Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.549 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (1 Mz 1, 26-28).

    VLOGA ŽENSKE JE NENADOMESTLJIVA IN VSAKA ŽENSKA JE POVABLJENA, DA V POLNOSTI ŽIVI SVOJE DOSTOJANSTVO!

    Pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, je dobro, da znova razmišljamo o vlogi ženske, posebej z vidika Svetega pisma, družbenega nauka Katoliške Cerkve, cerkvenih dokumentov, itn. Naj nam pri tem pomaga tudi odličen prispevek, sicer objavljen že pred leti, pa vendar še vedno zelo aktualen, kar s svojimi tehtnimi pogledi zagotovo ostaja tudi v prihodnje!

    Vloga ženske je v svetopisemskem kontekstu tako kot pri večini starih vzhodnih ljudstev omejena na patriarhalno pojmovanje družbe, kljub temu pa so bile bistvene razlike, iz katerih lahko sklepamo na drugačen pogled na žensko. V Stari zavezi izstopa poročilo o stvarjenju, ko Bog k možu ženo pripelje kot enakovredno tovarišico. Moški to takoj razume, ker pozna njeno ime in jo označuje za svojo sopotnico (v hebrejščini je zaradi sozvočja možna besedna igra mož – možinja); mož je nanjo močneje navezan, kot na starše (prim. 1 Mz 2,23 sl.). V Novi zavezi je tako pri sinoptikih (prvih treh evangelistih), kot pri apostolu Pavlu ženska včlenjena v odrešenjsko delovanje Jezusa Kristusa: Marija kot Bogorodica in žene, ki so ob apostolih spremljale Jezusa.

    V Katoliški Cerkvi so se glede pojmovanja vloge ženske po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) zgodile pomenljive spremembe, saj je podprla njihovo dejavnejšo vlogo. Na samem koncilu je sodelovala skupina 23 žensk: 10 redovnic in 13 laikinj. Njihov prispevek je bil ključnega pomena za četrto poglavje dogmatične konstitucije o Cerkvi (Lumen gentium), sodelovale pa so tudi pri nastajanju pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu z naslovom Gaudium et spes.

    Družbeni nauk Cerkve vse od okrožnice Rerum novarum (1891) vsebuje številne smernice in stališča o vlogi žensk v družini, družbi in Cerkvi. Apostolska spodbuda O krščanskih laikih postavlja »moškega in žensko kot dva posameznika z enakim dostojanstvom, ki pa ne odseva statične enakosti, kajti kar je specifično žensko, je različno od specifično moškega in ta različnost v enakosti bogati ter je nujna za skladno človeško sožitje«. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je v Pismu ženskam izpostavil, da »je Bog zaupal ženski ne samo nalogo rojevanja in družinskega življenja, marveč tudi oblikovanje same zgodovine«.

    Cerkev danes žensko postavlja v središče civilne družbe. Njena vloga je nenadomestljiva in vsaka ženska je povabljena, da v polnosti živi svoje dostojanstvo. Poklicana je, da se uresniči in uveljavi s svojimi talenti ter s tem prispeva k prijaznejši družbi.

    Le priznavanje človeškega dostojanstva lahko vsem omogoči skupno in osebno rast. Za spodbujanje take rasti je potrebno zlasti v vsakdanjem življenju moškim in ženskam zagotoviti enake možnosti za objektivno enakopravnost pred zakonom.

    Moški in ženska sta dva posameznika z enakim dostojanstvom, ki pa ne odsevata statične enakosti, kajti kar je specifično žensko, je različno od specifično moškega. Ta različnost v enakosti bogati in je podlaga za skladno človeško sožitje. Pogoj za zagotavljanje pravične navzočnosti ženske v Cerkvi in v družbi je bolj prodorno razmišljanje in upoštevanje antropoloških osnov položaja moškega in ženske. V zgodovini so različne družbene, politične, gospodarske ali verske okoliščine negativno vplivale na položaj žensk. Mnogim so bile kratene osnovne pravice in dostojanstvo. Znanstveni napredek, dostopno šolanje in družbene spremembe so vplivale na njihovo spremenjeno vlogo v družbi. Pravo vrednotenje žensk zahteva takšno ureditev dela, da svojega napredovanja ni prisiljena plačevati z zanemarjanjem družine, v kateri ima kot mati nenadomestljivo vlogo. To je vprašanje, po katerem merimo kakovost družbe in dejansko zaščito ženskih pravic do dela.

    Dejavna vloga žensk pripomore k zavestnemu iskanju kakovostne in pravične družbene ureditve, kjer nihče ni izključen. Cerkev se zaveda, da je razkorak »med črko in duhom« velik, zato neskladja želi odpravljati s pomočjo vzpostavljanja temeljnih človekovih pravic, miru in dostojanstva. Mednarodni dan pomeni priložnost za razmislek o aktualnem položaju in dostojanstvu žensk.

    (povzeto po: katoliška-cerkev.si)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Veseli me, da ste objavili Mir0 danes ta prispevek, ki temelji na Jezusovi reformi Nove zaveze in vrača ženskam dostojanstvo. “Ni več moškega ne ženske: zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu (Gal 3, 28).”

      V Kristusovem kraljestvu v Novi zavezi naj ne bi bilo drugorazrednih državljanov in razlik med moškimi in ženskami. Cerkev je dolžna to upoštevati saj je to na novo uvedel Jezus. Katoliška Cerkev in tudi nekatere protestantske Cerkve te Jezusove reformne spremembe niso izvedle. Ignorantia Legis et Factum Voluntatis Dei non excusat. Cerkev mora izvesti Jerzusovo reformo v konkretni praksi. O tem sem obširneje na teh medmrežnih straneh pisal spodaj v odgovoru gospe Hvala včeraj 5. marca. Časi veljave podrejene vloge ženski iz Stare zaveze naj bi z Jezusovo reformno minili. Bog je naredil človeka, to je moškega in žensko po svoji podobi in ni delal razlik. Delamo jih mi ljudje. Zato je prav, da se medsebojno ljubimo in spoštujemo, brez razlik, vse v Božjo Slavo in Božjo Čast. Amen. Janez

      • Miro says:

        Gospod Janez priporočam, da se v tem primeru bolj natančno poglobite v nauk Cerkve in druge cerkvene dokumente. Ko o tem razmišljamo in pišemo, je vedno potrebno, da se predhodno priporočimo Svetemu Duhu. Cerkvi smo lahko samo hvaležni za vse, kar je doslej storila na tem področju in bo še storila. To je seveda precej odvisno tudi od naših molitev, predvsem pa od delovanja Svetega Duha. Nenehna kritika in negodovanje, ob tem da ni pravih svetopisemsko utemeljenih pobud, pa gotovo nista na mestu. Zato se raje posvetimo molitvi, tako za moške kot za ženske, da bo med nami zavladalo medsebojno spoštovanje v Cerkvi, družbi, na delovnih mestih, v zakonu, družinah in v drugih okoljih – vse v skladu z Božjo voljo.

        Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

        • Janez says:

          Tudi vi ste površno prebrali moj spodnji odgovor gospe Hvala Miro. Sam sem za Dan žena pripravil čestitko vsem ženam in jo objavil v znak spoštovanja in ljubezni. Prebral pa sem tudi nekaj, ne vse glede tega. Še enkrat poudarjam, da je Jezusova reforma v Novi zavezo ženskam vrnila dostojanstvo, kar je Jezusova reforma in Božja podlaga za človeško upoštevanje vloge ženske v Cerkvi tako, da ženske niso več podrejene ampak so enakopravne moškim.

          Tu je izjava apostola Pavla v Novi zavezi: »Ni ne Juda, ne Grka, ni ne sužnja, ne svobodnjaka, ni ne moškega, ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu (Gal 3,28)«, kar ne pomeni opustitve razlike med žensko in moškim, temveč poudarja, da je v Kristusu konec rivalstva, sovražnosti in nasilja, ki so rušili odnos med žensko in moškim. Ženske so bile žal doslej neenakopravne.

          Z novo zavezo oziroma s Kristusovim odnosom do žensk je prišlo do revolucije.
          Svetopisemski stavek Pavla, da »ni več moškega in ženske«, kar prinaša enakost med
          spoloma, je Kristus začel uveljavljati. Nova zaveza tako oznanja začetek nove dobe. Moški in ženska sta prenovljena in sta kot enakopravna partnerja del novega stvarstva, da bi lahko zaživela, kot je bila prvotna Božja zamisel. In tako je v novozaveznem času bila običajna navada, da je mož imel samo eno ženo (seveda z izjemami). V tem pogledu so se ljudje vrnili k navadam, ki so jih postavili Mojzes in preroki.“Ni več moškega ne ženske: zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu (Gal 3, 28).”

          V Kristusovem kraljestvu v Novi zavezi naj ne bi bilo drugorazrednih državljanov in razlik med moškimi in ženskami. Cerkev je dolžna to upoštevati saj je to na novo uvedel Jezus. Katoliška Cerkev in tudi nekatere protestantske Cerkve te spremembe niso dokončno izvedle. Res se stvari v Cerkvi premikajo počasi na bolje: Gibanje o enakopravnosti žensk v Cerkvi obstaja!, ki so zelo delavne in sodelujejo pri spremembah v Evropi in tudi pri nas. Molimo Svetega Duha, da se bodo stvari urediule v sjkladu z Božjo in ne Človeško Voljo. Amen. Janez

          • Miro says:

            Največja težava je v tem, da dostikrat iz Svetega pisma iztrgamo določene navedke, jih prilagajamo po svoje, pri čemer ne upoštevamo tudi drugih pomembnih besedil Svetega pisma, ko obravnavamo določeno temo, vprašanje, ipd. Kako naj beremo Sveto pismo? Kot je na kratko zapisano v Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve (št. 19), je Sveto pismo treba brati in razlagati s pomočjo Svetega Duha in pod vodstvom cerkvenega učiteljstva, upoštevajoč tri merila:

            1) pozornost vsebini in enoti celotnega Svetega pisma;

            2) branje Pisma znotraj živega izročila Cerkve;

            3) upoštevanje analogije vere, to je trdne povezanosti verskih resnic med seboj.

            Obširnejša pojasnila o tem si lahko preberete v celotnem besedilu Katekizma katoliške Cerkve (glej št. od 109-119 in 137).

            Kot rečeno, čas raje posvetimo molitvi, v tem primeru tako za moške kot za ženske, da bo med nami zavladalo medsebojno spoštovanje! V ta namen skupaj v molitvi kličimo Svetega Duha:

            O Duh, ki prebujaš stvarstvo,
            preplavi svoje vernike v globino,
            izlij polnost milosti
            v srca, ki si jih ustvaril samo zase.

            Ti si tolažnik in zagovornik,
            ki ga je najvišji Oče dal otrokom,
            živi vir, ljubezen, ki vžiga,
            maziljenje, ki posvečuje in ozdravlja.

            Podeli tistim, ki te kličejo sedem darov,
            ti, prst Gospodove desnice,
            ki izpolnjuješ obljube prerokov
            in obdarjaš ustnice z novo besedo.

            Osvetli, oživi ume,
            v srca izlij voljo ljubiti,
            okrepi naše utrujene ude
            s tvojo zvesto, milo močjo.

            Poženi v beg starega sovražnika,
            hitro podeli mir z veseljem,
            tako da se bomo od tebe vodeni
            k pravemu življenju
            izognili čaru zla.

            Stori, naj prepoznamo dobrega Očeta
            v obličju njegovega Sina, ki je postal meso,
            in tebe, ki oba združuješ v ljubezni
            naj poslušamo in hvalimo ob vseh časih.
            Amen.

            Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
            Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
            Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

          • hvala says:

            ŠE ENKRAT PONAVLJAM JAZ. BOŽJA BESEDA JE ŽIVA IN DEJAVNA NA VEKE VEKOV.
            NE MOREMO ŽIVETI TAKO, KO BI SE MI LJUDJE IZMIŠLJALI ALI KAKO BI NAM “PASALO”, DA BI BILO ” FAJN “PO DOMAČE REČENO.

            TUDI JOYCE MEYER JE NA TO OPOZORILA V SVOJI KNJIGI, KAKO PRIDEJO TEŽKI PROBLEMI V DRUŽINI, ČE SE NE SPOŠTUJE GOSPODOVE BESEDE-ŽENA NAJ BO PODREJENA MOŽU, MOŽ JE GLAVA DRUŽINE. TO POMENI ZA ŽENSKO POSEBEN PRIVILEGIJ, NE PA NEKO PONIŽANJE ALI NE VEM KAJ.

            NE RAZUMEM , ZAKAJ SE POČUTITE TAKO PRIZADETO GLEDE TE BOŽJE BESEDE. JAZ SEM ŽENSKA, PA SEM VESELA, DA JE GOSPOD TO TAKO UREDIL.

            KDO JE REKEL, DA JE KDO MANJVREDEN???PONOSNA SEM , DA JE GOSPOD DAL TAKO ZAPOVED, AVTORITETA MORA BITI, . JAZ SE NE POČUTIM NIČ MANJVREDNO , AMPAK VSE KAR SEM , IMAM IN KAKO ŽIVIM, VSE JE OD GOSPODA,, POČUTIM SE PRIJETNO, HVALEŽNA SEM MU ZA VSE.

            KAJ IMA ČLOVEK NA SVETU, KAR NI PRIJEL OD BOGA??????????NIČESAR, VSE JE OD GOSPODA, VSE IMAMO SAMO V UPORABI.

            VSAKEMU OD NAS STA DANA MESTO IN FUNKCIJA, BOG OD NAS ZAHTEVA ZVESTOBO NA DOLOČENEM MESTU IN V VLOGI, KI JO NAM JE DAL.

            ZA VSE KAR BOMO LJUDJE POČELI PO SVOJI VOLJI, BO POTREBNO NEKOČ ZELO ODGOVARJATI. KDO JE SPLOH PRIZADET ALI MANJVREDEN, NE RAZUMEM. ALI PA BOMO MI SEDAJ UČILI BOGA ?????

            NAMESTO, DA BI MOLILI IN TA ČAS SLAVILI BOGA IN BI MU BILI HVALEŽNI ZA MIR, ZA LEPO DEŽELO, ZA HRANO, ZA DUHOVNE MILOSTI, SE IGRAMO KDO JE VEČJI!!!!!!!!!!!!!
            ČLOVEK MORA SLUŽITI BOGU, ČE NE JE PROPAD, TOTALNI PROPAD,

          • Janez says:

            Sveti Duh prosim pridi in razsvetli naša srca ter nas Vodi in Poduči kaj naj delamo, da bo prav v Božjih Očeh in nas odvrni od tega, da bi zašli s Poti ki vodi k Jezusu Odrešeniku. Podari nam umnost in modrost ter Božji Mir in Ljubezen. Prosim poduči nas, da bomo pravilno razumeli vse Božje in Jezusove Nauke ter postave in jih vedno radi spolnjevali z Ljubeznijo in Usmiljenjem. Ni na nas da sodimo, Ti boš sodil. Vsakdo po svoje razume zadeve in kar je prav v naših Očeh ni vedno prav v Božjih Očeh. Razlike v dojemanju so prevelike in govorimo vsak svoj jezik nerazumevanja. Vsak po svoje vidi in razume stvari in dostikrat se ne moremo sporazumeti. Pa samo za 8. Marec sem voščil vsem ženam in tega res nisem želel. Biblij0 pa moramo zato brati, da poleg molitve vemo kaj je Božja Volja in kaj je prav in kaj ne. Dovolj imam, čaka me veliko pametnejšega dela ot iskanje svojega prav. Sayonara. BVB. Amen. Janez

  2. Miro says:

    ČE JE BOG V SVOJI PREVIDNOSTI VSEMOGOČEN, ZAKAJ TEDAJ OBSTAJA ZLO? – ZAKAJ BOG DOPUŠČA ZLO?

    Na to boleče in skrivnostno vprašanje, more dati odgovor samo celota krščanske vere. Bog nikakor ni, niti neposredno niti posredno, vzrok zla. Bog osvetljuje skrivnost zla po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki je umrl in vstal, da bi premagal veliko moralno zlo, ki je greh ljudi in predstavlja korenino slehernega zla.

    Krščanska vera nam daje gotovost, da Bog ne bi trpel zla, ko ne bi tudi iz zla storil dobro. Bog je to že čudovito uresničil ob Kristusovi smrti in vstajenju: iz največjega moralnega zla, namreč iz umora svojega Sina, je izvedel največjo izmed dobrin, Kristusovo poveličanje in naše odrešenje.

    (vir: Kompendij KKC, št. 57, 58)

    http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    KDOR SE HOČE NAUČITI ISKRENE PONIŽNOSTI, NAJ PREMIŠLJUJE JEZUSOVO TRPLJENJE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in premišljujmo besede sv. Favstine Kowalske:

    »Jezus mi je rekel, da sem mu najbolj všeč, ko premišljujem o njegovem bridkem trpljenju. Zaradi tega
    premišljevanja priteka v mojo dušo veliko svetlobe. Kdor se hoče naučiti iskrene ponižnosti, naj premišljuje
    Jezusovo trpljenje. Ko premišljujem Jezusovo trpljenje, se mi razjasni veliko stvari, ki jih prej nisem mogla
    razumeti. Hočem ti biti podobna, Jezus, tebi, križanemu, izmučenemu, ponižanemu. Jezus, prežemi mojo
    dušo in srce s svojo ponižnostjo. Jezus, ljubim te do norosti, tebe, izničenega, kakor te prerok opisuje, kot
    da bi zaradi velikih bolečin ne mogel prepoznati človeškega lika v tebi. V takšnem stanju te, Jezus, ljubim
    do norosti. Večni in neizmerni Bog, kaj je ljubezen naredila iz tebe …?« (Dnevnik sv. Favstine, št. 267).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  4. hvala says:

    ČE SE NEKDO POPOLNOMA IZROČI BOGU IN ŽIVI V GOSPODOVI SVOBODI IN JE ODVISEN OD GOSPODA, MU ZAUPA IN VSE PREPUŠČA, TUDI NAJMANJŠE MALENKOSTI , SODELUJE IN SE POGOVARJA IN DEBATIRA VSAK DAN Z NJIM, GA GOSPOD VODI, MU KAŽE IN ČE POGREŠI, SE ZVEČER POGOVORI Z NJIM, KAJ NI BILO PRAV, OPRAVI TUDI SPOVED. NI NEPOTREBNEGA BELJENJA GLAVE, KAKO IN KAJ BO, ČE BO IN KDAJ BO, KER GOSPOD BO POSKRBEL.

    SVETI DUH VODI LJUDI, SVETI DUH VODI CERKEV. KER SMO PAČ LJUDJE, USTVARJENA BITJA, DELAMO NAPAKE, IMAMO SLABOSTI, GREHE ITD…JEZUS NE KAŽE S PRSTOM NA NAS GREŠNIKE IN NAM ŽUGA, TEGA NI NITI POČEL NIKOLI, GREŠNICI JE REKEL : “POJDI IN NE GREŠI VEČ. “, PA TUDI OSTALIM. NE VEM KAKO BI SE POČUTILI, ČE BI KAR NAPREJ KAZAL NAŠE GREHE IN ŽUGAL S PRSTOM, ČEŠ POGLEJ SE, KAKŠEN SI IN KAJ SI DELAL IN KAJ DELAŠ.

    PREPUSTIMO GOSPODU, SAMI PA SI PRIZADEVAJMO IN TRUDIMO, DA BOMO STRPNI DRUG DO DRUGEGA , SI VSAK DAN ODPUŠČALI IN POMAGALI. GOSPOD BO PA NAREDIL SVOJE.
    JOYCE MEYER JE TUDI OPOZORILA; NE PREVZEMAJTE V SVOJE ROKE, KAR JE V PRISTOJNOSTI GOSPODA, KER SE BOSTE ZRUŠILI POD TEŽO.

    JEZUS JE POLN USMILJENJA, POMAGAL NAM BO, ČE MU BOMO LE TO DOVOLILI. ON DELUJE TUDI, ČE NAM NAŠI OBČUTKI KAŽEJO NASPROTNO. KO JEZUSU DOVOLIMO , DA URAVNAVA, VODI NAŠE ŽIVLJENJE, ČE SMO SE ODPOVEDALI LASTNEMU ŽIVLJENJU (SVOJEMU NADZOROVANJU NAŠEGA ŽIVLJENJA), POTEM NI TU SKRBI ZA DRUGE, KAJ DELAJO, KAJ DELAJO NEPRAVILNO, ITD…

    ČE GOSPOD VODI NAS IN CELOTNO CERKEV, JE ON GOSPODAR, KI ODLOČA KAJ IN KAKO BO IN JE.

    KER PA SMO SAMO LJUDJE, NAGNJENI K SLABOSTIM, SE NAM VELIKOKRAT ZGODI, DA GOSPODU REČEMO, DA MU IZROČIMO ŽIVLJENJE, NAJ ON NAREDI PO SVOJEM NAČRTU, ŠE VEDNO ŽELIMO IN HOČEMO IMETI NADZOR , SVOJ ČLOVEŠKI.
    VOJTECH KODER , KI JE NAPISAL DEVETDNEVNICA K SVETEMU DUHU , PRAVI, ČE ŽIVLJENJE ŽIVIMO TAKO, DA SE ODLOČIMO BITI ODVISNI OD BOGA, TO NI PREPROSTO, A JE LEPO.
    Z BOGOM JE VSE MOGOČE.

    ČE GOSPODA PROSIMO ZA MODROST, NAM BO JO TUDI DAL. Z MOČNO VERO IN BREZ DILEME IN DVOMOV PROSIMO.
    SVETI DUH VODI ČLOVEKA PRI BRANJU SVETEGA PISMA, KI NI NAVADNO BRANJE , KOT BI BRALI ROMANE IN ZNANSTVENE KNJIGE ITD…IN NE POTREBUJEMO DODATNIH RAZISKAV, KAJTI GOSPOD NAM BO POKAZAL NAŠE ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE V PRIHODNOSTI NATANKO, TOČNO , IZPOLNJENO DO VSAKE VEJICE BI REKLI TEMU.

    GOSPODA NE VEŽEJO ZAKONI NARAVE, ON DELUJE LAHKO TUDI MIMO TEGA. SAMO ENO IN EDINO JE POTREBNO, POPOLNOMA MU ZAUPATI, NE DELATI PO ČLOVEŠKI PRERAČUNLJIVOSTI.

    JEZUS JE TO ZELO LEPO POVEDAL IN POUDARIL SVETNIKOM. FAVSTINI KOWALSKI JE POVEDAL, KO MU JE ENKRAT POTOŽILA, DA SE JE ZELO TRUDILA CEL DAN, PA JI JE ŠLO NAROBE, NI BILO USPEHA, BOLJ SE JE TRUDILA, SLABŠE JE BILO, JE REKEL DA ZATO, KER SE JE ZANAŠALA NA SEBE, NE NA NJEGA.

    PREPUSTIMO GOSPODU ŽIVLJENJE IN BODIMO USMILJENI IN PRIZANESLJIVI DO DRUGIH, KOT JE GOSPOD DO NAS (Moje razmišljanje in doživetja).

    • Miro says:

      Ga. Hvala, hvala za vaša spodbudna razmišljanja in doživetja, ki jih delite z nami! Res je, kar nam s pomočjo prispevkov želite sporočiti, pa nekateri za zdaj bistva teh sporočil še ne morejo dojeti. Jezus namreč želi, da bi bili čim bolj otroškega srca (nikakor pa ne otročji!), da bi bili čim bolj iskreni, preprosti, da bi se popolnoma prepustili Njemu, da bi se v življenju popolnoma opirali na Njegovo moč. Temu pa se ljudje najbolj upiramo, ker se zelo bojimo, da bomo izgubili samostojnost, odločanje, nadzor nad okoliščinami našega življenja, itn. To je huda zmota, ki nas duhovno paralizira.

      Zato veliko molimo za luč in moč, da se bomo mogli v srcih čim bolj odpreti Njemu, se čim bolj opirati na Njegovo moč, da nas bo v srcu osvobodila Resnica, Lepota, Ljubezen! Molimo, da bomo mogli življenjsko pot svobodno izročiti Gospodu, da bomo zaupali v Njegovo milost! In ON bo to, kot nam govori Božja beseda, tudi storil! (prim. Ps 37,5). Pri tem nikar ne pozabimo na Jezusovo zapoved ljubezni in jo vsak dan uresničujemo z duhovnimi in telesnimi deli usmiljenja, kot rečeno, čim bolj oprti na Njegovo moč (viri milosti: Božja beseda, redna molitev, sveta spoved, sveta evharistija, drugi zakramenti, itn.).

      Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!

      • hvala says:

        Zahvaljujem se tudi vam g. Miro, za molitve, prispevke, spodbude;
        res je kot pravite, nekateri za zdaj bistva teh sporočil še ne morejo dojeti, to tudi občutim v vsakdanjem življenju. Saj tudi jaz nisem prej dojela, niti razumela, ampak Gospod res daje milosti, če se njemu izročimo, Ga priznavamo in Mu zaupamo.

        Vsi skupaj pa se dopolnjujemo, v različnosti in slogi je moč. Vsak človek in vsako živo bitje ima funkcijo, nalogo, ki jo mora opraviti na tem svetu. Tako, kot je mala mravljica čudovita v opravljanju svojih nalog, prav tako je čudovit tudi slon.

  5. Janez says:

    Evangelij Ozka vrata Luka 13, 22-30 (Mt 7,13–14.21–23)
    22 Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23 Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: 24 »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ 26 Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ 27 toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ 28 Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29 Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«

    Lukov evangelij Ozka Vrata (prim. Lk 13,22-30) nam predstavlja Jezusa, ki gre skozi mesta in vasi ter tam uči, namenjen v Jeruzalem, kjer bo moral umreti na križu za zveličanje vseh nas. V ta okvir spada vprašanje nekoga, ki ga je namenil (Jezusu), rekoč: ‘Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?’ (v. 23). O tem vprašanju so v tistem času veliko razpravljali, koliko se jih zveliča, koliko ne in so bili zato različni načini razlage Svetega pisma glede tega. Toda Jezus obrne vprašanje, ki cilja bolj na ‘kvantiteto’: ‘je malo teh’ in namesto tega prestavi odgovor na nivo odgovornosti, s povabilom za dobro uporabo sedanjega časa. Reče namreč: ‘Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli’ (v. 24).

    Pravi prehod je za vse, a je ozek
    S temi besedami da Jezus vedeti, da ni vprašanje števila, saj ni nekega dokončnega števila v raju. Ampak gre zato, da že sedaj gremo skozi pravi prehod, ki je za vse, a je ozek. To je ta problem. Jezus nas noče slepiti, rekoč: ‘Bodite mirni, lahko je, zelo lepa avtocesta je in na koncu so velika vrata…’. Ne, Jezus ne govori o tem, pove tako, kot je res, saj je prehod ozek. V kakšnem smislu? V smislu, da je za zveličanje potrebno ljubiti Boga in bližnjega, to pa ni nekaj udobnega! So ‘ozka vrata’, ker je zahtevno, ljubezen je vedno zahtevna, zahteva zavzetost, še več, prizadevanje, torej odločno in vztrajno voljo živeti po evangeliju. Sveti Pavel to imenuje ‘dober boj vere’ (1Tim 6,12). Potrebno je vsakodnevno prizadevanje, celodnevno prizadevanje ljubiti Boga in bližnjega.

    Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih
    Da bi bolje razložil, je Jezus povedal priliko. Je hišni gospodar, ki predstavlja Gospoda. Njegova hiša predstavlja večno življenje, zveličanje. In tukaj se ponovno pojavi podoba vrat. Jezus pravi: ‘Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem za vas, od kod ste‹’ (v. 25). Te osebe se bodo tedaj skušale predstaviti hišnemu gospodarju in hišnega gospodarja spomniti: ‘saj smo jedli s tabo in pili s tabo ter poslušali tvoje nasvete, nauk v javnosti (prim. v. 26). Bil sem, ko si predaval.’ Toda Gospod bo ponovil, da jih ne pozna in jih bo imenoval za ‘delavce krivičnosti’. Tukaj je torej težava! Gospod nas bo prepoznal, ne po naših nazivih. ‘Poglej Gospod, pripadal sem temu združenju, bil sem prijatelj tega in tega monsinjorja, tega in tega kardinala, tistega duhovnika…’ Ne, nazivi nič ne veljajo, nič ne veljajo! Gospod nas bo prepoznal samo po ponižnem življenju, po dobrem življenju, po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih.

    Kristjani smo poklicani vzpostaviti občestvo z Jezusom
    Za nas kristjane to pomeni, da smo poklicani vzpostaviti pravo občestvo z Jezusom tako, da molimo, gremo v Cerkev, prejemamo zakramente ter se hranimo z njegovo Besedo. To nas ohranja v veri, hrani naše upanje, poživlja dejavno ljubezen. In tako z Božjo milostjo lahko in moramo ‘porabiti’ svoje življenje za dobro bratov ter sester in se boriti proti vsaki obliki zla ter krivičnosti.

    Odlomek iz pridige: Papež Frančišek: Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dejanjih, Trg sv. Petra25.8.2019.

  6. Janez says:

    Resnični mir = Božji mir

    Časi se spreminjajo in tehnologija napreduje – toda vse to v končni fazi nima tako velikega pomena, kot se nam v danem trenutku zdi. Zakaj? Ker naši glavni problemi niso materialni, fizični, temveč duhovni. Osnovni problem človeka je to, da smo se oddaljili od Boga. Bog se zaveda našega problema in nam je zato priskrbel rešitev; postavil je pot, po kateri se lahko vrnemo k njemu … in ta pot je Jezus Kristus. Sveto pismo nam sporoča: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«15 Jezus Kristus je na križu umrl za naše grehe (križanje je namreč starodavni način usmrtitve), umrl je namesto nas, bil v grob položen in tretji dan je od mrtvih vstal. Zaradi njegove daritve na križu, lahko ljudje zopet stopimo v občestvo z Bogom in imamo z njim osebni odnos: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«16

    Pravzaprav je zelo preprosto: Bog si želi, da bi imeli z njim poln odnos in nam je to tudi omogočil preko svojega sina Jezusa Kristusa. Sedaj pa je odvisno od naše odločitve, ali Boga iščemo ali ne. Večina vernikov išče Boga preko molitve, saj je le-ta nekakšen iskren pogovor z Gospodom. Tudi vi se lahko še ta trenutek odločite ter ga povabite v svoje življenje z naslednjimi besedami: »Bog! Želim si te spoznati. Res je, da te do danes še nisem povabil v svoje življenje, toda sedaj bi rad to spremenil. Rad bi se ti približal in se oklenil možnosti odrešitve, ki si mi jo omogočil preko svojega Sina. Svoje zaupanje polagam v moč Jezusove smrti na križu in v posledico te daritve, odpuščanje grehov. Želim si, da bi vstopil v moje življenje in od današnjega dne naprej hodil z menoj.«

    Sedaj pa se vprašajte, če ste te besede izgovorili iskreno. Pravilni odgovor na to vprašanje veste le vi in On, Jezus, ki je naš Bog. Če je odgovor pritrdilen, potem se lahko veselite svetle prihodnosti, saj nam je Gospod obljubil, da bomo imeli življenje v izobilju, če bomo le pripravljeni živeti v osebnem odnosu z njim.17 Bog nam zagotavlja, da bo prebival v našem srcu18 in da nam bo podaril večno življenje.19 Melisa, študentka v Novi Angliji, nam npr. o Bogu pripoveduje naslednje: »Moja starša sta se ločila, ko sem bila sama še zelo mlada in zato nisem mogla doumeti vsega, kar se je dogajalo okoli mene. Vedela sem le, da očeta ni bilo več domov. Ko sem prišla nekega dne na obisk k svoji babici, sem ji povedala za svojo zmedenost in jo vprašala, zakaj me je oče prizadel in zapustil. Ona me je nežno objela in mi zašepetala v uho, da obstaja nekdo, ki me ne bo nikoli zapustil – Jezus. Potem mi je prebrala dva odlomka iz Svetega pisma, ki pravita: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13,5) in »Oče sirotam … je Bog« (Psalm 68,5). Od takrat naprej sem bila vedno navdušena nad dejstvom, da imam Boga, ki si želi biti moj oče.«

    Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, lahko v Gospodu vedno najdemo duševni mir, če se mu le predamo in se zavedamo, da nam vedno stoji ob strani. Novo tisočletje lahko prinese marsikaj in ravno zato potrebujemo Boga kot stalnico v našem življenju. V Njem namreč premoremo vse, ki nam daje Moč. Bog je Ljubezen, ki nas ima kot svoje Otroke Brezpogojno in Neskončno Rad. Ali imamo tudi mi radi Boga?

    Najdeno na medmrežju v prevodu iz angleščine: Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu za ameriške študente.

    Addendum:
    Najbolj dragocena stvar, ki jo imamo, je spoznati, da je vse, kar imamo, darilo od Boga, in da mir in svobodo, ki jo imamo, pravilno uporabljamo je povedal salezijanec Tom Uzhunnalil, ki je bil 557 dni ujetnik islamskih skrajnežev: “Najbolj dragocena stvar je biti z Bogom”. V ujetništvu je prestal več kot leto in pol. “Reševala me je molitev pravi. Verjamem, da je naš Bog živi Bog. In ker je živi Bog, lahko odgovori na vsako moje vprašanje ali molitev. Odgovoril je na vse moje goreče in iskrene molitve, čeprav je zame trajalo več kot leto in pol, da sem potem dobil in videl ta odgovor Njegove rešitve iz ujetništva, kar je bil prelom v mojem življenju.

  7. Janez says:

    Zakaj je pomembno verjeti v nezmotljivost Božjega Svetega pisma?
    Živimo v času, ko so ljudje nagnjeni k temu, da omalovažujoče skomignejo z rameni, kadar naletijo na napako. Namesto da bi kot Pilat vprašali: »Kaj je resnica?«, postmoderni človek reče: »Nič ni resnica,« ali mogoče: »Morda obstaja resnica, vendar tega ne moremo vedeti.« Navadili smo se na to, da se nam laže, in mnogi ljudje sprejemajo napačno pojmovanje, da so tudi v Svetem pismu napake. Nauk o nezmotljivosti Svetega pisma je izredno pomemben, ker tako objektivna resnica obstaja. Zato je resnica pomembna. Ta zadeva odraža Božji značaj in je temeljna za naše razumevanje vsega, kar uči Sveto pismo. Spodaj je navedenih nekaj razlogov, zakaj bi morali popolnoma verjeti v nezmotljivost Svetega pisma:

    1. Sveto pismo samo zase trdi, da je popolno. »GOSPODOVI izreki so čisti izreki, srebro prečiščeno v topilnici na zemlji, sedemkrat očiščeno« (Psalm 12,7). »GOSPODOVA postava je popolna« (Psalm 19,8). »Vsak izrek Boga je prečiščen« (Pregovori 30,5). Te trditve o čistosti in popolnosti so absolutne izjave. Bodite pozorni na to, da ne pravijo, da je Božja beseda »v glavnem« čista ali da je Sveto pismo »skoraj« popolno. Sveto pismo samo zase trdi, da je v celoti popolno, in ne dopušča teorij o »delni popolnosti«.

    2. Jezus je potrdil vsako besedo Svetega pisma (Evangelij po Mateju 5,18). Vsa preroštva o njem so se izpolnila in vnaprej je povedal, da se bodo (Evangelij po Mateju 26,53–56; Evangelij po Luku 24,25–27; Evangelij po Janezu 5,39–47). Trdil je, da je Stara zaveza dejanska zgodovina. Naj naštejemo samo nekaj primerov: Evangelij po Luku 11,51 — Abel je bil resnični posameznik; Evangelij po Mateju 24,37–39; Evangelij po Luku 17,26.27 — Noe in potop; Evangelij po Janezu 8,56–58 — Abraham; Evangelij po Mateju 10,15; 11,23.24; Evangelij po Luku 10,12 — Sodoma in Gomora; Evangelij po Luku 17,28–32 — Lot; Evangelij po Mateju 8,11; Evangelij po Luku 13,28 — Izak in Jakob; Evangelij po Janezu 6,31.49.58 — mana; Evangelij po Janezu 3,14 — kača; Evangelij po Mateju 12,39–41 — Jona; Evangelij po Mateju 24,15 — Daniel in Izaija. Jezusa ne moremo imeti za dobrega moralnega učitelja, še manj za Boga v človeškem mesu, če bi hote ali po pomoti potrdil toliko stvari, ki bi bile napačne.

    3. Sveto pismo je odsev svojega avtorja. Vse knjige so. Sveto pismo je napisal sam Bog, ko je deloval skozi človeške pisce v procesu, ki se imenuje »navdihnjenje«. »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga« (Drugo pismo Timoteju 3,16). Gl. tudi Drugo Petrovo pismo 1,21 in Jeremija 1,2. Bog, ki je ustvaril vesolje, je popolnoma sposoben napisati in ohraniti nezmotljivo knjigo preko ljudi. Bog, ki je popoln, je sposoben napisati in posredovati popolno knjigo, tako da uporabi nepopolne ljudi. Ne gre preprosto za to: »Ali je v Svetem pismu kakšna napaka?«, ampak »Ali lahko Bog naredi napako?« Če Sveto pismo vsebuje dejanske napake, potem Bog ni vsemogočen in lahko tudi sam naredi napake. Če Sveto pismo vsebuje napačne informacije, potem Bog ne govori resnice, ampak je lažnivec. Če Sveto pismo vsebuje nasprotja, potem je Bog avtor zmede. Z drugimi besedami, če Sveto pismo v resnici ni nezmotljivo, potem Bog ni Bog.

    4. Sveto pismo presoja nas, ne obratno. »Božja beseda … presoja vzgibe in misli srca« (Pismo Hebrejcem 4,12). Bodite pozorni na odnos med »[človeškim] srcem« in »Božjo besedo«. Božja beseda (Sveto pismo) preiskuje in presoja človeško srce. Zavračanje delov Svetega pisma iz katerega koli razloga je poskus obračanja tega procesa. Če postavimo svoj razum nad Sveto pismo, grešno predpostavljamo, da mi preiskujemo in presojamo Boga. Krivoversko predpostavljamo, da se mora Sveto pismo podrediti našemu domnevno boljšemu vpogledu. Vendar Bog pravi: »O človek, kdo si vendar ti, da bi se prerekal z Bogom?« (Pismo Rimljanom 9,20).

    5. Svetopisemsko sporočilo moramo vzeti kot celoto. Ni mešanica ohlapno povezanih idej, izmed katerih lahko svobodno izbiramo. Mnogim ljudem so všeč vrstice, ki pravijo, da jih Bog ljubi, ne marajo pa vrstic, ki pravijo, da bo Bog sodil grešnikom. Vendar ne moremo preprosto izbrati, kar nam je všeč v Svetem pismu, ostalo pa zavreči. Na primer, če Sveto pismo nima prav o peklu, kdo bi verjel, da ima prav o nebesih – ali o čemerkoli drugem? Če Sveto pismo nima prav glede podrobnosti o stvarstvu in spolnosti, potem ne moremo zaupati niti podrobnostim o odrešitvi. Če je zgodba o Jonu bajka, potem je morda tudi zgodba o Jezusu. Če je Sveto pismo netočno, ko govori o geologiji, zakaj bi mu zaupali, ko govori o teologiji? Prav nasprotno, v Svetem pismu je Bog popolnoma in v celoti odkril svojo razodeto voljo brez napake. »GOSPOD, na veke ostaja tvoja beseda, trdno stoji v nebesih« (Psalm 119,89).

    6. Sveto pismo je naš edini avtoritativni vir za vero in prakso. Ker je nezmotljivo, ne potrebujemo drugega vira avtoritete. Dejansko je sprejemanje drugih virov verske avtoritete poleg Svetega pisma malikovanje. Vse, kar vemo o Jezusovih pričakovanjih glede naše zaupljive, poslušne vere, izvemo v Svetem pismu. Evangelij po Janezu 6,67–69 je čudovit primer. Jezus je bil pravkar priča odhodu mnogih, ki so lažno trdili, da hodijo za njim. Potem se je obrnil k dvanajstim apostolom in jih vprašal: »›Ali hočete tudi vi oditi?‹ Simon Peter mu je odvrnil: ›Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš.‹« Pravo krščanstvo obstaja iz tega izključnega zaupanja v Gospoda in njegovo besedo, Sveto pismo.

    Nič od tega, kar smo predstavili tukaj, se ne sme jemati kot zavračanje prave učenosti. Nezmotljivost Svetega pisma kot pravega nauka potrjujemo prav s tem, da uporabimo svoj um za resno zgodovinsko, jezikovno in arheološko raziskovanje. Zapovedano nam je, naj preučujemo besedo (Drugo Timotejevo pismo 2,15), in tisti, ki jo skrbno preučujejo, so pohvaljeni (Apostolska dela 17,11). Prav tako se zavedamo, da so v Svetem pismu težki odlomki in tudi odkrito nestrinjanje glede njihovega razlaganja. Naš cilj je, da se približamo Svetemu pismu s strahospoštovanjem in molitvijo in ko naletimo na nekaj, česar ne razumemo, še več molimo, še več preučujemo in – če se nam odgovor še vedno izmika – ponižno priznamo svoje omejitve pred popolno Božjo besedo.

    Gotquestionsnezmotljivostsvetegapisma

    BOG PROSIM PRIDI K MENI IN OSTANI Z MENOJ
    Dragi Bog. Vem, da sem grešil. Hvala BOG, ker si v osebi svojega Sina Jezusa Kristusa našega Odrešenika prevzel nase vse moje grehe in na križu umrl zame ter vstal od mrtvih. Šel si v Nebesa k Očetu in poslal si k nam Svetega Duha. Želim prejeti tvoje odpuščanje in živeti s teboj v osebnem odnosu vse dni. Besede Večnega Življenja imaš. Daješ nam Vode Življenja, ki odžeja in kruh Življenja, po katerem nismo nikoli lačni. Odpuščaš nam naše grehe, ko Te molimo in se spokorimo. Odpiram ti vrata svojega življenja in te sprejemam kot svojega Odrešenika in Gospoda Boga. Predajam ti nadzor nad svojim življenjem, zato naredi iz mene takšnega človeka, kakršnega si me ti želiš. Prosim vstopi k meni in vame in me vodi ter mi pomagaj, da bom spolnjeval Božjo Voljo in hodil vedno za Teboj. Tudi ko bom nekam zataval me prosim usmeri nazaj na Pot Odrešenja, ki vodi k Tebi. Prosim za Tvoj Božji Mir in Ljubeče Srce, da Počijem v Tebi. Iskal sem Te in Te Našel. Prosim pomagaj mi in Vodi me. Amen. Janez

  8. hvala says:

    MISELNOST PUŠČAVE -Joyce Meyer- knjiga Bitka v umu

    IZRAELCI SO ŠTIRIDESET LET TAVALI PO PUŠČAVI, ČEPRAV BI POT LAHKO PREHODILI V ENAJSTIH DNEH.

    ZAKAJ???

    KO SEM PREMIŠLJEVALA O TEJ SITUACIJI PRAVI JOYCE MEYER , MI JE BOG DAL MOČNO RAZODETJE, KI JE POMAGALO TAKO MENI OSEBNO KOT TISOČIM DRUGIM.
    GOSPOD MI JE REKEL: “IZRAELOVI SINOVI SO PREŽIVELI ŠTIRIDESET LET V PUŠČAVI, DA BI PREHODILI POT, KI TRAJA ENAJST DNI, KER SO IMELI “MISELNOST PUŠČAVE”.
    BOG MI JE POKAZAL DESET TIPOV “MISELNOSTI PUŠČAVE”KI SO JIH IMELI IZRAELCI IN SO JIH ZADRŽEVALE V PUŠČAVI.

    MISELNOST PUŠČAVE JE NAPAČEN NAČIN RAZMIŠLJANJA.

    MISELNOST PUŠČAVE ŠT. 1 JE : MOJO PRIHODNOST DOLOČATA MOJA PRETEKLOST IN SEDANJOST.
    4 MOJZES 14,2-3-VSI IZRAELOVI SINOVI SO GODRNJALI PROTI MOJZESU IN ARONU——————
    BERITE, KAKO NEGATIVNI SO BILI TI LJUDJE, PRITOŽEVALI SO SE ITD……….POMANKANJE HVALEŽNOSTI…..

    PRIDOBITE SI NOV NAČIN RAZMIŠLJANJA. VERJEMITE, DA JE Z BOGOM VSE MOGOČE. ON POTREBUJE LE VAŠO VERO VANJ, ŽELI LE, DA VI VERJAMETE, ON PA BO STORIL VSE DRUGO.

    MISELNOST PUŠČAVE 2 JE : NAJ TO NEKDO POSTORI ZAME, NOČEM PREVZETI ODGOVORNOSTI

    PRI BRANJU IN PROUČEVANJU SEM OPAZILA PRAVI JOYCE, DA IZRAELCI NISO ŽELELI PREVZETI ODGOVORNOSTI ZA NIČ. MOJZES JE MOLIL NAMESTO NJIH , ISKAL JE BOŽJE OBLIČJE , CELO SPOKORIL SE JE ZANJE, KO SO SE ONI ZNAŠLI V TEŽAVAH (glej 2 Mojzes 32,1-14).

    MISELNOST PUŠČAVE 3 JE PROSIM, POENOSTAVITE MI VSE, NE PRENESEM, ČE SO STVARI PRETEŽKE!
    PRED NEKAJ LETI, PRAVI JOYCE, MI JE BOG UKAZAL, NA SE NEHAM PRITOŽEVATI, KAKO JE VSE TEŽKO. OBSTAJA TRPLJENJE V “MESU#, KI GA MORAMO PRESTATI, DA BI IZPOLNILI BOŽJO VOLJO, ITD…

    MISELNOST PUŠČAVE 4 JE: NE MOREM SI POMAGATI; PREPROSTO SEM ODVISEN OD GODRNJANJA , ISKANJA NAPAK IN PRITOŽEVANJA.

    JEZUS JE TRPEL NA VELIČASTEN NAČIN ! TIHO, BREZ PRITOŽEVANJA, JE ZAUPA L BOGU, NE GLEDE NA OKOLIŠČINE I OHRANIL ISTO DRŽO V VSAKI SITUACIJI.

    MISELNOST PUŠČAVE 5 JE NE PUSTITE ME ČAKATI, VSE SI ZASLUŽIM NEMUDOMA. NEPOTRPEŽLJIVOST JE SAD PONOSA. KDOR JE PONOSEN, NE ZMORE ČAKATI. PONIŽNA OSEBA NE BO POKAZALA NEPOTRPEŽLJIVEGA OBNAŠANJA.

    MISELNOST PUŠČAVE 6 JE: MORDA JE MOJE OBNAŠANJE NAPAČNO, VENDAR KRIVDA NI MOJA. NEPRIPRAVLJENOST PREVZETI ODGOVORNOST ZA LASTNA DEJANJA IN KRIVITI DRUGE ZA VSE, KAR JE ALI GRE NAROBE, JE GLAVNI RAZLOG ZA ŽIVLJENJE V PUŠČAVI.

    MISELNOST PUŠČAVE 7 JE: MOJE ŽIVLJENJE JE GROZNO, SAMEMU SEBI SE SMILIM, KER JE MOJE ŽIVLJENJE TAKO KLAVRNO!
    IZRAELCI SO SE NADVSE SMILILI SAMIM SEBI.
    SAMOPOMILOVANJE JE MALIKOVANJE-ZAPREMO SE VASE, OSREDOTOČIMO SE NASE IN NA SVOJE OBČUTKE, ZAVEDAMO SE SAMO SAMIH SEBE TER SVOJIH POTREB IN SKRBI-TO PA JE ZAGOTOVO ZELO OMEJEN NAĆIN ŽIVLJENJA.

    MISELNOST PUŠČAVE 8 JE: NE ZASLUŽIM SI BOŽJIH BLAGOSLOVOV , KER NISEM VREDEN. ZAVEDATI SE MORATE, DA NIKOLI NE BOSTE MOGLI ZASLUŽITI BOŽJIH BLAGOSLOVOV- NIKOLI JIH NE BOSTE VREDNI. LAHKO JIH LE PONIŽNO SPREJMETE IN JIH CENITE TER STE OSUPLI NAD TEM, KAKO JE ON DOBER IN KAKO ZELO VAS LJUBI.
    VEDENJSKE VZORCE PODEDUJEMO.

    MISELNOST PUŠČAVE 9 JE ZAKAJ NE BI SMEL BITI LJUBOSUMEN IN ZAVISTEN, KO PA GRE VSEM BOLJE KOT MENI?
    ČE BOMO RAZMIŠLJALI O PROBLEMIH DRUGIH , BOMO OSTALI V DIVJINI. JEZUS JE PETRU POVEDAL , NAJ SKRBI ZASE (Evangelij po Janezu 21,21-22).
    NE PRIMERJAJTE SE IN NE TEKMUJTE, IZOGIBAJTE SE POSVETNEMU TEKMOVANJU, PRIDOBITE NOV NAČIN RAZMIŠLJANJA.

    MISELNOST PUŠČAVE 10 JE NAREDIL BOM PO SVOJE ALI PA SPLOH NE.
    IZRAELCI SO V LETIH V PUŠČAVI POKAZALI PRECEJ TRME IN UPORNIŠTVA. PRAV TO JE POVZROČILO, DA SO TAM TUDI UMRLI.
    BOG ŽELI POSLUŠNOST, NE ŽRTVOVANJA /1 sAMUEL 15,22-23).
    VSAKO MISEL PODVRZIMO POSLUŠNOSTI KRISTUSU. UM JE BOJNO POLJE!

    Joyce Meyer o teh nepravilnostih mišljenja oz. zakaj Izraelci nikoli niso prišli v obljubljeno deželo na dolgo opisuje, tu sem navedla samo nekaj njenih napisov iz knjige. Njihovi potomci so prišli v obljubljeno deželo, ki pa nosili posledice svojih staršev, čeprav niso imeli nič s tem.

    To je bilo res trdovratno ljudstvo, Joyce je lepo opisala, kaj ji je Bog razodel, zakaj niso nikoli prišli v obljubljeno deželo, pritoževali so se, malikovali tudi tako da so se sami sebi smilili, ničesar niso hoteli narediti sami, Mojzes naj bi molil, delal in prosil namesto njih, pa tudi Aron, niso bili zadovoljni z mano, niso bili hvaležni, niso imeli cilja, niso znali potrpeti, niso zaupali v Boga, imeli so negativno predstavo o sebi , ljudstvo katerih mesta bi morali zavzeti se jim je zdelo močno, Velikani, sebe pa so videli majhne, kot kobilice itd. Skratka, nepravilno razmišljanje, negativno razmišljanje, zato pravi Joyce , Bitka v umu.

    PROSIMO GOSPODA, DA Z MOČJO SVOJE ODREŠENJSKE KRVI VSTOPI V NAŠ UM! HVALA TI GOSPOD.

  9. Janez says:

    Poznati Kristusa (jezuit De Mello)
    Med človekom, ki se je pred kratkim spreobril k veri V kristusa in njegovim neverujočim prijateljem je potekal takle razgovor:
    »Torej si začel verovati Kristusa«? »DA«.
    »Potem pa gotovo veliko veš o njem. Povej mi v kateri dželi se je rodil«? »Ne vem«.
    »Koliko je bil star, ko je umrl?« »Ne vem«.
    »Koliko pridig je imel?« »Ne vem«.
    »Presneto malo veš za človeka, ki trdi, da je začel verovati v Kristusa!«
    »Prav imaš, sram me je, ker tako malo vem o Njem. Vem pa tole: Pred tremi leti sem bil pijanec, bil sem ves v dolgovih; družina mi je razpadala; žena in otroci so se vsak večer bali prihoda domov. Zdaj pa sem opustil pijačo: rešili se dolgov, naš dom je zdaj srečen in otroci vsak večer željni pričakujejo, da se vrnem domov. Vse to je zame naredil Kristus. Toliko pa vem o Njem«.
    Resnično vedeti: to pomeni, spremenitise zaradi tega, kar vemo.

    Anthony de Mello, Ptičja Pesem.

  10. Miro says:

    DVE VEDNO NAVZOČI NEVARNOSTI, DVE SKRAJNOSTI, KI MRTVIČITA ŽENSKO IN NJENO POKLICANOST!

    Papež Frančišek je leta 2013 takole nagovoril udeležence simpozija o poklicanosti in poslanstvu ženske v današnjem svetu:

    »’Bog je ženski na poseben način zaupal človeka’ (Mulieris dignitatem, 30). Z materinstvom je ženski zaupan človek Janez Pavel II. je s tem mislil na materinstvo. Mnoge stvari se lahko spremenijo in so se spremenile v kulturni in družbeni evoluciji, a ostaja dejstvo, da je ženska tista, ki spočne, nosi v telesu in rodi človeške otroke. To ni le navaden biološki podatek, ampak dejstvo, ki vsebuje bogastvo pomenov tako za samo žensko in njen način obstajanja kot za njene odnose in način spoštovanja človeškega življenja in življenja na splošno. S tem, da je Bog žensko poklical v materinstvo, ji je na prav poseben način zaupal človeško bitje.

    Ženska je posebej občutljiva za ‘Božje reči’. A obstajata dve, vedno navzoči nevarnosti, dve skrajnosti, ki mrtvičita žensko in njeno poklicanost,« je poudaril papež Frančišek in nadaljeval …

    Več o tem na http://www.mirenski-grad.si/bog-je-zenski-na-poseben-nacin-zaupal-cloveka

    Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi v Njegovi luči lahko pravilno gledali na izjemno pomembno vlogo ženske v Cerkvi, družbi, v zakonu, družini!

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

    • Janez says:

      In kje je v Svetem pismu navedba o tem? To so človeška razmišljanja, če v Svetem pismu ni navedb o tem. Jezus je ljubil svojo Mater Marijo. In tudi mi molimo k Mariji, ki jo je Jezus vzel k sebi v Nebesa. Vsakega človeka moramo ljubiti brez izjem. Moški in ženske se ljubijo, dopolnjujejo, skupaj vzgajajo otroke in skupaj gradijo hiše in molijo. Jaz nobenih takih razločevanj ne vidim. Razločevanja lahko vidi in dela človek, ne Bog. Jaz ljubim Mater Marijo in sveto mater Terezijo npr. in molim, ker so nam veliko dobrega naredile in pomagale.
      Molimo Boga, da nas pooduči in razsvetli. Kjer se ljudje Ljubijo in si pomagajo in so zbrani v Božjem imenu, je Jezus med Njimi. Možje ljubimo svoje žene in jim polepšajmo vsak dan z Ljubeznijo. Amen. Janez

      • hvala says:

        V Svetem Pismu -1 Mz 3- 16-17- Ženi je rekel Bog: “Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.”

        Prvo Pismo Korinčanom-11,3-3-4-Hočem pa ,da veste tole: Vsakemu moškemu je glava Kristus, glava ženske je moški, glava Kristusa pa BOG.

        • Janez says:

          Ženska je posebej občutljiva za ‘Božje reči’ (odlomek )
          A obstajata dve, vedno navzoči nevarnosti, dve skrajnosti, ki mrtvičita žensko in njeno poklicanost. Prva je težnja, da se materinstvo zvede na družbeno vlogo, na določeno nalogo, četudi morda plemenito. Ženska je z vsem njenim potencialom tako postavljena na stran, ne da bi se jo v polnosti ovrednotilo pri oblikovanju družbe. To velja tako za civilno kot cerkveno okolje. Kot reakcija na to prvo težnjo, obstaja še druga nevarnost, nasprotna prvi. Gre za spodbujanje neke vrste emancipacije, ki s tem, ko hoče zavzeti prostore, ki so si jih prilastili moški, zavrže ženskost z mnogimi njej lastnimi dragocenimi potezami. Ženska ima posebno občutljivost za ‘Božje reči’, predvsem da nam pomaga razumeti usmiljenje, nežnost in ljubezen Boga do nas. Všeč mi je, da je beseda ‘Cerkev’ ženskega spola in ne moškega. Cerkev je ženska, je mati, in to je nekaj lepega.

          Nenavadno je, da govorimo o dveh skrajnostih, ki mrtvičita žensko in njeno poklicanost. Kje je govora o tem v Svetem pismu sem se vprašal, ne o drugem?! Gledano s človeškimi očmi danes dosegajo ženske enakopravnost in so tudi nekje uspešne na vodilnih položajih. Mati terezija je sledila Jezusovemu klicu in je šla ig Ljubezni do Boga pomagati revežem in ubogim v Kalkuto. Ni bila nič manj sposobna in delovna v Gospodovem Vinogradu in nobene zapreke jo niso ustavile. In teh zaprek ni bilo malo. Isto velja za druge svetnice, ki so sledile Jezusu in vztrajale na Poti Odrešenja ene po kontemplativni poti redovnic, druge kot sestre in misijonarke v skrbi za uboge. Vse pa so žrtvovale vse življenje nesebično iz Ljubezni do Jezusa. Bog pravi da ljubimo vse ljudi, zakaj potem delamo po človeški pameti te razlike? Jezus je vrnil ženski dostojanstvo.
          Spodaj sem vsem ženam voščil v svoji pesmi za dan žena, ali je to koga zmotilo morda?!

          Poglejte spodnji link, kjer je obravnavana navzočnost ženske v Svetem pismu in v Cerkvi. Jezus je vrnil ženski dostojanstvo. Ženske je navajal za zgled pri pojasnjevanju svojega odrešenjskega poslanstva (Jn, 7,30) etc. Tudi Marija je Mati Cerkve. In koliko je svetnic v Cerkvi. Ženske imajo dostojno mesto v Jezusovem razodetju in v udejanjanju v Življenju Cerkve. Več preberite v spodnjem linku župnije svetega Jožefa Maribor npr. o tem. Ne vem od kod gornje mnenje. Sam svojo ženo brezpogojno ljubim. In tudi rad imam ljudi, ker je Bog Ljubezen do vseh in vsega.

          https://sv-jozef-maribor.si/index.php/cerkveno-leto/navzocnost-zenske-v-svetem-pismu-in-cerkvi

          • hvala says:

            TAKO KOT JE BOG REKEL IN ZAPOVEDAL, GA POSLUŠAM IN SPREJEMAM, NAJVEČJA GOSPODOVA ŽELJA JE POSLUŠNOST NJEMU.

          • Janez says:

            “Ni več moškega ne ženske: zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu (Gal 3, 28).”
            V Kristusovem kraljestvu v Novi zavezi naj ne bi bilo drugorazrednih državljanov in razlik med moškimi in ženskami. Cerkev je dolžna to upoštevati saj je to na novo uvedel Jezus. Katoliška Cerkev in tudi nekatere protestantske Cerkve te speemembe niso izvedle.

        • Janez says:

          Spremembe v Novi zavezi

          Družbeni položaj ženske in njena vloga v zahodni civilizaciji v veliki meri izhajata iz biblijskega judaističnega in krščanskega položaja ženske oziroma interpretacije tega položaja, zato ni pretirano reči, da je podoba biblijske ženske vgrajena tudi v današnje kulturne vzorce. Jezus je z odnosom do žensk (Nova zaveza) vnesel velikanske spremembe v starozavezno pojmovanje ženske. Medtem ko je bila ženska v biblijski prazgodovini, po vzhodnem grehu, drugorazredna oseba, v celoti podložna moškemu, je Jezus v Novi zavezi ženski vrnil dostojanstvo. Če ne bi bilo Jezusovega revolucionarnega delovanja, je vprašanje, kakšno usodo bi danes doživljale ženske zahodne kulture. Večina starozaveznih žensk je živela v senci moških – oče je hčer lahko prodal, jo omožil, s komer je hotel, mož je ženo lahko odslovil …

          Sveto pismo v marsikaterih delih odraža patriarhalno družbo. Tako v njem naletimo na dele, ki kažejo na podrejen položaj ženske, na primer da je ona kriva za izgon iz raja, in Pavlove besede: »Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem.«

          Uršulinka Snežna Večko, doktorica teologije, biblicistka, je mnenja, da so bili svetopisemski pisci del patriarhalnega okolja, Nove zaveze do človeka in znotraj tega do ženske nasploh, ki ji je – v takratni judovski družbi drugorazrednemu človeku – izkazoval tankočutno pozornost, jo povzdignil v njenem neodtujljivem dostojanstvu in jo branil.« Jezus je tako v Novi zavezi ženskam vrnil dostojanstvo in veljavo. In kar je prav v človeških očeh, ni nujno prav v Božjih Očeh. Janez

          • Janez says:

            Tu je izjava apostola Pavla v Novi zavezi: »Ni ne Juda, ne Grka, ni ne sužnja, ne svobodnjaka, ni ne moškega, ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu (Gal 3,28)«, kar ne pomeni opustitve razlike med žensko in moškim, temveč poudarja, da je v Kristusu konec rivalstva, sovražnosti in nasilja, ki so rušili odnos med žensko in moškim.

            Z novo zavezo oziroma s Kristusovim odnosom do žensk je prišlo do revolucije.
            Svetopisemski stavek Pavla, da »ni več moškega in ženske«, kar prinaša enakost med
            spoloma, je Kristus začel uveljavljati. Nova zaveza oznanja začetek nove dobe. Moški in ženska sta prenovljena in sta kot enakopravna partnerja del novega stvarstva, da bi lahko zaživela, kot je bila prvotna Božja zamisel. In tako je v novozaveznem času bila običajna navada, da je mož imel samo eno ženo (seveda z izjemami). V tem pogledu so se ljudje vrnili k navadam, ki so jih postavili Mojzes in preroki.

            Papež Janez Pavel II. je v Pismu ženskam (1988) poudaril, da se bo vsej družbi obrestovalo ustvarjanje razmer, v katerih se bo mati lahko, ne da bi zavirali njeno svobodo ali pa jo psihološko in praktično diskriminirali in ji dodelili slabši položaj v primerjavi z drugimi ženskami, posvetila skrbi za otroke in njihovo vzgojo. To pa ni zgolj pravni, ekonomski ali organizacijski problem, temveč gre predvsem za problem mentalitete, kulture in spoštovanja.

            Dokument Položaj žensk v krščanstvu skuša brez predsodkov priti do napredka ženskih pravic v družbi in družini in spremeniti pogled, ki moške označuje za sovražnike, ki jih je vedno potrebno premagati. Pravo razmerje pa v takšnem odnosu ne more uspevati. Za uspeh so potrebni vzajemna ljubezen, zaupanje, mir in sreča. Odpraviti je potrebno razločevanje med spoloma pri izobraževanju, delu v družini, dostopu do javnih služb, na konkretnih področjih socialne politike, skratka na področjih, kjer takšnega razločevanja zagotovo še niso presegli. Toda uveljavljanje enakega dostojanstva obeh spolov mora biti skladno s priznavanjem različnosti in vzajemnosti med njima.
            Za vse to se je papež zavzel tudi v Pismu ženam (1996), ko je zapisal: »Žena, zlasti v
            vsakdanjem darovanju drugim, uresničuje globoko poklicanost lastnega življenja, ženska, ki morda bolj kot moški vidi človeka, ker ga gleda s srcem. Vidi ga neodvisno od raznih ideoloških in političnih sistemov. Vidi ga v njegovi veličini in mejah, zato si prizadeva, da bi mu prišla naproti in mu bila v pomoč.«

            Do 2. vatikanskega cerkvenega zbora je veljalo, da je Cerkev samo sveta, popolna in
            nedotakljiva. Kar ni res. Cerkev je tudi grešna, kar je jasno povedala na koncilu. Za grehe iz preteklosti se je papež Janez Pavel II. celo javno opravičil v jubilejnem letu 2000. V Poročilu Svetega sedeža za IV. konferenco o ženskah leta 1996 je papež Janez Pavel II. zapisal, da smo žal dediči preteklosti in okoliščin, ki so v vseh časih in na različne načine oteževale življenjsko pot žensk. Da je dostojanstvo žensk bilo nepriznano, prednosti popačene, da so pogosto bile izrinjene na rob in ponižane ter da za to nosi določeno objektivno odgovornost tudi Cerkev. In čas je, da se stvari popravijo tako, da se upošteva Jezusove spremembe v Novi zavezi in spoštuje dostojanstvo žensk.

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja