Nasvet

6.264 Responses to Nasvet

1. Miro says:

   18. aprila, 2024 at 12:06

   Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

   KAJ JE VERA?

   Vera je božja krepost, s katero verujemo v Boga in sprejemamo za resnico vse, kar nam je razodel in nam sveta Cerkev predloži v verovanje, kajti Bog je resnica sama. Z vero se človek svobodno izroči Bogu. Zato si tisti, ki veruje, prizadeva, da bi spoznal in izvrševal božjo voljo, saj “vera deluje po ljubezni” (Gal 5,6).

   Kompendij KKC, 386

   https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     18. aprila, 2024 at 12:08

     MOLIMO

     PRIDI, SVETI DUH

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

     Odgovori
2. Hvala says:

   18. aprila, 2024 at 11:54

   IZGUBILI SMO OBČUTEK ZA GREH
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   NAJVEČJI GREH DANES JE, DA SO LJUDJE IZGUBILI OBČUTEK ZA GREH

   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   »Kadar se med ljudmi izgubi navzočnost Boga, se izgubi občutek za greh. Tako se lahko zgodi, da morajo drugi plačati ceno naše krščanske povprečnosti. Prosimo Boga za milost, da se navzočnost njegovega kraljestva v nas samih ne zmanjša.

   Težak greh, kot je na primer prešuštvo, prekvalificiran v ‘problem, ki ga je potrebno razrešiti’ – to je bila izbira kralja Davida, o kateri smo slišali v današnjem berilu. To je ogledalo, pred katerega je postavljena vest vsakega kristjana. Davidu se je zahotelo Betsabeje, žene Urija, katerega je postavil spredaj v najhujši boj ter s tem povzročil njegovo smrt oziroma dejansko izvršil umor. A vendar ga ne prešuštvo ne umor nista preveč vznemirila. David se je znašel pred hudim grehom, a ga sam ni občutil kot greh. Ni mu prišlo na misel, da bi prosil za odpuščanje. Pač pa mu je prišlo na misel vprašanje: ‘Kako naj to razrešim?’

   Vsem nam se lahko to zgodi. Vsi smo grešniki in vsi smo skušani. Skušnjava je naš vsakdanji kruh. Če nekdo med nami pravi, da ni nikoli imel skušnjav, je ali kerubin ali pa je nekoliko prismuknjen. Boj v življenju je normalen, hudič nikoli ne miruje, hoče svojo zmago. Toda največji problem, ki ga vidimo v današnjem svetopisemskem odlomku, nista toliko skušnjava in greh proti deveti Božji zapovedi, temveč način, kako David deluje. Ne govori o grehu, ampak govori o problemu, ki ga mora razrešiti. Kadar se izgubi Božje kraljestvo, kadar se Božje kraljestvo zmanjša, takrat je eno izmed znamenj to, da izgubimo občutek za greh.

   Vsak dan, ko molimo Očenaš, Boga prosimo: ‘Pridi Tvoje kraljestvo.’ To pomeni: Naj napreduje Tvoje kraljestvo. Ko pa se izgubi občutek za greh, se izgubi tudi občutek za Božje kraljestvo. Njegovo mesto zasede nekakšen super mogočen antropološki pogled, tisti, zaradi katerega jaz zmorem vse. Moč človeka nadomesti Božjo slavo. Zato je potrebno vsak dan moliti k Bogu, naj pride Njegovo kraljestvo, naj napreduje Njegovo kraljestvo. Kajti zveličanje ne bo prišlo iz naše premetenosti, iz naše prekanjenosti, iz naše bistroumnosti pri sklepanju poslov. Zveličanje bo prišlo iz Božje milosti in iz našega vsakodnevnega urjenja te milosti v krščanskem življenju. Največji greh danes torej je, da so ljudje izgubili občutek za greh.

   Pomislimo še na Urija, moža, ki je bil nedolžen, a ga je njegov kralj poslal v smrt. Urija je tako postal simbol vseh žrtev naše skrite nadutosti. Ob pogledu na vse krivice, na človeško nadutost in ob nevarnosti, da bi tudi sam izgubil občutek za greh, mi pomaga misel na mnoge Urije v zgodovini, na Urije, ki tudi danes trpijo zaradi naše krščanske povprečnosti. To so namreč tisti, ki plačajo račun za pojedino kristjanov, ki se počutijo gotove. To so mučenci naših nepriznanih grehov.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 31.1.2014)

   Odgovori