Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

4.212 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    VPRAŠAJMO SE, KAKO JE Z NAMI KOT BOŽJIMI SODELAVCI – ALI TUDI JAZ TAKOLE RAZMIŠLJAM, KO JE TREBA, KAJ NAREDITI: »ZAKAJ JAZ? NAJ KDO DRUG!«

    Enkrat smo o tej zgodbi že pisali, ker pa gre za zelo pomembno stvar, ne bo odveč, če ponovno razmislimo o tem sporočilu.

    Nekoč je živel kralj, ki je povabil svoje podložnike na gostijo. Povabljencem je naročil, naj vsak prinese s seboj steklenico vina. Rekel je, da bodo to vino zlili v velik sod. Ljudje so si mislili: »Kaj pa pomeni ena steklenica vina? Nesel bom steklenico vode in nihče ne bo niti opazil.« Ko so bili gostje že zbrani, je kralj ukazal služabnikom, naj postrežejo ljudem s tem, kar je v sodu. Dobili so vodo, kajti vsi so mislili: »Kaj pomeni moja steklenica vina? Nesel bom steklenico vode in nihče ne bo niti opazil.«

    V razmislek: »Zakaj jaz? Naj kdo drug,« slišijo večkrat duhovniki, ko koga nagovorijo, naj naredi to ali ono stvar. Največkrat se niti ne zmenijo za povabilo, misleč: »Se bo že kdo odzval.« Ali kolikokrat slišimo: »Bo že kdo drug to naredil!« ali: »Bo že kdo to opravil!«. Težava je v tem, da ne misliš tako samo ti…

    (Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja)

  2. Miro says:

    SVET MINE IN NJEGOVI VIHARJI NJEGOVE KRIVICE IN HUDOBIJE; SAMO BOG JE VEČEN (sv. Leopold Mandić)

    – Vedno izkazujmo ljubezen, da jo bomo našli tudi pri nebeškem Očetu! Samo z ljubeznijo in po ljubezni smo v miru z Bogom, z bližnjim in s seboj.

    – Navdušenje je vsekakor nekaj dobrega, toda pri pretiravanju se kaj rado sprevrže v zanesenost, ki je pravzaprav pomanjkljivost. Pretiranost namreč nikoli ni dobra.

    – Nismo mi umrli za duše, ampak Jezus; on je prelil zanje svojo božjo kri. Kakor nas je učil s svojim zgledom, taki moramo biti do duš.

    – Pogum! Zaupajte v Gospoda! Jezus je zdravnik in zdravilo.

    – Vedno moramo biti združeni s Kristusom in z njegovim evangelijem po veri, ki deluje po ljubezni. Tako bo Kristusova milost v naših srcih vedno obilna.

    – Svet mine in njegovi viharji, njegove krivice in hudobije. Samo Bog je večen. Vsakogar bo poplačal, kakor zasluži, zato je vredno ostati z njim v prijateljstvu.

    (sv. Leopold Mandić, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Hvala says:

    KARIZMATIK AMES ALAN JE NAPISAL TRI ČUDOVITE KNJIGE-JEZUS MI GOVORI. JEZUS MU JE NAREKOVAL VSE TRI KNJIGE .
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Takole pravi Ames o Jezusovem narekovanju : KO MI JE JEZUS NAREKOVAL VSE TRI KNJIGE , JE BILO ZELO NAPORNO. ZA VSAKO SEM POTREBOVAL PRIBLIŽNO TRI TEDNE, KAR NI ZELO VELIKO. PO DVEH ALI TREH URAH, KI MI JIH JE GOSPOD VSAK DAN PODARIL, SEM BIL POPOLNOMA IZŽET. KO SEM PISAL ZADNJO STRAN IN MI JE POVEDAL, DA JE KONEC, SEM BIL PO ENI STRANI VESEL, KER SEM BIL ZELO IZČRPAN, HKRATI PA ZELO ŽALOSTEN, KER SO BESEDE V KNJIGAH ZELO LEPE, PREPROSTE IN GLOBOKE. MISLIL SEM SI:” ALI NI ŠKODA, DA NE BOMO PREJELI ŠE VEČ TEGA?”

    Knjige -“JEZUS MI GOVORI ” imajo zelo močan vpliv na ljudi. Nevernim se zdijo zelo preproste. VELIKO SPREOBRNJEN JE ŽE BILO.
    Tako preproste so, da jih lahko bere vsak. KDOR JIH ZAČNE BRATI, JIH OBIČAJNO NE MORE ODLOŽITI, TEMVEČ JE ČEDALJE GLOBLJE PRITEGNJEN V BESEDE, KI JIH JE BOG PODARIL. TE BESEDE PA SO ČUDOVITE.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    Težko je to opisati nekomu, ki tega ni sam doživel. TAKO REKOČ SEM BIL V JEZUSU, GLEDAL Z NJEGOVIMI OČMI TER DOŽIVLJAL VSE, KAR SE JE DOGAJALO , KAR JE ON DOŽIVLJAL, VIDEL IN POSLUŠAL, VSE POGOVORE IN DEJANJA. HKRATI MI JE DAJAL BESEDE, KI NAJ BI JIH ZAPISAL. TOREJ SE JE VSE DOGAJALO ISTOČASNO.
    ———————————————————————————————————————————————————

    KO SEM PISAL KNJIGE PO NAREKU JEZUSA, SEM SE VČASIH SMEJAL, VČASIH JOKAL, TAKO LEPE SO. GOSPOD MI JIH JE PODARIL, VSE DOGODKE SEM VIDEL Z NJEGOVIMI OČMI. VČASIH JE BILO TO DOŽIVLJANJE, KOT DA BI VSE GLEDAL NA PLATNU. DOVOLIL MI JE OBČUTITI NEKATERE NJEGOVE MISLI IN OBČUTJA. KAŽE NAM SVOJO ČLOVEŠKO IN BOŽJO NARAVO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    JEZUS NAS V SVOJI ČLOVEŠKI NARAVI UČI, KAKO NAJ BI PREMAGOVALI SVOJE SLABOSTI, BOJAZNI IN NEVERO.
    KAŽE NAM, KAKO JE SAM VSE PREMAGOVAL, KAJ GA JE SKUŠALO, KAJ MU JE HOTELO NAGNATI STRAH V KOSTI, ALI KAJ GA JE NAMERAVALO SPELJATI PROČ. VSE JE PREPROSTO PRESTAL Z LJUBEZNIJO IN NAM POKAZAL, DA MORAMO RAVNO TAKO RAVNATI TUDI SAMI.
    ———————————————————————————————————————————————————
    VEDNO ZNOVA KAŽE, DA JE ŽELEL REŠITI JUDA, PA JE NJEGOVO ODPUŠČANJE IN LJUBEZEN ZAVRNIL.
    ———————————————————————————————————————————————————
    VIDIMO, DA BI LAHKO VSAK DAN ŽIVELI, KOT ŽELI JEZUS, ČE BI SI ZA ZGLED VZELI NJEGOVO ŽIVLJENJE IN HODILI ZA NJIM Alan Ames- Življenje iz milosti).
    ——————————————————————————————————————————————————–
    Jezus vedno znova naroča, da bi si za vzgled vzeli Njegovo življenje, od Njega se učimo, ljudje smo slabotni, vzor je naš vstali Zveličar. Blagor človeku, ki posluša Njegove Besede in živi po tem, kar uči.

    Velikokrat je že g. Miro in tudi sama sem svetovala v branje Dnevnik Favstine Kowalske. V Dnevniku ima svetnica Favstina zapisano, KAR JI JE JEZUS NAREKOVAL-TO SE PRAVI -OSEBNI NAREK NAŠEGA GOSPODA. JEZUS ji je povedal , tako kot Alanu Amesu. TO JE BOŽJE SVETOVANJE!
    Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, kajti samo pri njem je rešitev. Ne bodimo boječi, najprej se obrnimo na Gospoda, On nam bo KAZAL PRAVO POT.

    Bog je govoril po preroku Izaiju: GORJE NJIM, KI HODIJO V EGIPT PO POMOČ,
    SE ZANAŠAJO NA KONJE, ZAUPAJO V
    BOJNE VOZOVE, KER JIH JE VELIKO, IN V KONJENIKE,
    KER SO SILNO MOČNI, NE OZIRAJO PA SE NA SVETEGA IZRAELOVEGA
    IN NE IŠČEJO GOSPODA!

    EGIPČANI SO LJUDJE NE BOG, NJIHOVI
    KONJI SO MESO, NE DUH. KO BO
    GOSPO IZTEGNIL SVOJO ROKO, SE BO
    SPOTAKNIL POMOČNIK
    IN PADEL VAROVANEC,
    VSI SKUPAJ BODO POKONČANI (Iz, 31, 1, 3).

  4. Hvala says:

    “NE BOJ SE, SAMO VERUJ”

    SPREMENITI ŽIVLJENJE, JE NA NEK NAČIN VSTAJENJE, OBUDITEV.

    VERUJEMO, DA NAS JEZUS LAHKO OZDRAVI I N OBUDI OD MRTVIH?

    V središču dogodkov ozdravljenja in obujenja od mrtvih je vera. Sporočilo je jasno in ga lahko povzamemo v vprašanju, namenjenem nam: Verujemo, da nas Jezus lahko ozdravi in obudi od mrtvih? Ves evangelij je napisan v luči te vere. Jezus je vstal, premagal je smrt in zaradi te njegove zmage bomo vstali tudi mi. Ta vera, ki je bila za prve kristjane tako gotova, lahko zbledi ter postane tako negotova, da nekateri pomešajo vstajenje z reinkarnacijo. Toda Božja Beseda današnje nedelje nas vabi živeti to gotovost vstajenja. Jezus je Gospod in ima oblast nad zlom in nad smrtjo ter nas hoče pripeljati v Očetovo hišo, kjer kraljuje življenje. Tam se bomo vsi srečali, vsi, ki smo danes tu na trgu, se bomo srečali v Očetovi hiši, v življenju, ki nam ga bo dal Jezus.

    Kristusovo vstajenje deluje v zgodovini kot počelo prenove in upanja. Vsakdo, ki je na smrt obupan ali utrujen, bo lahko, če bo zaupal Jezusu in njegovi ljubezni, ponovno zaživel, celo začel z novim življenjem. Spremeniti življenje, je na nek način vstajenje, . Vera je ena od moči življenja, ki daje polnost našemu človeštvu. In vsak, ki veruje v Kristusa, se mora prepoznati v tem, da v vsaki situaciji spodbuja življenje ter omogoča okušati drugim, še posebej najbolj slabotnim, Božjo ljubezen, ki osvobaja in rešuje.

    Prosimo Gospoda po priprošnji Device Marije za dar močne in pogumne vere, ki nas bo gnala k temu, da bomo med našimi brati in sestrami širili upanje in življenje.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 28.6.2015)

    http://www.mirenski-grad.si/ne-boj-se-samo-veruj
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    VEDNO POSNEMAJMO JEZUSA, NA SVEH PODROČJIH NAŠEGA ŽIVLJENJA, V SREDIŠČU VSEGA NAŠEGA ŽIVLJENJA NAJ BO BOG. ON NAS UČI, SVETUJE, NAVDIHUJE, ODPUŠČA GREHE, SVETUJE , OZDRAVLJA, OSVOBAJA. POLNOST ŽIVLJENJA IN SREČE DAJE SAMO ON. KAJ BO ČLOVEK NAREDIL BREZ BOGA?

    NAŠ VZOR NAJ BO JEZUS KRISTUS!

  5. Miro says:

    SV. FRANČIŠEK ASIŠKI O TEM, KAKO SPOZNATI, ALI IMA BOŽJI SLUŽABNIK GOSPODOVEGA DUHA

    – Kdor koli zavida bratu zaradi dobrega, ki ga po njem Bog izreče ali stori, se zaplete v greh bogokletstva, ker zavida samemu Najvišjemu, od katerega prihaja vsaka dobra beseda in vsako dobro dejanje.

    – Za nas, Božje služabnike, je velika sramota, da so svetniki izvrševali dela, mi pa hočemo prejemati čast in slavo iz tega, da o teh delih samo beremo in jih oznanjamo.

    – Tisti resnično ljubi svojega sovražnika, kdor se ne žalosti zaradi krivice, ki mu jo je storil, marveč ga iz ljubezni do Boga žge bolečina zaradi greha njegove duše.

    – Ali ima božji služabnik Gospodovega duha, je mogoče spoznati po tem: Če Bog po njem izvršuje kaj dobrega, a se zaradi tega ne povzdiguje.

    – Božji služabnik ne more spoznati, kolikšno potrpežljivost in ponižnost ima v sebi, dokler mu gre vse po volji.

    – O kako nekaj svetega, lepega in ljubeznivega, dobrodejnega in ponižnega, pomirjujočega in prijetnega, ljubeznivega in nadvse zaželenega je imeti takšnega brata, ki je dal življenje za svoje ovce.

    (sv. Frančišek Asiški, izbor misli, Ognjišče)

  6. Miro says:

    GOSPOD NAS KLIČE K MOLITVAM ZA NOVE DUHOVNE POKLICE – PRIPADAJ, IŠČI IN SE ODLOČI

    Z veseljem se odprimo Gospodovi milosti in se pridružimo molilcem, ki v tednu od 18. do 25. aprila 2021, molijo za nove nove duhovne poklice. Molimo že zdaj:

    Gospod Jezus, božji pastir duš, ti si poklical apostole, da bi postali
    ribiči ljudi. Pritegni tudi danes k sebi goreče in plemenite fante iz
    naših družin ter jih naredi za svoje učence in služabnike. Zbudi v njih
    željo po odrešenju vseh ljudi, za katere na naših oltarjih vsak dan
    obnavljaš svojo daritev na križu. Pokaži jim, Gospod, vse pokrajine,
    kjer toliko naših bratov in sester prosi za luč resnice in gorečo ljubezen.
    Naj odgovorijo tvojemu klicu, postanejo sol zemlje in luč sveta. Na
    zemlji naj nadaljujejo tvoje delo odrešenja in gradijo tvoje skrivnostno
    telo, ki je Cerkev. Tudi številna in velikodušna srca deklet, milostno
    pokliči, Gospod. Vlij jim hrepenenje po evangelijski popolnosti in zbudi
    v njih željo, da se bodo zaradi služenja tvoji Cerkvi, ubogim in bolnim,
    žrtvovale z vsem žarom in z vso močjo tvoje ljubezni. Amen.

    Očenaš, Zdrava Marija, Slava Očetu …

    Gospod, pošlji delavce na svojo žetev!

    https://katoliska-cerkev.si/teden-molitve-za-nove-duhovne-poklice-njihovo-svetost-in-stanovitnost-2021

  7. Miro says:

    »TEDAJ JIM JE ODPRL UM, DA SO DOUMELI PISMA« (Lk 24,45)

    MARTIN GOLOB: ČISTO VSAKA MAŠA JE DOGODEK, KO SE LAHKO KOT UČENCI DOTAKNEMO JEZUSA – NE PREPRIČUJMO, AMPAK PRIČUJMO

    Na 3. velikokonočno nedeljo je Martin Golob poudaril, da imamo kristjani pomembno vlogo pričevalcev. »Vi ste priče teh reči!« Tako reče Jezus učencem. Učenca, ki sta se vrnila iz Emavsa, sta pričevala in k temu smo povabljeni tudi kristjani.

    Ne prepričujemo, ampak pričujemo. Pričujemo, da Jezus res živi in da smo mi Božje ljudstvo na poti v nebesa. Smo pričevalci, ne samo oznanjevalci. Učenci so se najprej prestrašili, nato pa jih je Jezus pomiril in se jim dal spoznati.

    Lahko rečemo: »Kako naj bom jaz priča? Jaz ga še nisem videl.« Kako smo pa lahko mi priče? Še vseeno tudi mi to vidimo. Vsak dan. To se dogaja na oltarju. Čisto vsaka maša je ta dogodek, ko se lahko Jezusa dotaknemo. Vsako mašo tudi nam Jezus reče: »Mir vam bodi!« (odlomek iz nagovora župnika Martina Goloba)

    https://si.aleteia.org/2021/04/18/v-zivo-sveta-masa-ob-10-uri/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    PRI ADORACIJI SE BOG SPUŠČA V NAŠO BEDO IN NAM POMAGA, DA SE OSREDOTOČIMO NANJ!

    NICOLAS BUTTET, duhovnik in ustanovitelj Skupnosti Eucharistein, je v pogovoru o evharistiji (2005) imed drugim izrazil tudi naslednjo misel v zvezi z evharističnim češčenjem:

    Adoracija je odgovor na prvo zapoved, ki jo Bog daje človeku: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo …« Kraj, kjer lahko izpolnimo to zapoved, je v duhu in resnici, se pravi v Kristusu in v Svetem Duhu. Kraj, kjer je Kristus med nami na zemlji, je najsvetejši zakrament. Adoracija tako res postane kraj, kjer lahko izpolnimo to prvo zapoved, ki jo Bog daje človeku. To je že zadosten razlog za to, da ga častimo. V Svetem pismu beremo Zaharijevo prerokbo: »Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli« (Jn 19,37). Res je, pri evharistiji povzdigujemo oči k tistemu, ki so mu prebodli srce. In psalmist odgovori: »Glejte nanj, da boste žareli« (Ps 34,6).

    Med češčenjem pride do skrivnostne izmenjave, ko se zavemo, kaj so povzročili naši grehi, in dopustimo Kristusu, da nas spreminja. »Iskal sem Gospoda in me je uslišal, vseh mojih strahov me je rešil.« To je izmenjava pogledov, srečanje ljubezni. Pri adoraciji se Bog spušča v našo bedo, nam pomaga, da se osredotočimo nanj. Tako nam olajša molitev. V bistvu ni nikakršne razlike med običajno molitvijo in adoracijo. Sv. Terezija Avilska pravi, da je molitev ljubeč pogovor z Bogom, ko vemo, da smo ljubljeni in tudi v odgovor želimo ljubiti. Prav to je evharistična adoracija: vemo, da smo ljubljeni in v odgovor želimo ljubiti v navzočnosti Jezusa, ki je pred nami. Iz obličja v obličje, zatem pa tudi iz srca do srca. Adoracija nam pomaga, da je naš odnos z Bogom bolj objektiven. Vedno je tveganje, da ta odnos pomešamo s čustvi, z občutljivostjo … še zlasti v tem ranjenem svetu. Bog kaže svoje usmiljenje do sveta s tem, da se adoracija širi po svetu in se tako lahko izognemo prevladi čustev v odnosu z Bogom.

    Več o pogledih Nicolasa Butteta na evharistijo na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/54-43-Duhovnost-10

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    LE TRI VRSTE LJUDI SO: TAKI, KI SLUŽIJO BOGU, POTEM KO SO GA NAŠLI; TAKI, KI GA RESNO IŠČEJO, KER GA ŠE NISO NAŠLI; IN TAKI, KI ŽIVE, NE DA BI GA ISKALI IN NE DA BI GA NAŠLI (Blaise Pascal)

    – Nič ni tako pomembno za človeka kakor usoda njegovega bitja, nič ni tako strašanskega kakor večnost; zato je nekaj nenaravnega, da obstajajo ljudje, ki jim ni nič mar, če zgubijo svojo bit ali se izpostavijo nevarnosti večne bede.

    – Dovolj je luči, da razsvetli izvoljene, in dovolj teme, da jih napravi ponižne. Dovolj je teme, da oslepi malopridneže, in dovolj svetlobe, da jih obsodi in jih napravi neopravičljive.

    – Človekova veličina je obsežena v tem, da ve, da je nesrečen. Drevo ne ve, da je nesrečno. Nesrečen je namreč le tisti, ki ve, da je nesrečen. A zato, ker ve, da je nesrečen, je tudi velik.

    – Le tri vrste ljudi so: taki, ki služijo Bogu, potem ko so ga našli; taki, ki ga resno iščejo, ker ga še niso našli; in taki, ki žive, ne da bi ga iskali in ne da bi ga našli. Prvi so pametni in srečni, zadnji so neumni in nesrečni, tisti v sredini pa nesrečni, a pametni.

    – Prav hitro bi zapustil greh, če bi imel vero, pravijo nekateri. Jaz pa vam pravim: Hitro boste dobili vero, če boste zapustili greh. Na vas je, da začnete.

    – Tako domišljavi smo, da si želimo, da nas pozna ves svet, celo tisti ljudje, ki bodo prišli, ko nas več ne bo; in tako nečimrni, da nam spoštovanje pet ali šest ljudi, ki žive v naši bližini, že dobro dene in nas zadovolji.

    – Življenje na zemlji ni popolnoma srečno, ker ni nebo, pa tudi ni popolnoma nesrečno, ker je pot v nebo.

    (Blaise Pascal, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: TRIJE GLAGOLI OZNAČUJEJO PRAVO SREČANJE Z VSTALIM: GLEDATI, DOTAKNITI SE IN JESTI

    JEZUS SE PRIKAŽE UČENCEM (iz svetega evangelija po Luku (Lk 24,35-48):
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+24%2C35-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    IZ NAGOVORA SVETEGA OČETA:

    Za ta evangeljski odlomek so značilni trije zelo konkretni glagoli, ki v nekem smislu odsevajo naše osebno in skupnostno življenje: gledati, dotakniti se in jesti. To so tri dejanja, ki lahko dajo veselje resničnemu srečanju z živim Jezusom.

    GLEDATI
    »Poglejte moje roke in moje noge«, pravi Jezus. Gledati ni samo videti, je več, saj vključuje tudi namen in voljo. Zaradi tega je eden od glagolov ljubezni. Mamica in očka gledata svojega otročka; zaljubljenca gledata drug drugega; dober zdravnik s pozornostjo pregleduje bolnika… Gledati je prvi korak zoper ravnodušnost, proti skušnjavi obrniti obraz in gledati na drugo stran proč od težav in trpljenja drugih. Gledati. Jaz vidim ali gledam Jezusa?

    DOTAKNITI SE
    Drugi glagol je, dotakniti se. S tem ko učence povabi, naj se ga dotaknejo in tako ugotovijo, da ni duh, jim in tudi nam Jezus nakaže, da naš odnos z njim ter z našimi brati ne more ostati »na razdalji«. Ne obstaja krščanstvo na razdaljo, ne obstaja krščanstvo na nivoju pogleda. Ljubezen zahteva gledanje in tudi bližino, zahteva stik, podelitev življenja. Usmiljeni samarijan se ni omejil le na gledanje tistega človeka, ki ga je našel napol mrtvega ob poti, ampak se je ustavil, se je sklonil, mu oskrbel rane, dotaknil se ga je in ga naložil na svoje živinče ter ga odpeljal v gostišče. Tako je tudi z Jezusom samim, saj ljubiti pomeni vstopiti v življenjsko in konkretno občestvo z Njim.

    JESTI
    Preidimo sedaj k tretjemu glagolu, jesti, ki dobro izrazi našo človeškost v njeni najbolj naravni pogojenosti, torej v naši potrebi po hranjenju, da lahko živimo. Toda hranjenje, ko to počnemo skupaj v družini ali med prijatelji, prav tako postane izraz ljubezni, občestva, praznovanja… Večkrat nam evangeliji predstavijo Jezusa, ki živi to razsežnost gostije! Celo Vstalega s svojimi učenci. Pa vse do tega, da je evharistična gostija postala prepoznavno znamenje krščanske skupnosti. Jesti skupaj Kristusovo Telo, je središče krščanskega življenja.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  11. Miro says:

    KAKOR SE SONČNA URA RAVNA PO SONCU, TAKO SE HOČEM TUDI JAZ RAVNATI EDINOLE PO TEBI (sv. John Henry Newman)

    – Daj, da se mi ne bo nikoli treba bati tvojega pogleda! Naj bi ne bil nikoli primoran priznati, da si ne prizadevam odkritosrčno ugajati le tebi.

    – Pot do resničnega veselja ne vodi prek popustljivosti do sebe, temveč prek odpovedi; do moči nas vodi – slabost, do uspeha – polom, do modrosti – nespamet, do časti – preziranost.

    – Kristjan ni otožen. Kes brez ljubezni ni pristen. Spokornost, ki je ne blažita vera in vednost, ni Bogu všeč. Živeti moramo v sončnem siju tudi takrat, ko smo žalostni: v božji pričujočnosti moramo živeti.

    – Vedno se hočem zavedati: naj se mi godi dobro ali hudo – Bog je Bog, neskončno blag in moder, jaz pa človek, ki sem vedno v njegovih rokah.

    – O Bog, kakor je moj izvir v tebi, kakor sem ustvarjen od tebe in kakor je moje življenje iz tebe, tako hrepenim, da bi se naposled vrnil k tebi in živel s teboj na vekomaj.

    – Vse naj ti povem, za vse naj te vprašam, za vsako dejanje izprosim tvoj da in tvoj blagoslov. Kakor se sončna ura ravna po soncu, tako se hočem tudi jaz ravnati edinole po tebi.

    – Nihče ne ljubi drugega zares, če ne čuti tudi nekaj spoštljivosti do njega … Brez medsebojnega spoštovanja ni trajnega prijateljstva.

    (sv. John Henry Newman, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja