Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.549 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    Gospodovo Usmiljenje bom opeval vekomaj ali Misericordias Domini in eternum cantabo (Taize)

    In GOSPOD je šel mimo njega in klical: »GOSPOD, GOSPOD, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi,…
    Kajti GOSPOD, tvoj Bog, je usmiljen; ne bo te zapustil, ne bo te pokončal in ne bo pozabil na zavezo z očeti, ki jim jo je prisegel.
    Niso hoteli poslušati in se spominjati tvojih čudovitih del, ki si jih storil med njimi. Otrdili so svoj vrat, postavili so si vodja, da bi se vrnili v svojo sužnost, v Egipt. Ti pa si Bog, ki odpuščaš, milostljiv in usmiljen, počasen v jezi in obilen v dobroti, da jih nisi zapustil.
    V času svoje stiske so klicali k tebi in ti si jih iz nebes uslišal. V svojem velikem usmiljenju si jim dal rešitelje, da jih rešijo iz rok njihovih nasprotnikov.
    Spomni se, GOSPOD, svojega usmiljenja, svojih dobrot, saj so od vekomaj.
    Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

    Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
    Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!
    Ne spominjaj se proti nam krivd prednikov. Hitro naj pride pred nas tvoje usmiljenje. Zakaj postali smo zelo slabotni.
    A ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi.
    Vrni se, GOSPOD! Doklej? Bodi usmiljen do svojih služabnikov!
    Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki, GOSPOD izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo.
    Naredil je spomin za svoja čudovita dela, milostljiv in usmiljen je GOSPOD.

    Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
    Iskrenim zasije luč v temi: milostljiv, usmiljen in pravičen.
    Naj pride tvoje usmiljenje nadme, da bom živel, kajti tvoja postava je moja naslada.
    GOSPOD je dober do vsakega, njegovo usmiljenje je nad vsemi njegovimi deli.
    Kdor je usmiljen s siromakom, posoja GOSPODU, povrnil mu bo njegovo delo.
    Ne bodo lačni in ne bodo žejni, vročina in sonce jih ne bosta mučila, kajti vodil jih bo ta, ki je usmiljen z njimi, spremljal jih bo k vodnim vrelcem.

    Kajti gore se bodo premaknile in griči omajali, moja milost pa se ne bo odmaknila od tebe in moja zaveza miru se ne bo omajala, pravi tvoj usmiljeni, GOSPOD.

    Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
    Pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli.
    Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj! Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na mesto, na katero je priklicano tvoje ime. Svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja.
    S teboj se zaročim na veke, s teboj se zaročim v pravičnosti in v pravici, v dobroti in v usmiljenju.
    Pravičen si, Gospod, in pravična so vsa tvoja dela in vse tvoje poti so usmiljenje in resnica. Ti si sodnik vseh časov.
    Vsem, ki ravnajo pravično, pomagaj iz usmiljenja s tem, kar premoreš. Ne bodi malenkosten, kadar daješ miloščino! Če vidiš siromaka, ne odvrni svojega obličja od njega, da tudi Bog ne bo odvrnil svojega obličja od tebe.
    Pogum, bratje! Vzdržimo še pet dni! V tem času nam bo Gospod, naš Bog, izkazal usmiljenje. Zakaj ne bo nas nikoli zapustil.

    Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
    Rekli so: »Nikar ne ravnaj z nami po naši hudobiji, ampak po svojem usmiljenju!«
    »Gospod Bog vidi vse to in v resnici čuti usmiljenje do nas, kakor je Mojzes razodel v pesmi, ki odkrito pričuje, rekoč: ›Usmilil se bo svojih služabnikov.‹«
    Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse, ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili.
    Vi, ki se bojite Gospoda, upajte na dobrine, na večno veselje in usmiljenje. Zakaj njegovo povračilo je večen dar, združen z veseljem.
    Vrzimo se v roke Gospodove, ne v roke ljudi, zakaj kakršno je njegovo veličastvo, takšno je tudi njegovo usmiljenje.
    Kakor je veliko njegovo usmiljenje, je velika tudi njegova strogost, človeka bo sodil po njegovih dejanjih.

    Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj.
    Naj se razveseli vaša duša v njegovem usmiljenju in naj vas ne bo sram hvaliti Gospoda.
    Slavite ga vsi, ki častite Gospoda, Boga bogov, pojte mu hvalnico in se mu zahvaljujte, ker vekomaj traja njegovo usmiljenje.
    Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.
    Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
    Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!
    Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje.

    Gospodovo usmiljenje bom opeval vekomaj. Amen.

    Fejstbog premišljevanje Božjega usmiljenja ob mislih iz Svetega pisma. Taize Misericordias Domini.

    MOLITEV ZA EVROPO
    Oče človeštva, Gospodar zgodovine,
    ozri se na to evropsko celino
    kateri si poslal številne filozofe, zakonodajalce in modrece,
    naše predhodnike v veri v tvojega Sina, ki je umrl in vstal.
    Poglej na te narode, ki sta ju evangelizirala Peter in Pavel,
    preroki, menihi in svetniki;
    ozri se na te pokrajine, ki jih obdaja kri mučencev
    in se jih dotika glas reformatorjev.
    Ozri se na narode, ki jih povezujejo številne vezi,
    vendar so tudi razdeljeni v času, zaradi sovraštva in vojne.
    Daj nam, da bomo delali za Evropo Duha,
    ki ne bo utemeljena samo na ekonomskih dogovorih,
    ampak tudi na človeških in večnih vrednotah.
    Evropo, ki bo sposobna etnične in ekumenske sprave,
    pripravljena sprejemati tujce, spoštujoča do vsakega dostojanstva.
    Daj nam sprejeti z zaupanjem naše dolžnosti,
    da bomo spodbujali slogo med narodi,
    ki bo vsem celinam zagotavljala
    pravičnost in kruh,
    svobodo in mir.
    Amen.
    (kardinal Carla Maria Martini)

  2. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »OČE, ČE HOČEŠ, DAJ, DA GRE TA KELIH MIMO MENE, TODA NE MOJA VOLJA, AMPAK TVOJA NAJ SE ZGODI«(Lk 22,42).

    Ponovno se poglobimo v misli papeža Frančiška, ko razlaga Jezusove besede »zgodi se tvoja volja«. Kot med drugim poudarja papež Frančišek, »je Očenaš molitev, ki v skladu z Očetovo voljo v nas prižge Jezusovo ljubezen, plamen, ki vodi v spreminjanje sveta z ljubeznijo. Kristjan ne veruje v neizogibno usodo. V kristjanovi veri ni ničesar negotovega; je pa zveličanje, ki čaka, da se razodene v življenju vsakega moškega in ženske ter se dopolni v večnosti.«

    Več o katehezi papeža Frančiška 20. marca 2019 na:
    http://www.mirenski-grad.si/zgodi-se-tvoja-volja

    O presveta Božja volja, ljubim te nadvse!
    (sv. Angela Merici)

  3. Janez says:

    Opomnik za življenje ali Vita tua est Academia Operosorum
    1. Vsak dan, ki ti je namenjen koristno preživi v službi bližnjih in zastonj razdajaj vse svoje talente, ki si jih tudi zastonj prejel ob rtojstvu od Boga, pa boš poslal ljudem dragocen delček večnosti in boš osrečeval in boš srečen.
    2. Biti mlad pomeni verjeti v čudo, da je tudi nemoguče mogoče, ko iz potresnih ruševin rešiš človeka, ko nahraniš lačnega in potolažiš trpečega z mano in dobroto in ko pomagaš povsod, kjer te potrebujejo bližnji, ko premagaš sebe.
    3. Ne dovoli, da bi tvoja življenjska radost in sreča bila odvisna od tisoč in ene malenkosti, ampak presegaj drobne malenkosti s pogumom in dobrodušno velikopoteznostjo, ko je treba pomagati in opogumiti ponižane in razžaljene in pokazati pot in vzor kako iti naprej, ko se uporno spoprimeš s težavami in se tebi in drugim odprejo rešitve.
    4. Ko ti bo težko, poskušaj biti mali igrivi nasmejani klovn, ki pripoveduje skeče, poje pesmi, ali prešerno igra na gosli in tako prinaša radost in veselje žalostnim ljudem, upanje obupanim in odrešitev vsem tistim, ki so izgubili smoter, cilj in pot v življenju. Včasih moraš koga preprosto razvedriti z besedami in glasbo srca, saj ko pomagaš bližnjim pomagaš sebi.
    5. Temelj ljudske sreče je globoka sigurnost, spontana radost v malih stvareh in velika enostavnost, ko je treba imeti človeka preprosto rad in objeti trpečega ter obrisati solze z lic otroka, ki je v vojni ostal brez staršev, mu ponuditi hrano, streho in uteho kot Kristus, ki je za lačne in bolne ter trpeče prišel na svet in na križu daroval sebe.
    6. Smeh osvobaja in razvedri potrte ter je najboljša kozmetika za zunanjost in najboljše zdravilo za notranjost, ko neopazno vstopi v kamrico srca in prežene skrbi.
    7. Ne osrečuje obilje, ampak to, v čemer uživaš. Ko lahko uživaš v enem cvetu, v enem nasmešku, v igri otroka, v letu metulja, v radosti matere, ki so ji pozdravili v bolnici sina, v nasmehu očeta, ki se mu je domov vrnil izgubljeni sin, si bogatejši od vseh milijonarjev, ki imajo vse kar si poželijo, pa vendar ostajajo nezadovoljni in se ničemur več ne veselijo. Zakaj, ker so bogataši kot Babilonski stolp preobteženi in preobloženi z zlatom, z denarjem, s hišami, avtomobili, tovarnami, bankami in drugim premoženjem, ki ne osrečuje ampak prinaša nove in nove skrbi in ker bogastvo kot mamon vseskozi nagovarja imetnika, da bi pridobival in imel še več kot doslej. Kaj pomaga bogatašu vse bogastvo sveta, če je nesrečen in osamljen in ga nihče ne razume ter ne vidi smisla v življenju!
    8. Bodi dober kakor sonce, saj to navkljub vsej hudobiji in bedi sveta, vsako jutro gotovo vzide in prinese toploto in svetlobo med nas pravičnike in grešnike, brez razlike.
    9. Naj bo vsakdo srečen s koščkom neba v Tvoji roki, s prijazno besedo izrečeno bližnjemu in strpnostjo do različnosti, ki jo izkazujejo drugi.
    10. Optimizem je kot svetloba v temo tisti najčudovitejši in najcenejši recept, da dolgo živiš zdravo in srečno in da te imajo ljudje radi. V Bogu premoremo vse, kar potrebujemo. On je naše Vse.

    Janez AKA Dichter Hansi

  4. Janez says:

    KRISTJAN kljub trpljenju in preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti Odrešenja k Njemu

    Če čutiš, da je Tvoje Srce polno skrbi in tesnobe, da si zbolel in imaš bolečine,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj biti prijazen ter bodrilen s sočlovekom v stiski.
    Če čutiš, da izgubljaš elan in pogum zaradi lastnih težav in problemov ,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj opogumiti druge, ki so malodušni in otopeli.
    Če čutiš, da je zanos Tvoje Vere v Boga nekoliko omagal,
    kljub temu zmoli k Bogu za navdih in poskušaj z zgledom in modro strpno in bodrilno besedo
    okrepiti Vero v Boga svojega bližnjega, ki je v krizi omagal in pomagal boš tudi sebi.
    Če začutiš in zaslutiš , da se v Tebi nabira neka nestrpna hudobija,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj ostati miren in dober in priskoči drugemu v stiski na pomoč.
    Če te obhaja skušnjava in neodločnost, da bi kar odnehal v boju za obstanek in boljši jutri,
    kljub temu zmoli k Bogu in vztrajaj pri graditvi boljšega sveta, saj te tvoj bližnji potrebuje.
    Če te usoda in trpljenje pritisneta k tlom in poskušata zasužnjiti,
    kljub temu zmoli k Bogu in ne zamudi priložnosti za nov začetek in duhovno prenovo sebe in drugih
    ter se ozri v Nebo k Njemu, ki ti bo pomagal in stal ob strani,
    ker moliš, delaš in vztrajaš na Poti k Njemu.
    Ali morda veš, kakšen bi bil ta Svet brez Tebe in
    drugih dobrih, ljubeznivih in usmiljenih ter sočutnih ljudi,
    kjer bi prevladoval denar, egoizem, materializem in hudobija nestrpnosti ter izkoriščanja drugih?
    To bi bil svet Mamona in Hudobije, kjer ne bi bilo prostora za vero in Boga.
    Zato vztrajaj in kljub trpljenju ter vsem preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti k Njemu.
    Bolezen koronavirusa se širi v svetu in pri nas in ljudje obolevajo in umirajo.
    Sebičnost nas ne bo rešila ampak medsebojna pomoč, solidarnost, pomoč in služenje drugim,
    spokorna molitev za odpuščanje k Bogu, molitev k Bogu Rešitev in Odrešitev z obljubo za našo spreobrnitev.
    In Bog bo blagoslovil Tebe, Tvoje delo, Tvojo Dobroto, Tvojo Strpnost
    in vse napore da se poboljšamo, za boljši svet in rešitev naših preizkušenj zaradi bolezni in koronavirusa.
    Odslej se bom trudil, da bom boljši človek in boljši kristjan,
    da bom bolj dober človek, bolj usmiljen, da bom pomagal drugim in jim služil v bratski ljubezni,
    da bom umiril svoj delovni tempo in ne bom več nekam hitel,
    da bom potrpežljiv sam s Seboj in z drugimi ter da ne bom nervozen ampak miren,
    če mi delo in opravki ter hišna popravila ne bodo šla gladko od rok.
    Sprijaznil se bom z vsakdanjimi neuspehi, drobnimi in velikimi tako,
    da mi ne bodo vzeli dobre volje in ne bodo skalili dobre volje in veselja.
    Tako bom ostal miren in strpen, poln radosti in čudenja za vse stvari okoli nas,
    da bom v srcu ohranil radost in hrepenenje ter svetlobo vsakega dne, ki pride
    in bom vse to rad delil z vsemi okrog sebe.
    Brez razlik in izgovorov, vedno in takoj.
    In vsak dan bom naredil nekaj dobrega zase in za druge ter molil k Bogu
    in se prenovil kot Človek in kot Kristjan.
    Za boljši jutri in za boljši svet brez hudobije in egoizma, vendar polnega Dobrote in Ljubezni med ljudmi.

    Delno razšierjeno, dopolnjeno in prirejeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja , kapucini 1995.

    Z Vero v Njega pa sem preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. Molim in preberem Božjo Besedo v Svetem Pismu in prosim ter iščem, kaj je zame Božja Volja in kaj je prav da storim, da bo Bogu po Volji. Iščem Božji nauk, vodstvo in navdih, da delam kar je prav v Božjih Očeh. Prosim Boga za odpustitev naših grehov in rešitev naših preizkušenj, da bomo rešeni koronavirusa. Gospod prosim pomagaj nam, da se spokorimo in spreobrnemo ter da bomo odslej živeli, molili in delali tako, kotr nas je učil Jezus Učenik in Odrešenik.

    Pax et Bonum. Amen. Janez

  5. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »KOT BOŽJI IZVOLJENCI, SVETI IN LJUBLJENI, SI TOREJ OBLECITE ČIM GLOBLJE USMILJENJE, DOBROTLJIVOST, PONIŽNOST, KROTKOST, POTRPEŽLJIVOST (Kol 3, 12).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Kol+3%2C8.12-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Slavimo Gospoda, zahvaljujmo se mu in ga prosimo: Slava tebi, Jezus! Ti si živa Beseda, Luč sveta. Ti si živi Kruh iz nebes. Ti si Pot, Resnica in Življenje. Ti si naš Odrešenik … Hvala, ker nam tvoja vsemogočna beseda podarja vero, upanje in ljubezen. Jezus, danes Te ponižno prosimo, pomagaj nam, da si bomo po Tvoji milosti v srcih nadeli duhovna oblačila čim globljega usmiljenja, dobrotljivosti, ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    KRŠČANSKA SKRIVNOST PONIŽNOSTI IN USMILJENJA
    Spomnimo se Jezusovega evangelija: »Kadar te kdo povabi na svatbo ali praznovanje, ne sedaj na prvo mesto…«, »… povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti.« Jezus upošteva načelo: »Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« Lahko se vprašava: V čem je ponižnost? Zakaj ponižnost sama po sebi doseže to, kar veličina lahko le sanja? Povabljenec, ki išče zase pomemben prostor, se v resnici hoče delati pomembnega pred drugimi. Sploh ne misli na tistega, ki ga je povabil, ali na to, da bi si želel domačnosti z gostiteljem. Če torej na obed povabimo svoje prijatelje, ki so nam enaki, ne presežemo svojega interesa, da bi tudi nas povabili in nam s tem dali javno priznanje, ki ga hočemo. Na ta način si med seboj delimo svojo namišljeno veličino. S tem smo zgrešili globino in lepoto življenja. Ne dojamemo tega, kar je v življenju zares v igri. Le ponižnost nama omogoči dojeti, kaj je v življenju zares v igri in kaj je resnično pomembno. Ponižnost ni v tem, da se delam majhnega zato, da bi me priznali in pred vsemi drugimi povišali ali pohvalili. Ponižnost je v tem, da prepoznam, da me je Bog povabil v življenje za nekaj tako velikega, da se čutim nevrednega tega povabila. Ne delam se majhnega sedaj, da bi me potem poveličevali, ampak sem majhen zato, ker je prejeti dar tako neskončno velik in me presega. Ponižnost je v tem, da dojamem veličino tistega, ki me je na gostijo življenja povabil. Bolj se počutim majhnega, bolj bom dojel veličino njega, ki me vabi. Ta drža odpre nebeška vrata. Duši pritegne Nebeške darove življenja v izobilju, katerega podoba je gostija. Ko življenja nič več ne gradiva na kakršnem koli nasprotovanju do drugih, tedaj je najino življenje že trdno zasidrano v domačnosti in zaupnosti z Njim, ki mi ga je podaril. Zaznavava njegovo skrivnost in se počutiva majhna, zelo majhna. Tudi odlomek iz Sirahove knjige lahko bereva v tem smislu. Po besedah: Večji si, bolj se ponižuj, tako boš našel milost pred Gospodom, je potrebno dodati še naslednji stavek: »Mnogi so ponosni in slavni, a svoje skrivnosti razodeva ponižnim, kajti veliko je Božje usmiljenje, ki ljudem napihovanje, ošabnost, razkriva svojo skrivnost.« To je skrivnost Božjega veselja do revnih in grešnih, kakršni smo. Pokazal pa jo je v Jezusu.

    Mož iz evangeljskega odlomka je okusil prav to veselje, ki ga Bog daje ne glede na osebo. Daje ga zaradi svoje ljubezni do nas, zaradi svojega Božjega Usmiljenja in Ljubezni, ne zaradi naših zaslug in položaja ter veljave v družbi in bogastva. Če mi še vedno trmasto vztrajamo in delamo razlike med ljudmi, če zahtevava zase čast ali pa se pred drugimi napihujemo s posebnimi častmi, s tem kažemo, da še vedno nismo spoznali in okusili zaupnosti in domačnosti z ljubečim Bogom in lahko njegovo prijazno ponudbo celo zavrnemo. Kdor ne pozna domačnosti in zaupnosti z ljubečim Bogom, ne more reči, da je ponižen. Zato nas Jezusov evangeljski odlomek ne vabi, naj prosimo, da bi se naučili ponižnosti, kakor da je ena izmed kreposti. Vabi nas, naj prosimo, da bi se naučili tako močno zaznavati veličino Božje skrivnosti, ki nam je darovana in dana v Jezusu, da bomo zaničevali vsako drugo stvar ali svojo namišljeno človeško veličino in pomembnost. Čudna, a zelo zdrava evangeljska posledica takšne drže je, da nas bo manj skrbelo za lastno veličino, bolj pa nam bo pri srcu veličina vseh bližnjih. Kajti ponižen in pravičen je, kdor se veseli darov, ki jih Bog daje vsem ljudem. Ponižen in pravičen je, kdor se skupaj z Bogom veseli za uboge in grešnike in ki je pravičen in ponižen in ki prinaša evangeljsko veselje in upanje med ljudi.

    Pater dr. Vili Lovše

    Addendum h krščanski ponižnosti
    Ljubezen je največja krepost, toda vsi duhovni pisci se bodo strinjali, da je ponižnost temeljna vrlina. To zato, ker so bili prvi krščanski pisci menihi, ki so živeli bolj v miru, če so tekmovali v tem, kdo bo bolj ponižen, kot če so tekmovali v uspešnosti. In ponižnost je veliko laže živeti v samostanu med enako mislečimi kot v resničnem svetu, kjer se vsakdo preriva za prvo mesto. Ponižnost je krščanska krepost. Rimskim in grškim filozofom je ponižnost predstavljala le lastnost otrok in starčkov, ki so imeli za kaj biti ponižni. Drugače pa je ponižnost veljala za šibkost.Najbolj znano krščansko razpravo o ponižnosti je napisal sveti Benedikt v šestem stoletju. Natančno je opisal lestev ponižnosti, ki jo sestavlja 12 stopnic. Moderni filozofi so njegovo misel skrčili na 3 vidike ponižnosti: umiranje sebi, milost rešitve in posnemanje Kristusa. Poglejmo, o čem govorijo.Umirati sebi. Ljudje smo ustvarjeni po Božji podobi, zato smo nagnjeni k dobroti. Toda odkar so naši predniki padli v greh, se naravno gibamo k zlemu. Padec je bil posledica ponosa, ponižnost pa je ponosu nasprotna vrlina. Če je ponos prekomeren izraz iskanja sebe, potem je prostistrup nesebičnost, način umiranja sebi: ponižnost.Milost rešenja. Ko naravno željo po preživetju podpre še greh ponosa,posamezniki pričnejo verjeti, da si lahko sami pridobijo vse, kar potrebujejo. Lahko zapadejo v nesveto prepričanje, da lahko rešijo celo sami sebe. Ponižnost nam da zavedanje o moči greha in zato smo lahko hvaležni za milost ponižnosti, ki ve, da je Bog edini, ki me more (od)rešiti.Posnemanje Kristusa. Povsem jasno je, da je Jezus blagoslavljal revne, imel rad šibke otroke, da je pozdravljal ponižne in udrihal po bogatih in ponosnih. Še pomembnejše je to, da je bil tudi sam ponižen. In če nas Jezus uči ponižnosti, če nam je vzornik za moralno vedenje, potem moramo vsi, ki mu sledimo, posnemati njegovo ponižnost.

    Sveti Benedikt ima prav: Kristusova ljubezen nas spodbuja, da umremo sebi, se predamo milosti in posnemamo križanega Odrešenika. Papež Benedikt XVI. je izmed treh kreposti izpostavil predvsem velik pomen ponižnosti, kreposti, ki je sestavni del skupne hoje za Jezusom: »Ponižnost je predvsem resnica, živeti v resnici, spoznati resnico, spoznati svojo majhnost, ki je pravzaprav veličina.« Ponižnost pomeni prepoznati, da »sem sam misel Boga«, nenadomestljiv del v zgodovini človeštva, ki si jo je zamislil Bog. Velik samo v svoji majhnosti. Živeti to resnico je začetek krščanskega življenja. Ta krepost pomaga tudi sprejemati drugega v njegovi drugačnosti, brez nje ni edinosti. Ponižnost pa navsezadnje lahko še pomaga biti in ostati svoboden in pravičen z ozirom na prevladujočo miselnost, ne popustiti mnenjem tega sveta in mu ne poskušati ugajati. Iz tega razloga pa je potrebno znati sprejemati tudi vsakodnevna ponižanja in ostati krotak in ponižen, ker vemo kdo in kaj smo in da živimo pošteno in pravično v Božjih Očeh, pa naj ljudje porečejo o nas in naredijo kar hočejo. vir: http://celebrationpublications.org (skrajšan prevod)

    Ponižnost je v krščanstvu ena temeljnih Jezusovih drž. Če verujemo, da je Jezus Kristus resnično razodeti Bog, Božji Sin in pravi Človek na Zemlji, potem je jasno, da tudi ta Jezusova krepost ni nekaj, kar ni tako pomembno. Ponižnost je zelo pomembna in aktualna tudi danes za kristjane. Še več, je odgovor na naš nemiren svet. Poglejmo, kaj o njej pravi Jezus: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. … Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11,25-30). Ob tej Jezusovi drži, ob pogledu na ponižno srce, se spomnimo tudi na Svetega Vincencija Pavelskega, ki je Jezusa vzel za vodilo svojega življenja.

    Ponižnost je danes v krizi, v kolikor je v krizi pristna krščanska Vera v Boga. Biti ponižen, ne pomeni biti brez hrbtenice, ne pomeni biti strahopeten, ne imeti svojega stališča niti ne izogibanje pokončni drži, ki lahko privede tudi do konfliktov. Resnično ponižen je lahko le tisti, ki globoko v sebi ve, koliko je vreden in se zato ne potrebuje povzdigovati nad druge. Ponižnost torej ni ne potuhnjenost, ne nevera vase, ne osladnost, ne prilagodljivost zaradi sile mogočnežev. Ponižnost je globoka notranja moč in pomaga človeku da ostane pravičen in svoboden. Kitajska modrost pravi, da se v viharju travna bilka začasno ukloni in ko sunki vetra ponehajo se spet zravna, ker je močna in prilagodljiva ter stanovitna ne glede na jakost pihanja vegtra. Če si predstavljam vrhunskega pianista, ki ne dvomi v svoje sposobnosti in znanje, si težko mislim, da bi se moral povzdigovati nad učenca, ki mu delajo težave nekatere vaje na klavirju. Vsi pa smo najbrž kdaj imeli izkušnjo povprečnega učitelja ali prijatelja, ki nas je zaradi ogroženosti z viška podučil o tej ali oni stvari. Kdor ve in verjame vase, mu ni težko biti majhen in ponižen, kdor pa vase dvomi, se rad povzdiguje. Gnothi se authon (grško: γνώθι σε αυτόν) ali slovensko spoznaj sebe in ostani zvest svobodi, pravičnosti in resnici ter bodi kar si. Ne prevzemaj se in se ne povzdiguj, bodi skromen in ponižen.

    Kje najti tisto gotovost, da bi bili lahko ponižni in mirni v sebi, da bi se ne povzdigovali nad druge? Jezus nam daje jasno navodilo: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. Pred tem pa pove, da dela vse, kar dela Oče in da je vse, kar ima, najprej od Očeta. Jezus verjame, da je njegov Oče resnično dober, verjame, da ga ljubi in da mu daje prav vse, kar potrebuje. Ve pa tudi, da je njegovo veselje v tesni povezanosti z njim. Zato nikoli noče delati drugega, kot to, kar mu On naroča. Prava ponižnost se torej napaja v veri, da nas Bog ljubi in skrbi za nas. Kot pravi Jezus: »Ne skrbite za življenje, kaj boste jedli, in ne za telo, kaj boste oblekli. 23 Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka. 24 Pomislite na vrane: ne sejejo in ne žanjejo. Nimajo ne shrambe ne žitnice in vendar jih Bog hrani. Koliko več kakor ptice ste vredni vi! 25 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za komolec?« (Lk 12, 22-25) V tej zavesti, da je vse Božji dar, da sami od sebe ne moremo storiti pravzaprav ničesar, v nas raste zaupanje, iz zaupanja hvaležnost, iz hvaležnosti pa ponižnost.

    Jezus si je za svoje življenjsko vodilo pravzaprav vzel ponižnost, saj pravi: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Jn 4,34) Ponižnost je pravzaprav v samem središču Jezusovega delovanja in izbire poslanstva. Jezus se popolnoma podredi Očetu, ki ga vodi po Svetem Duhu. Sveti Duh ga pri krstu razglasi za ljubljenega Sina, vodi ga v puščavo, da se tam upre vsaki samovolji in izpove svojo popolno vdanost Očetovi volji, v Nazaretu pa razglasi, da je božji maziljenec, ki je v Duhu poslan, da prinese ubogim blagovest. Če povzamemo, lahko rečemo, da je Jezusov stil življenja: Služenje Očetu in ubogim, je življenje in delovanje v ponižnosti.

    Gotovo ni naključje, da je Vincencijeva pot podobna in da je ponižnost za Vincencija ena glavnih kreposti. Vincencijeva prva leta duhovništva so zaznamovana s skušnjavami, kakor jih je poznal Jezus. A Vincencij je podlegel. Imel je svoje načrte. Želel si je pomembne službe in upal, da bo našel položaj, v katerem bo dobro preskrbljeno zanj in za njegove domače. Duh pa ga je prek padcev v mladostnih skušnjavah vodil do spoznanj:

    – da življenje ni v tem, da uresničuje svojo voljo, ampak da posluša, kaj od njega pričakuje Bog;
    – da življenje ni v iskanju pomembnosti, ampak da se v ponižnosti podredi Božji previdnosti;
    – da življenje ni v skrbi za lastno ugodje, ampak v skrbi za bližnjega.

    Vincencijevo vodilo je postala ponižnost. Zanjo pravi: »Ponižnost je tako obsežna, tako težka in tako potrebna krepost, da bi morali nanjo stalno misliti, saj je krepost Jezusa Kristusa, krepost njegove svete Matere in največjih svetnikov; z eno besedo: to je tudi krepost misijonarjev.«

    Če povzamemo je ponižnost v krščanstvu tista krepost, v kateri najdemo pravo vrednost o sebi, ko smo pravični, svobodni, skromni in smo to kar smo brez prevzetnosti in napihovanja. Če smo ponižni odkrivamo Božji načrt, ki ga ima Bog z nami in samo ponižni smo sposobni spoštljivega ter ljubeznivega odnosa z bližnjim. Kot pravi papež Frančišek, se ponižnost odraža v preprostih besedah: »smem«, »hvala«, »oprosti«. Je globoka zavest, da smo med seboj bratje in sestre, nikomur ne gospodarji ne hlapci, kajti vsi smo Božji Otroci enega Boga Stvarnika.

    Povzetki in nekatere dodane dopolnitve misijonskega nagovora Petra Žaklja o Ponižnosti in grehu

  7. Miro says:

    SV. PETER CHANEL V HUDIH TEŽAVAH NI OBUPAL, AMPAK JE REKEL SOBRATU: »V TAKO TEŽAVNEM MISIJONU MORAVA BITI SVETNIKA!«

    Sveta Cerkev danes obhaja god svetega Petra Chanela, misijonarja in mučenca. Kdor res čuti s Cerkvijo, čuti tudi z njenimi misijonskimi delavci. Med temi naj bi bili vsaj posredno tu mi. Kolikor pa pri misijonskem delu morda premalo sodelujemo, prosimo Gospoda za odpuščanje, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!
    Sv. Peter Chanel, prosi za nas!

    http://svetniki.org/sveti-peter-chanel-duhovnik-in-mucenec

  8. Hvala says:

    BOŽJA BESEDA

    PONIŽNOST (Sir -Prvi del 3, 17-23)

    OTROK IZVRŠUJ SVOJA DELA V PONIŽNOSTI,
    POTEM BOŠ PRILJUBLJEN PRI LJUDEH, KI SO BOGU PO VOLJI.
    ČIM VEČJI SI, TEM BOLJ BODI PONIŽEN,
    POTEM BOŠ NAŠEL MILOST PRI GOSPODU.
    (VELIKO JE NADUTIH IN SLAVNIH , TODA GOSPOD RAZKRIVA SVOJE SKRIVNOSTI LE KROTKIM)
    ZAKAJ SILNA JE GOSPODOVA MOČ, ZATO GA PONIŽNI POVELIČUJEJO.
    NE RAZISKUJ KAR JE ZATE PRETEŽKO, NE PREISKUJ , KAR PRESEGA TVOJE MOČI.
    O TISTEM RAZMIŠLJAJ, KAR TI JE ZAPOVEDANO,
    SKRITIH STVARI NAMREČ NE POTREBUJEŠ.
    NE UBADAJ SE S STVARMI, KI PRESEGAJO TVOJO NALOGO,
    SAJ TI JE BILO RAZLOŽENO VEČ, KAKOR PRENESE ČLOVEŠKA PAMET.

  9. Hvala says:

    BOŽJA BESEDA

    TRPLJENJE KRISTJANOV-1 Pt 4,12-14, 16-19)

    LJUBI, NE ČUDITE SE POŽARU, KI PRIHAJA NAD VAS, DA VAS PREIZKUSI, KAKOR
    DA BI SE VAM DOGAJALO KAJ NENAVADNEGA. NASPROTNO , KOLIKOR STE SOUDELEŽENI PRI
    KRISTUSOVEM TRPLJENJU, BODITE VESELI, DA SE BOSTE VESELILI IN RADOVALI TUDI, KO SE
    BO RAZODELO NJEGOVO VELIČASTVO. BLAGOR VAM, ČE VAS ZARADI KRISTUSOVEGA IMENA SRAMOTIJO, SAJ NAD VAMI POČIVA DUH SLAVE, BOŽJI DUH.
    ČE PA KDO TRPI KOT KRISTJAN, NAJ GA NE BO SRAM, AMPAK NAJ V TEM IMENU POVELIČUJE BOGA .
    NASTOPA NAMREČ ČAS, DA SE SODBA ZAČNE V BOŽJI HIŠI. ČE PA SE ZAČNE NAJPREJ PRI NAS, KAKŠEN BO ŠELE KONEC TISTIH, KI SE NE POKORAVAJO BOŽJEMU EVANGELIJU!
    IN ČE SE PRAVIČNI KOMAJ REŠI, KJE SE BO POKAZAL BREZBOŽNEŽ IN GREŠNIK?
    ZATO NAJ TUDI TISTI, KI PO BOŽJI VOLJI TRPIJO, SVOJE DUŠE IZROČAJO ZVESTEMU STVARNIKU S TEM, DA DELAJO DOBRO.

  10. Hvala says:

    BOŽJA BESEDA

    SVARILO PREVZETNIM

    POSLUŠAJTE TORE VI, KI PRAVITE: “DANES ALI JUTRI ODPOTUJEMO
    V TO IN TO MESTO; TAM BOMO OSTALI ENO LETO, TRGOVALI IN ZASLUŽILI, A SPLOH NE VESTE, KAJ BO JUTRI.
    KAJ JE VAŠE ŽIVLJENJE ? DIM STE NAMREČ , KI SE ZA KRATEK ČAS POKAŽE IN NATO IZGINE.
    RAJŠI RECITE : “ČE BO GOSPOD HOTEL, BOMO ŽIVELI IN DELALI TO ALI ONO.” (Jak 4,1315).

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja