Prosim za molitev

Imate težave? Imate kako bolezen, ki jo ne morejo zdravniki ozdravit ( levkemija, rak, astma, depresija,…) ? Ste skregani s sosedi, možem, ženo, otroci, sorodniki, sošolci,…? Vam gre vse narobe? Ne morete dobit fanta / punco za zakon? Ne morete imet otrok? Ne vem karkoli imate in vam dela težave, spodaj vpišite in skupaj bomo molili za vaš namen.
Naša prošnja je, da se tudi vi sami vključite v to internetno molitveno skupino in si vsi skupaj pomagajmo in molimo drug za drugega in namene, ki so bili napisani. Če še ne znate moliti, potem si izberite eno od molitev in jo izmolite (preberite in pri tem razmišljajte kaj piše) za vaše in vse ostale prošnje(namene). Če verujete se vam bo to tudi izpolnilo.

Matej 9, 20-22
Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: »Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.« 22 Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: »Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila.« In žena je bila od tiste ure rešena.
Ali:
Mt 17,20
»Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče
Ali:
Lk 17,6
Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna.

Vsi skupaj lahko od Boga izprosimo milost za vaše prošnje.
Hvala za vaš obisk in vašo molitev, naj vas Bog obilno blagoslovi.
Spodaj vpišite svoje prošnje. Vpiši samo svoje ime/vzdevek brez priimka!

(Prosim, da si ne spreminjate imena ali vzdevka, ker s tem mi dajete dodatno delo, da vaše prispevke odobrim.  Hvala, Administrator)

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

12.828 Responses to Prosim za molitev

  1. Janez says:

    Kaj je smisel življenja in kako živeti kot vesel in zadovoljen kristjan?

    Kristjani verujemo, molimo, delamo in tudi razmišljamo o smislu življenja. Sprašujemo se razne stvari. Kdo sem? Kam grem? Kakšen je smisel in cilj mojega življenja? V tem kratkem času bivanja na zemlji, ki nam je na voljo v našem zemeljskem življenju, vsak človek poskuša razmisliti in si odgovoriti na ta vprašanja. Dušeslovci, kot psihologi in psihiatri nas danes prepričujejo, da so odgovori v nas samih, da moramo sami sebe dobro analizirati in spoznati, da je naša identiteta odvisna od našega samozavedanja, da je pot, cilj in smisel našega življenja odvisen samo od kvantitativnih in merljivih dosežkov in rezultatov v času tega življenja. Da je smisel življenja vera v odrešitev, zadovoljstvo, pridno delo, ljubezen, skrb in služenje za druge oziroma neka prava pot, ki jo sprejmemo in ki nas vodi k našim ciljem, kar pa je nemerljiva kakovostna kategorija. Tako se kristjani znajdemo v začaranem krogu dela, žrtvovanja za druge, ljubezni do moža, otrok, družine, delovnega truda, naporov in uspehov in neuspehov, ko lahko dobimo občutek, da naše življenje nima smisla, če uspešno ne zaključimo šolanja, ali ne dosežemo položaja in kariere v službi, ko izgubimo službo, ki smo jo z veseljem opravljali, ko morda pride do ločitve v zakonu, ko zbolimo ipd. A če premislimo globoko v sebi spoznamo, da naša identiteta ni odvisna le od kvalitete življenja in materialnega zadovoljstva, od naših dosežkov, zaslužkov, raznih uspehov, niti od priznanj ali pohval drugih ljudi. Smisel našega življenja ni le teh nekaj let, ki jih preživimo tukaj, na zemlji. Cilj našega življenja ni življenje samo po sebi, imeti mora nek smisel in nek dober razlog. Kajti obstaja tisto pravo, večno Življenje pri Bogu, ki nikoli ne mine in naša življenjska pot, naš smisel in naš cilj so v resnici odvisni od naše odločitve, kjer verni in neverni to različno razmišljajo in se odločajo. V Svetem Pismu namreč piše: »Bog je namreš svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16). Odločiti se moramo za edinorojenega Božjega Sina, Jezusa Kristusa in imeli bomo večno življenje. V tem življenju nam je torej potrebno le eno: sprejeti Jezusa Kristusa v svoje srce. S tem, ko ljudje sprejmemo Jezusa, Sveti Duh vstopi v vaše srce in postanemo Božji otrok, ki je Bogu v Veselje. Tako dobimo odgovor na prvo vprašanje- »Kdo sem?«. Sem Božji otrok, saj v Svetem Pismu piše: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rim 8,16). Hkrati dobimo odgovor na drugo vprašanje- »Kam grem?« Imam Pot k Bogu – sledim Jezusu, saj Jezus sam pove: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6). Odgovor na tretje vprašanje- »Kakšen je smisel in cilj mojega življenja«, pa je še bolj preprost: smisel in cilj mojega življenja je tista večna nagrada Odrešenja, če živim in delam po Božjih Postavah, Bibliji in Evangeliju, ki me po tem kratkem življenju čaka v Božjem kraljestvu, v večnosti. Večno življenje je in bo v miru, Božji ljubezni, brez žalosti in bolečin, brez skrbi in problemov, bolezni, brez žalosti in solz, saj v Svetem Pismu piše: »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave…« (2 Kor 4,17). Naša identiteta človeka kristjana, naša pot, naš cilj in smisel našega življenja so torej odvisni od naše odločitve za Jezusa.

    Danes se razvita civilizirana družba pa se že nekaj časa počasi oddaljuje od Kristusa, ker ljudem pomenijo materialne dobrine, užitek, denar, potovanja, skrb zase ipd. nove cilje življenja. Kapitalizem je prinesel materializem in egoizem, kjer ni časa za Boga. Kaj to pomeni in kje se to vidi? Da se oddaljujemo od Kristusa, pomeni, da se oddaljujemo od poti, od resnice in od življenja, ker Kristus to za človeka po Svetem Pismu je. Če zapustiš Jezusovo pot, si v brezpotju, če zapustiš Resnico, si nekje v laži in če zapustiš življenje, si v smrti. In zgodovina to dokazuje. Samo pomislite, kako malo se danes Kristus omenja v današnjem času. Taylor smisel vsakega delovanja, tudi če je še tako dolgočasno, vidi v tem, da nekam vodi, ima nek cilj, neko smer, razlog in namen. Brezciljnost je torej tista vsebina nesmisla, ki človeka ne vodi nikamor.
    Smisel človekovega življenja je biti dober in srečen človek, ki ga preizkušnje trpljenja ne potrejo in mu vzamejo smisel življenja, ker najde oporo v veri v Boga, da vztraja in dela dobro, je srečen in zadovoljen, pravi pokojni profesor Janez Janžekovič, nekdanji profesor filozofije na TF v Ljubljani. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim. Pri tem pa odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče. Kristjani, ki poznamo Resnico o smislu življenja, ki vemo za Pot k Jezusu, ki nas vodi do Življenja samega, ne bi smeli pozabiti, da je pokazati ljudem smisel, ki je bil podarjen tudi nam, naša prva in najosnovnejša naloga. Le veren človek lahko najde odgovor na smisel vsakega trpljenja. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi neke drobce za večno življenje že na zemlji, v očitni prednosti pred neverujočimi. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju človeka mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla, ki ima razlog in vero v Boga. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi večno življenje, v očitni prednosti. K sreči človeka po mnenju filozofa Janžekoviča pripomore globoko zaupanje v Boga, »v največjo oporo v trpljenju pa bi nam morala biti resnica, da je Bog naš oče, ki ljubi svoje Otroke in je daroval Jezusa za naše Odrešenje«.

    Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti.“Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja”. Bonhoeffer je dejal: “Zanima nas samo božje, ki omogoča, da cvete človeško. Božje, ki se ne ujema z bujno rastjo človeškega, ni vredno, da se mu posvečamo”. Več Boga pomeni več mene! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj živim! Ne smem zmanjšati človeškega, da bi dal prostor božjemu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad mojih prizadevanj – s cvetenjem življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera”! ‘Jaz sem pot do življenja. Če boste sledili meni in mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo.’« Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

    Odlomki iz Svetega Pisma na obravnavano tematiko …
    »Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.« (1 Janez 5,12)
    »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez 1,12)
    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3,16)
    »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2,8-9)
    »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
    »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17,3)

    Vir: Prof. dr. Janez Janžekovič: Smisel življenja; RTV oddaja Duhovna Misel: Kako živeti kot radosten kristjan, Ognjišče Norman Waren: Ali ima življenje smisel? Lastni razmisleki in doprinosi.

    • Janez says:

      Popravek zadnjega odstavka, kjer sem nepravilno in napačno zapisal misli, ki se glasijo pravilno takole :

      Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, pravi Jezus, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

      Za napako v tekstu se opravičujem in obžalujem. Narobe sem se izrazil, kar nisem hotel. Hvala za razumevanje. Errare humanum est. Janez

      • Janez says:

        PONOVNO PODAJAM SVOJ POPRAVLJENI PRISPEVEK, DA JE TO ČISTOPIS ZA BRANJE

        Kaj je smisel življenja in kako živeti kot vesel in zadovoljen kristjan?
        Kristjani verujemo, molimo, delamo in tudi razmišljamo o smislu življenja. Sprašujemo se razne stvari. Kdo sem? Kam grem? Kakšen je smisel in cilj mojega življenja? V tem kratkem času bivanja na zemlji, ki nam je na voljo v našem zemeljskem življenju, vsak človek poskuša razmisliti in si odgovoriti na ta vprašanja. Dušeslovci, kot psihologi in psihiatri nas danes prepričujejo, da so odgovori v nas samih, da moramo sami sebe dobro analizirati in spoznati, da je naša identiteta odvisna od našega samozavedanja, da je pot, cilj in smisel našega življenja odvisen samo od kvantitativnih in merljivih dosežkov in rezultatov v času tega življenja. Da je smisel življenja vera v odrešitev, zadovoljstvo, pridno delo, ljubezen, skrb in služenje za druge oziroma neka prava pot, ki jo sprejmemo in ki nas vodi k našim ciljem, kar pa je nemerljiva kakovostna kategorija. Tako se kristjani znajdemo v začaranem krogu dela, žrtvovanja za druge, ljubezni do moža, otrok, družine, delovnega truda, naporov in uspehov in neuspehov, ko lahko dobimo občutek, da naše življenje nima smisla, če uspešno ne zaključimo šolanja, ali ne dosežemo položaja in kariere v službi, ko izgubimo službo, ki smo jo z veseljem opravljali, ko morda pride do ločitve v zakonu, ko zbolimo ipd. A če premislimo globoko v sebi spoznamo, da naša identiteta ni odvisna le od kvalitete življenja in materialnega zadovoljstva, od naših dosežkov, zaslužkov, raznih uspehov, niti od priznanj ali pohval drugih ljudi. Smisel našega življenja ni le teh nekaj let, ki jih preživimo tukaj, na zemlji. Cilj našega življenja ni življenje samo po sebi, imeti mora nek smisel in nek dober razlog. Kajti obstaja tisto pravo, večno Življenje pri Bogu, ki nikoli ne mine in naša življenjska pot, naš smisel in naš cilj so v resnici odvisni od naše odločitve, kjer verni in neverni to različno razmišljajo in se odločajo. V Svetem Pismu namreč piše: »Bog je namreš svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16). Odločiti se moramo za edinorojenega Božjega Sina, Jezusa Kristusa in imeli bomo večno življenje. V tem življenju nam je torej potrebno le eno: sprejeti Jezusa Kristusa v svoje srce. S tem, ko ljudje sprejmemo Jezusa, Sveti Duh vstopi v vaše srce in postanemo Božji otrok, ki je Bogu v Veselje. Tako dobimo odgovor na prvo vprašanje- »Kdo sem?«. Sem Božji otrok, saj v Svetem Pismu piše: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rim 8,16). Hkrati dobimo odgovor na drugo vprašanje- »Kam grem?« Imam Pot k Bogu – sledim Jezusu, saj Jezus sam pove: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6). Odgovor na tretje vprašanje- »Kakšen je smisel in cilj mojega življenja«, pa je še bolj preprost: smisel in cilj mojega življenja je tista večna nagrada Odrešenja, če živim in delam po Božjih Postavah, Bibliji in Evangeliju, ki me po tem kratkem življenju čaka v Božjem kraljestvu, v večnosti. Večno življenje je in bo v miru, Božji ljubezni, brez žalosti in bolečin, brez skrbi in problemov, bolezni, brez žalosti in solz, saj v Svetem Pismu piše: »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave…« (2 Kor 4,17). Naša identiteta človeka kristjana, naša pot, naš cilj in smisel našega življenja so torej odvisni od naše odločitve za Jezusa.

        Danes se razvita civilizirana družba pa se že nekaj časa počasi oddaljuje od Kristusa, ker ljudem pomenijo materialne dobrine, užitek, denar, potovanja, skrb zase ipd. nove cilje življenja. Kapitalizem je prinesel materializem in egoizem, kjer ni časa za Boga. Kaj to pomeni in kje se to vidi? Da se oddaljujemo od Kristusa, pomeni, da se oddaljujemo od poti, od resnice in od življenja, ker Kristus to za človeka po Svetem Pismu je. Če zapustiš Jezusovo pot, si v brezpotju, če zapustiš Resnico, si nekje v laži in če zapustiš življenje, si v smrti. In zgodovina to dokazuje. Samo pomislite, kako malo se danes Kristus omenja v današnjem času. Taylor smisel vsakega delovanja, tudi če je še tako dolgočasno, vidi v tem, da nekam vodi, ima nek cilj, neko smer, razlog in namen. Brezciljnost je torej tista vsebina nesmisla, ki človeka ne vodi nikamor.
        Smisel človekovega življenja je biti dober in srečen človek, ki ga preizkušnje trpljenja ne potrejo in mu vzamejo smisel življenja, ker najde oporo v veri v Boga, da vztraja in dela dobro, je srečen in zadovoljen, pravi pokojni profesor Janez Janžekovič, nekdanji profesor filozofije na TF v Ljubljani. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim. Pri tem pa odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče. Kristjani, ki poznamo Resnico o smislu življenja, ki vemo za Pot k Jezusu, ki nas vodi do Življenja samega, ne bi smeli pozabiti, da je pokazati ljudem smisel, ki je bil podarjen tudi nam, naša prva in najosnovnejša naloga. Le veren človek lahko najde odgovor na smisel vsakega trpljenja. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi neke drobce za večno življenje že na zemlji, v očitni prednosti pred neverujočimi. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju človeka mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla, ki ima razlog in vero v Boga. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi večno življenje, v očitni prednosti. K sreči človeka po mnenju filozofa Janžekoviča pripomore globoko zaupanje v Boga, »v največjo oporo v trpljenju pa bi nam morala biti resnica, da je Bog naš oče, ki ljubi svoje Otroke in je daroval Jezusa za naše Odrešenje«.

        Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

        Odlomki iz Svetega Pisma na obravnavano tematiko …
        »Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.« (1 Janez 5,12)
        »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez 1,12)
        »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3,16)
        »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2,8-9)
        »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
        »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17,3)

        Vir: Janez Janžekovič: Smisel življenja; RTV oddaja Duhovna Misel: Kako živeti kot radosten kristjan, Ognjišče Norman Waren: Ali ima življenje smisel? Lastni razmisleki in doprinosi.

  2. Janez says:

    NA POTI K BOGU
    Kristjani smo, a bojim se, da to milost vse prevečkrat sprejemamo samo po sebi umevno; znamo biti hvaležni za ta dar? Poti h Gospodu so tako čudovito skrivnostne, nešteto iskanj in hrepenenj združujejo. So pa hkrati tudi zelo različne in velikokrat mi je težko verjeti, da vodijo k istemu cilju. Pot k Bogu je naporna in strma in treba je vztrajati, ko gremo k Njemu.

    A Bog je en sam!
    Večna Ljubezen za vse; zate in zame. Kot studenec čiste vode življenja sredi sveta Oče čaka na svoje otroke. Ni ga pod soncem, da ne bi nosil v sebi hrepenenja po studenčnici, ki oživlja in poživlja ljudi; prav vsakega človeka žeja po izviru ljubezni; vsakdo hoče biti potešen in sprejet. In zato iščemo pot in smisel. Živel je človek, ki so ga klicali Buda. Iskal je ta Studenec: vse svoje življenje je preživel na poti. Taval je v temi in blodil po pragozdovih strahu in nevednosti. Verjamem, da je našel pot. Vrnil se je med ljudi in jih povabil na pot… Tako še danes mnogi poskušajo po njej priti do Izvira. A pragozd je nevaren, lahko je zaiti; pot pa je dolga. Na nekem drugem koncu sveta je na pot krenil Mohamed. Gore in doline, ki jih je prehodil v iskanju, so bile suhe: nikjer niti sledu o studenčnici, ki oživlja. Vztrajal je in uspel. Pohitel je k bratom in sestram in jih navdušil za potovanje; še danes potujejo za njim. A gore so visoke in skoraj neprehodne, brez vode življenja pa je težko hoditi.

    Vsak človek išče pot do Boga
    Mnogi hodijo skozi puščavo, kjer se osamljeni in nebogljeni upirajo viharjem življenja. Poti ni; vetrovi skrbno zakrijejo sledi v puščavskem pesku. Vsak hodi sam, le silna žeja ga žene naprej. Samo najvztrajnejšim uspe priti na cilj – ti so resnični heroji. Večina pa se ustavi ob mlakužah, ki jih ponuja svet – pijejo kalno vodo in nočejo dalje. Zanje je Studenec predaleč.

    Gospod je ljubezen
    Oče noče naših muk in trpi z vsakim otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet in prihaja k nam. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot.

    Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode in gremo po Poti k Njemu. Ob tej markirani Poti ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta Cerkev je tudi takšna. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam v življenje. Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo življenja.

    Slediti Jezusu pomeni:
    +pomagatii ljudem, kot je to delal Jezus, ko je bil na zemlji in kar še danes dela za nas;
    +sprejemati in ljubiti ljudi, ki ga prosijo, molijo in iščejo;
    +imeti čas za ljudi, posebno za reveže, bolne in tistre, ki so v stiski;
    +biti Luč Sveta, živeti Življenje Resnice, Poštenja in požrtvovalnosti po zgledu Jezusa Kristusa;
    + moliti, verovati in z dobrimi deli pomagati ljudem in jim služiti vedno in takoj, z vso Močjo in Ljubeznijo;
    + zastonj smo prejeli vse od Boga zato je prav, da tudi mi drugim zastonj dajemo talente in darove ter vse drugo, kar imamo.

    http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/411-poti-k-bogu

  3. Miro says:

    SV. ROZA IZ LIME NAS SPODBUJA, NAJ BOŽJE MILOSTI VEDNO SPREJEMAMO S HVALEŽNOSTJO IN S ČUTOM ODGOVORNOSTI!

    Edina strast življenja svetnikov je bilo življenje s Kristusom. To velja tudi za sveto Rozo iz Lime, katere god danes obhajamo. Tudi mi naj bi sebi odmrli in živeli vedno bolj zedinjeni s Kristusom. Priznajmo, da si za to včasih premalo prizadevamo, obenem pa to obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Z zaupanjem se priporočimo sv. Rozi iz Lime, da bi bilo tudi naše življenje polno molitve, spokornosti, dobrih del, pa tudi vdanega prenašanja in premagovanja življenjskih težav in preizkušenj na ozki poti, ki s pomočjo Device Marije in Odrešenika Jezusa, pod vodstvom Svetega Duha, vodi v večno življenje.

    Sv. Rozi iz Lime priporočimo tudi vse obiskovalce te spletne strani, naj prosi Boga za razsvetljenje v naših srcih, da bomo Božje milosti vedno sprejemali z veliko hvaležnostjo in s čutom odgovornosti. Tokrat posebej molimo tudi za gospo Mirjam, da bi Sveti Duh razsvetlil njo in soproga, da bi odkrila pravo pot, kako naprej v njunem zakonu. Zgodi se presveta Božja volja!

    Naj sv. Roza vsem nam izprosi potrebno duhovno moč, da bomo hvaležnost za prejete darove potrjevali ne samo z vsakodnevnimi molitvami, katere so izjemno potrebne, temveč tudi z deli usmiljenja do bližnjega. Vera brez del je namreč mrtva, kot pravi apostol sv. Pavel. Kakšna je v tem smislu tvoja in moja vera?

    Molimo: Slava Tebi, Jezus, Ti si veličastvo Božjega usmiljenja! Gospod, daj, da po Tvojem neizmernem usmiljenju spregledam v srcu, odločno zapustim pot greha in že danes začnem hoditi po poti ljubezni v moči Svetega Duha. Jezus, hvala Ti za vse, kar nam podarjaš že v tem trenutku. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Sv. Roza iz Lime, prosi za nas!

    http://svetniki.org/sveta-roza-iz-lime-devica-redovnica

  4. Hvala says:

    Ko Gospodu izročimo vse, celotno življenje, pomeni to res vse.
    Svetnica Favstina Kovalska v svojem Dnevniku opisuje, da je vse izročila Jezusu, Jezus ji je pa rekel, da še ni vse izročila; razmišljala je kaj bi to bilo, kar Mu še ni izročila, povedal ji je, da ni izročila svoje bede, ki je njena last.
    Izročimo vse, popolnoma vse, tudi čustva, veselje, bolečine, trpljenje, solze , itd….

    Fawstina tudi pravi:”Trpljenje je največji zaklad na zemlji-očiščuje dušo. V trpljenju spoznamo , kdo nam je pravi prijatelj. Prava ljubezen se meri s toplomerom trpljenja.”(Dn 342).

    Dn 270-duhovnik Favstine -duhovnik je svetoval sestri Favstini: Brez ponižnosti Bogu ne moremo biti všeč. Vadi se v tretji stopnji ponižnosti, kar pomeni, če nam kaj očitajo, SE NE OPRAVIČEVATI IN NE DOKAZOVATI SVOJE NEDOLŽNOSTI, TEMVEČ SE VESELITI PONIŽEVANJA.”
    Božje usmiljenje vir čudežev in skrivnosti, vate zaupamo.

  5. Janez says:

    Kako lep je ta naš svet! In kako lep, dober, velik in mogočen je potem Tisti, ki ga je ustvaril!

    Tako nekako bi lahko povzel 13. poglavje Knjige modrosti, ki nosi naslov Ustvarjene reči vodijo k Stvarniku. In čeprav ti tokrat ponujam v razmislek drug odlomek iz iste svetopisemske knjige – zakaj takšna izbira bom razložil kasneje – nikakor ne morem mimo besedila, ki govori o tem, kako je iz stvarstva možno spoznati Boga stvarnika. Tej trditvi, ki se nadaljuje v čudenje nad dejstvom, da tega nekateri ne vidijo, se pridružuje tudi apostol Pavel v 1. poglavju Pisma Rimljanom. Pravi: »Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost« (Rim 1,19-20).

    Svet okrog nas je za tiste, ki verujemo, ena sama velika knjiga o Stvarniku, pa čeprav nek rek pravi, da po stvarstvu Gospod zgolj šepeta (… po Svetem pismu govori in po trpečih kriči). Veliki slovenski katoličan akademik Alojz Rebula pravi, da »je obstoj Boga praktično vera človeštva od vseh časov do danes, do tehnično najnaprednejših ZDA. Obstoj Boga se normalni človeški pameti tako rekoč vsiljuje, saj kot pravijo nekateri, kjer je ura je tudi urar, kjer je Stvarstvo in Ustvarjeni Ljudje, Flora in Favna, tam je tudi Bog Stvarnik. Pa vendar so med nami tudi ljudje, ki občudujejo lepoto sveta okrog nas, pa kljub temu ostajajo »slepi« za Boga. V zadnjih dneh prelistavam knjigo Bog kot zabloda, ki jo je kot zagovor ateizma napisal Richard Dawkins. K temu me je spodbudil pogovor s skavtom, ki želi svojo vero utrditi tudi tako, da njeno trdnost preizkusi ob mislih ateistov. Priznati moram, da je takšno »srečevanje« z drugače mislečimi tudi meni izziv. A naj se končno ustavim še ob odlomku iz Knjige modrosti (ki sledi). Gre za – po mojem mnenju – enega najlepših starozaveznih odlomkov. V njem je zgoščeno, a čudovito predstavljena Božja veličina, ki se najbolj odraža v ljubezni do vsega ustvarjenega. Z usmiljenjem in prizanašanjem Gospod vodi vesoljni svet in nas ljudi kliče k spreobrnjenju. Kako dobro je prebrati, da je Bog, v katerega verujemo, Gospodar vsega in da je njegovo najgloblje bistvo to, da je ljubitelj življenja.

    Kako lep je ta naš svet! In kako dobro je vedeti, da je vse v ljubečih rokah usmiljenega Boga, ki nam daje vse, ker nas Ljubi! Kristjan ima vero, upanje in Njegovo Očetovsko Ljubezen, Njegovo Vsemogočnost, ki dela čudeže, ko se mu prepustimo in odstranimo vse ovire, da pride in živi v nas ter da deluje preko nas.

    Wie schön diese Welt ist! Und wie gut ist es zu wissen, dass alles in den liebevollen Händen eines barmherzigen Gottes ist, der uns alles gibt, weil er uns liebt! Der Christ hat Glauben, Hoffnung und seine väterliche Liebe, seinen Allmächtigen, der Wunder wirkt, wenn wir uns ihm ergeben und alle Hindernisse beseitigen, um in uns zu kommen und zu leben und durch uns zu wirken.

    Mdr 11,21-26
    Tvoja silna moč je namreč zmeraj pri tebi.
    Kdo se bo ustavljal moči tvoje roke?
    Kakor drobcena utež na tehtnici je pred teboj ves svet,
    kakor kaplja jutranje rose, ki se spusti na zemljo.
    Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse,
    ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili.
    Kajti ljubiš vse, kar je,
    nič od tega, kar si naredil, ti ni zoprno,
    saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril.
    In kako bi kaj moglo obstajati, ako ti ne bi hotel,
    in kako bi se moglo obdržati, česar ti ne bi poklical?
    Toda ti prizanašaš vsemu,
    ker je tvoje, Gospodar, ljubitelj življenja.

    http://www.fejstbog.si/index.php/da-bi-bil-svet-bolj-svet/391-kako-lep-je-ta-svet

  6. Mirjam says:

    Dragi molivci, prosim vas molitev za blagoslov v zakonu.
    Moj zakon je na mrtvi točki in v slepi ulici, ne vem kako naprej.
    Hvala vam.

    • Janez says:

      Družinska molitev
      Gospod Bog, blagoslovi naš dom.
      Naj bo kraj tvojega miru.
      Naj v njem ne vlada sovraštvo, ampak ljubezen,
      naj v njem ne bo nesloge, temveč edinost.
      Namesto užaljenosti in krivice naj bo v njem odpuščanje.
      Zmota naj se umakne resnici, vera naj premaga dvom.
      V njem naj ne bo tesnobe, ampak upanje,
      naj ne bo teme greha, ampak luč tvoje milosti,
      naj ne bo žalosti, ampak veselje.
      Naj ne bo bolezni, temveč dušno in telesno zdravje.
      Tvoj blagoslov naj nas spremlja na poti v tvoj nebeški dom.
      Amen.

      Molitev za družine objavljena na medmrežju.

      Gospod prosim pomagaj Njej in meni, da ohraniva zakon
      Gospod, svoje žene vedno ne razumem in tudi ona mene vedno ne razume.
      Pogovarjava se, najine besede v pogovoru pa so nama nekam tuje in nerazumljive.
      Kot bi govorila svahili in kitajščino.
      Ko sva se spoznala in se zaljubila, pa sva se imela rada in se razumela brez besed.
      Včasih tudi najmanjši razlog ali povod sproži jezo in prepir med nama.
      Nekam tuja sva si postala in se odtujila.
      Vsak hoče uveljaviti svoj prav in na tem vztraja ne glede, kaj poreče drugi zakonec.
      Večkrat sva že poskušala biti drugačna in da bi začela znova,
      končalo pa se je še z enim razočaranjem, ker sva čakala, kdo bo preje popustil, da bo drugi zmagal s svojim prav.
      Gospod žalosten sem, moje življenje je postalo ena sama nesmiselna in nestrpna borba brez strpnosti in tiste ljubezni, zaradi katere sva se poročila in bila v začetku srečna.
      Sem v zakonu, a sem dostikrat osamljen in se z ženo ne pogovarjava.
      Najina pota se danes dostikrat razhajajo. Ženi sem obljubil v zakonu zvestobo v dobrem in slabem.
      Danes pa moram to obljubo držati in vztrajati, v vseh križih in težavah najinega zakona.
      Prosim Te Gospod, daj mi Potrpežljivosti, da bom potrpel in počakal, da se stvari v zakonu umirijo.
      Prosim Te Gospod, daj mi Ponižnosti, da bom pozabil nase in na svoj prav in na svoj Egoizem.
      Prosim Te Gospod, napolni me z Ljubeznijo in Strpnostjo, da bo zopet najin zakon Ljubeč in poln razumevanja. Rad bi jo imel spet tako rad tako kot je, z vsemi plusi in minusi.
      Prosim Te Gospod, da bi me odslej bolj skrbelo za svojo ženo in da bi ji bolj pomagal kot doslej.
      Prosim Te Gospod, daj mi prosim zopet tiste Moči, Vztrajnosti in Dobrote,
      da bom vedno skrbel zanjo in za družino in da ji bom brez besed na vsakem koraku tiho povedal in ji konkretno pokazal, kako rad jo imam; da bom do nje dober, nežen in pozoren.
      Prosim Te Gospod daj nama milost medsebojne strpnosti in razumevanja, da se bova spet pogovarjala in se poslušala ter se slišala. Naj bodo razlike, vendar da jih spoštujeva oba.
      Prosim Te Gospod daj mi prosim milost, da bom rad delal in skrbel za svojo ženo in družino.
      Prosim Te Gospod, pomagaj nama, da bova rada skupaj in da bo izginila vsa razočaranost in osamljenost, ki je bila včasih prisotna v najinem zakonu.
      Prosim Te Gospod, podari nama svoj Mir v Duši, da bo med nama spet složnost in Ljubezen.
      Prosim Te Gospod, naj se spet napolni najina čustvena banka, da bova ustvarila ljubeč odnos.
      Gospod prosim Te, pomagaj meni in moji ženi tako, da bova prebrodila najine čase preizkušnje
      in da se bova odslej oba složno in skupaj trudila ljubeče in strpno živeti v zakonu, ki bo poln sreče in Božjega blagoslova.

      Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

      Gospod prosim prenovi Nas in preženi iz naših človeških Src: našo nemoč, duhovno žalost, depresijo, črno temo, zmedenost, našo nagnjenost k plehkim in nepomembnim materialnim stvarem in skrbem, breizhodno nezaupanje glede izhoda iz raznih težav in problemov, mlačnost, čemernost, občutek zapuščenosti, prepirljivost in razdražljivost do drugih ter odtujenost od Tebe Oče, ki si Ljubezen in Luč Sveta. Pomagaj nam, da se bomo imeli radi in živeli kot Tvoji Otroci po Evangeliju in se imeli radi. Gospod prosimo Te, pomagaj nam prosim, da bomo skupaj s Teboj rešili vse naše težave v zakonu in nam daj nam moči in strpnosti, da bomo s Tvojo pomočjo zopet zaživeli v ljubeči skupnosti moža in žene.

      • Janez says:

        Pripis: zgornje sem že objavil na Prosim za Molitev. Janez Vse dobro vam želim Mirjam. Naj Vas Bog usliši in pomaga, da se bo v zakonu vse uredilo.

        • Janez says:

          Gospod Bog prosim pomagaj Njej in Meni, da rešiva najin zakon
          Kar je Bog na Zemlji zvezal, naj Človek ne razveže. Več strpnosti in razumevanja pomeni, da ne vztrajamo na okopih, kdo ima ali nima prav, ampak, da potrpi in strpno sprejme različnost med značajema in spoloma, ki se kasneje pokaže v zakonu. Bog je tam, kjer je razumevanje in medsebojna ljubezen ter toplo družinsko vzdušje, ki ga naredijo vsi v družini.Kjer se kregajo in vpijejo ter so medsebojno sprti pa Ni Njega. On tiho pride nazaj takrat, ko se imajo ljudje spet radi in se razumejo. To je takrat, ko so duše umirjene in srca polna veselja in dobrote. Takrat je tako, da Jezusa lahko povabimo v očiščeno in snažno Dušo, ker je za Njegov prihod vse potrebno postorjeno. Za dober zakon pa sta potrebna oba zakonca, ki se v odnosih trudita in molita Boga, da jima pri tem pomaga. Več se je treba pogovarjati in se poslušati, da se bolje razumemo in slišimo. Da se napolni čustvena banka z dobrimi deli in strpnostjo, ki jo polnita tako mož in žena. Ni krize v zakonu, toje le preizkus naše trdnosti in volje, da ostanemo skupaj. Kjer je volja pa je tudi pot, ki jo je ob poroki v Cerkvi blagoslovil On, ki je zakon moža in žene tudi zvezal.

          Že objavljeno na Prosim za Molitev. Janez

    • Hvala says:

      Gospodu izročite svoj zakon, Gospod bo že uredil, saj je On edini pristojni, Gospodu morate izroči tudi čas, ker bo po tem On določil časovno stvari in zadeve, ki pa se bodo razvijale po njegovi določbi časa in po njegovi rešitvi. Vsi molimo skupaj, Gospodu se zahvaljujmo in ga slavimo.
      Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  7. Janez says:

    Kapucin dr. Anton Rottzeter Molitve: Bog, ki mi daje dihati:

    KLJUB SMRADU IN ALKOHOLU
    Kljub smradu in alkoholu
    prepoznavam Tvoje obličje,
    neizbrisno vklesano
    v obraz tega človeka,
    in te čutim.
    Kljub umazaniji in blatu
    prepoznavam Tvojo roko,
    ponižno iztegnjeno,
    v kretnji tega človeka
    in se je bom dotaknil.
    Kljub krvi in gnoju
    bom premišljal Tvoj križ,
    neprestano navzoč
    v postavi tega človeka,
    in se bom sklonil.

    PO SVOJI BESEDI USTVARI VESELJE
    Bog,dotakni se me
    v vsakem klošarju,
    ki leži na cesti,
    v brezdomcu,
    ki trka na moja vrata
    in nima doma.
    Podari mi
    besedo, ki ustvarja veselje,
    kretnjo, ki povezuje.

    V OZADJU REVŠČINE REVŠČINA
    Naj vidim revščino,
    ki se skriva za revščino,
    Bog.
    Pomanjkanje smisla,
    razbito upanje,
    uničene odnose,
    mnoga razočaranja.
    Naj čutim solidarnost,
    Bog,
    resnično pozornost,
    iskreno ljubezen,osebno naklonjenost.

    MILIJONI BREZ HIŠ
    Milijoni brez hiš, milijoni otrok,
    samo zato, ker je miselnost preozka.
    Bog,
    razbij ozkost našega mišljenja.
    Milijoni na cesti,
    milijoni žensk,
    samo zato, ker je srce premajhno.
    Bog,
    razširi majhnost srca.
    Milijoni brez zemlje,
    milijoni moških,
    samo zato, ker je sebičnost prevelika.
    Bog, izruj sebičnost iz naše srede.

    OSVOBODI ME ZAPRTOSTI VASE
    Osvobodi me zaprtosti
    v svoj dom,
    moj Bog,
    naj ga odprem.
    Osvobodi me zaprtosti
    v osebno premoženje,
    moj Bog,
    naj delim z drugimi.

    OBLEKA DELA ČLOVEKA
    Obleka dela človeka,
    torej naj podarim obleko,
    o Bog,
    in obdarjeni bodo hodili pokončno.
    Naj spoštujem,
    o Bog,
    človeka kot Tvojo podobo.

    Biti kakor Ti Gospod
    Ti Bog, sonce sveta,
    rad bi bil kakor Ti,
    usmiljen in pravičen,
    nežen in močan,
    poln naklonjenosti in Resnice,
    poln ljubezni in prizanašanja.
    Zato Te prosim,
    zasveti v mojih očeh,
    razlij se žez moje ustnice,
    pokaži se v mojih dejanjih,
    zrcali se v mojih mislih,
    prikaži se v vsem mojem bitju.
    Naj bom danes sonce,
    v katerem Ti vzhajaš čez ves svet.

    Največji v majhnih stvareh
    Ti Bog,
    Ti si največji v popolnoma majhnih stvareh,
    zato Te prosim v jutru novega dne.
    Naj Te spoznam
    v roki, v mojem naročju in v vsem, kar bom danes delal.
    V Tihoti, ki je okrog mene, in v vsem, kar je napolnjenoi z njo.
    V stolu, na katerem sedim in v tem, kar mi daje oporo.
    Naj Te iščem, v ljudeh, ki me danes srečajo.
    v otroku, ki kriči, v materi ki pričakuje,
    v osivelem starčku, v vsakem človeku.
    Sedaj, takoj potem in tudi danes pozno proti večeru.
    Naj Te občudujem v glasu, ki prihaja iz radijskega sprejemnika
    In me povezuje s svetom, v nebu, ki se razprostira nad menoj
    in se vedno znova spreminja.
    V čebeli, ki leta od sveta do sveta,
    v drevesu, ki stoji osamljeno na hribu,
    v večnem sem ter tja, v vsem kar se dogaja,
    v vsem kar se giblje, v vsem kar biva.
    Naj bom orodje za mir, katerega svet ne more dati,
    za življenje in Božje Odrešenje, ki prenese in premaga smrt,
    za pravičnost, katere smo lačni in žejni,
    za deželo, v kateri ima vsak prostor in mesto,
    za prihodnost, po kateri hrepenimo,
    za vse Bog, kar načrtuješ za nas in za naš svet.

    Naj bom sol
    Bog, naj bom sol, da se okrepi na zemlji novo upanje.
    Naj bom Luč, da se mesto zasveti v novem upanju.
    Naj bom kruh, da se ljudje nahranijo z novim upanjem.
    Naj odprem srce, da bo svet zadihal v novem upanju.

    Bog je ljubite se med seboj in je tam, kjer so ljudje, ki ga molijo, prosijo, se medsebojno ljubijo in razumejo, si medsebojno pomagajo, si odpuščajo in živijo po vseh krščanskih zapovedih Boga in Jezusovemu Evangeliju in z življenjem izpričujejo, da je njihova vera globoka in da ji sledijo dobra dela tako, kot nam zapoveduje Gospod. Gospod prosim pomagaj nam, da bomo živeli po vseh Tvojih postavah in Evangeliju.

    Anton Rotzetter je kapucin, doktor teologije, rojen let 1939, je avtor številnih objavljenih publikacij predvsem s področja frančiškove duhovnosti. Srečanje v revnih mestnih četrtih Ria de Janeira in v Tanzaniji je spremenilo njegovo miselnost in čutenje. Antom Ritzetter zelo dobro pozna težave, ki jih ima današnji človek z molitvijo in skuša z knjižico molitev Bog, ki mi daje dihati odpirati nova pota v molitveno življenje kristjanov. Molitvenik je napisan za vse, ki iščejo novo govorico molitev in želijo prinašati današnji svet in svoje osebno življenje pred Boga. V knjigi je zapopadena v sedmih glavnih delih kot rdeča nit številka sedem: sedem dni, sedem časov, sedem zakramentov, sedem del, sedem stopenj razporejenih v sedem poglavij, vsako poglavje pa v sedem molitev kapucina Rotzetterja. Vsa besedila pomenijo krščansko izročilo z današnjim utripom sveta.

    • Janez says:

      GOSPOD MI JE DAL BRATE
      Gospod, dal si mi brate.
      Dal si mi brate, da jih ljubim.
      Dal si mi brate, da se jih veselim.
      Dal si mi brate, da jih sprejemam.
      Dal si mi brate, da jih poslušam.
      Dal si mi brate,da v njih
      prepoznavam tvoje obličje.
      Dal si mi brate, da jih občudujem.
      Dal si mi brate, da v njih
      odkrivam sledove Dobrega.
      Dal si mi brate, da v njih
      slavim tebe, našega Brata.

      Gospod, dal si mi brate.
      Dal si mi brate, da me ljubijo.
      Dal si mi brate,
      da so moje veselje.
      Dal si mi brate, da me prenašajo.
      Dal si mi brate,
      da me opominjajo.
      Dal si mi brate, da me podpirajo.
      Dal si mi brate, da mi zaupajo.
      Dal si mi brate,
      da z menoj molijo.
      Dal si mi brate,
      da me vzpodbujajo.
      Gospod, dal si mi brate,
      ker si neizmerno dober
      in ker veš, da sam ne zmorem;
      ker hočeš, da v njih
      in z njimi doživim tebe,
      večno navzočega in resničnega
      v svoji obljubi:
      kjer sta dva ali so trije
      zbrani v mojem imenu,
      tam sem jaz sredi med njimi!
      Zahvaljen za brate, Gospod!

      Molitev patra Zvjezdana Linića

      Mati Terezija: KDO JE ZAME JEZUS?
      Jezus je beseda, ki jo je treba razglašati.
      Jezus je resnica, ki jo je treba povedati.
      Jezus je življenje, ki ga je treba živeti.
      Jezus je ljubezen, ki jo je treba ljubiti.
      Jezus je veselje, ki ga je treba deliti z drugimi.
      Jezus je mir, ki ga je treba podarjati.
      Jezus je lačni, ki ga je treba nahraniti.
      Jezus je nagi, ki ga je treba obleči.
      Jezus je bolni, ki ga je treba zdraviti.
      Jezus je zavrženi, ki ga je treba zdraviti.
      Jezus je zavrženi, ki ga je treba sprejeti.
      Jezus je mali, ki ga je treba objeti.
      Jezus je slepi, ki ga je treba voditi.
      Jezus je nemi, ki mu je treba govoriti.
      Jezus je drogiranec, ki mu je treba pomagati.
      Jezus je zapornik, ki ga je treba obiskati.
      Jezus je tujec, ki ga je treba sprejeti.
      Jezus je ubogi, ki mu je treba priskočiti na pomoč.
      Zame je Jezus moje vse in nad vsem.

      Molitev Blažene Matere Terezije

  8. Hvala says:

    Jezus je obljubil dar Svetega Duha vsem, ki vanj verujejo. Na binkošti je poslal svojega Duha apostolom in vsem, ki so bili z njim združeni v molitvi.Z darom Svetega Duha smo prejeli odpuščanje grehov, spravo z Bogom in novo življenje , v katerem smo postali Božji otroci. Duh, ki smo ga prejeli, oblikuje našo novo istovetnost in s svojim delovanjem nenehno pomaga, da raste njegova navzočnost v nas. -prepis iz knjižice Devetdnevnica k Svetemu Duhu, napisal Vojtech Kodet.

    Sveti Duh nas vodi, da postanemo sposobni slavljenja, zahvaljevanja, in zaradi tega premagamo svoje slabosti. Sveti Duh nam pomaga v molitvi prepoznavati Božjo voljo-prepis iz knjižice Devetdnevnica k Svetemu Duhu.
    Svetemu Duhu se moramo pustiti voditi k polni svobodi, moramo se naučiti biti mu pokorni. Gospodu moramo potrpežljivo izročati svojo upornost, svoje trdo srce, svoje samovoljne odločitve, ki nas notranje hromijo in zapirajo delovanje Svetega Duha. Vse življenje se učimo biti pokorni v navadnih rečeh in prav tako se lahko z Božjo milostjo vsak dan učimo, biti pokorni Svetemu Duhu. Če bomo tako ravnali, bomo rasli v polni Jezusovi svobodi, v svobodi Božje volje in za delovanje Svetega Duha–prepis iz knjižice Devetdnevnica k Svetemu duhu Vojtech Koder.

    Sveti Duh nas v molitvi vodi k notranji in zaupni Očetovi ljubezni. Tako odpravlja pomanjkanje zaupanja, hladnost in abstraktnost ter nam daje živeti v veselju, da smo Božji otroci. Hvaležni moramo biti za to posebno pravico in se učiti poslušati Svetega Duha, ki moli v nas. Njemu moramo izročati svoj glas, svoje srce, svojo ljubezen in se mu posvečati-prepis iz knjižice Vojtech Kodet Devetdnevnica k Svetemu Duhu.
    Pridi Sveti Duh.

  9. Janez says:

    Molitev za Božjo pomoč, ker Bog lahko neomejeno deluje v nas
    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.
    Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Tako na meni odseva Milostna Božja Dobrota, to je tisto, kar gledam in kar vidim v sebi, čeprav vsega ne razumem s svojo človeško pametjo. Bog počasi skozi mojo molitev in prošnje pronica v moje telo, dušo in duha ter gre čedalje globlje v mene. Jaz se kot Človek manjšam, On pa zavzema vedno večje mesto v mojem življenju in me blagoslavlja ter začne delovati. V moje srce vsak dan vedno bolj vstopa Odrešenik in izstopajo moje skrbi in problemi, ki me pestijo in zaradi česar trpim. Verjeti moramo da: »On je vsemogočen in je večji kot vsi naši problemi ». On najprej ozdravi vse tisto, kar je v nas potrebno ozdravljenja: skrbi, bojazni, probleme z zdravjem, težave v zakonskih odnosih, težave z otroci, finančne probleme zaradi dolgov, skrbi zaradi brezposelnosti, nezaceljene stare rane, zdavnaj zakopane boleče spomine in drugo. On mi na mojo prošnjo Milostno prinese mir v Duši in me potolaži brez Besed. Odstrani tisto, kar je v meni nepotrebno in odvečno, vse tisto, kar me blokira in zapira pred odnosi z Ljudmi in zavira Bogu Svetemu Duhu, da bi vstopil v naša življenja in deloval v nas brez omejitev ter deloval v nas. Tako bi z vstopom Boga v nas obenem postajali vedno bolj odprti za Boga in za druge ljudi oziroma za bližnjega in bi bili pripravljeni na srečanje z Bogom. V našem srcu pa bi bilo tudi vedno več miru, zadovoljstva, radosti in upanja ter Njegove Milosti. Miru in upanja tudi za tiste, ki ga nimajo več, za vse tiste, ki so se začeli izgubljati v brezizhodnih situacijah, ki se vrtijo v krogu brez izhoda in so nemirni in potrti in iščejo pomoč in tolažbo. Gospod v moje srce po molitvi in prošnji za pomoč polaga ljubezen in usmiljenje do mene in drugih trpečih, žalostnih ubogih: »Pridite in jaz vas bom poživil«. Daje mi moč, vztrajnost in iznajdljivost, da lahko poiščem poti do samega sebe, do bližnjega ter do Boga, ki mi želi pomagati, ko sem ga k sebi povabil in ko ga ne omejujem na noben način.

    Molitev pa je lahko tudi dar bližnjemu človeku, ki rabi našo molitev in pomoč. Ko vidim nekoga v stiski, ga v duhu lahko prinesem pred Boga. Tako kot so to fizično storili možje v evangeliju: »Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa« (Lk 5, 18-19). Po molitvi dobivam tudi novo moč, da odpuščam drugim in ko gojim zamere zaradi žalitev ter krivic drugih. Ko trpim, ko sem ranjen, ko me je nekdo ali neka situacija prizadela, takrat po molitvi v moje srce vstopi Bog s svojim odpuščanjem in On odpušča v meni, jaz pa odpuščam sebi in drugim. In to je začetek moje spreobrnitve ter začetek ozdravljenja od stisk, zamer in trpljenja.

    Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, bo deležen čudežev.

    Vir: Izpiski Morris Cerullo Ne omejuj Boga, razni članki Aleteia na medmrežju, druga verska literatura in lastni prispevek misli.

    “Stotnik je rekel Jezusu: Gospod reci le besedo in ozdravljen bo moj služabnik”. Močno je veroval v Boga, brez omejitev. Gospod ni treba priti v mojo hišo. Pustil Ti bom svobodo, da deluješ kot Bog Odrešenik, ne v skladu z mojo sposobnostjo razumevanja, ampak v skladu s Tvojo, to je z Božjo Voljo in brez vseh omejitev Bogu. Tako je omogočeno tisto delo Svetega Duha, da deluje kot čudovita vseprisotna in vsemogočna ozdravljajoča Božja Prisotnost v vseh stvareh, ki teče kot mogočna reka naprej, saj smo se ji odprli brez vseh omejitev. Janez

    • Janez says:

      1) Veselje Jezusovega srca, napolni moje srce.
      2) Usmiljenje Jezusovega srca, dotakni se mojega srca.
      3) Ljubezen Jezusovega srca, vžgi moje srce.
      4) Mir Jezusovega srca, okrepi moje srce.
      5) Ponižnost Jezusovega srca, naredi moje srce skromno.
      6) Svetost Jezusovega srca, posveti moje srce.
      7) Čistost Jezusovega srca, očisti moje srce.
      Amen.

      MOLITVE MATERE TEREZIJE

      Z Vero v Njega pa sem preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. Pusti Bogu, da neomejeno deluje v tebi in dela čudeže v tvojem življenju! Vera gore premika.

  10. Miro says:

    DEVICA MARIJA, KRALJICA NEBES IN ZEMLJE, JE ZA BOGOM NAŠA NAJVEČJA POMOČNICA!

    Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
    življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
    K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
    k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
    Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
    in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
    O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

    Danes obhajamo god Device Marije, Kraljice nebes in zemlje, ki je prva za Bogom in zasluži, da jo za Bogom najbolj častimo. Ob tej priliki se ji iz srca zahvalimo za vse njene dosedanje priprošnje pri Bogu, obenem pa se ji priporočimo še za naprej. Da pa bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej priznajmo svojo grešnost in jo obžalujmo (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    In za katere svete skrivnosti gre? Za evharistične, to je tiste, ki jih obhajamo pri vsaki sveti maši, pri kateri se za naše odrešenje daruje Gospod Jezus Kristus. To so skrivnosti Kristusovega predragocenega Telesa in Kristusove predragocene Krvi. V najgloblje evharistične skrivnosti nas lahko na mogočno priprošnjo Device Marije, Kraljice nebes in zemlje, popelje samo Sveti Duh. Pri tem je potrebno tudi naše sodelovanje z Božjo milostjo, da je naše srce očiščeno v zakramentu svete spovedi, da smo v posvečujoči milosti. Sveti Duh nam na Marijino priprošnjo podarja tudi luč in moč, da lahko živimo v moči svete Evharistije ter prejete darove usmiljenja in ljubezni podarjamo našim bližnjim.

    Ključe do vseh Božjih zakladov ima prav Devica Marija, Kraljica nebes in zemlje. Zato se danes ponovno z velikim zaupanjem priporočimo Mariji, ki je za Bogom naša največja pomočnica in najvarnejše zatočišče v vseh naših potrebah. Priporočimo ji tudi osebe in zadeve v različnih preizkušnjah, katere v prošnjah za molitev omenjajo: Ana, Mojca, Tanja, Blanka, MamiM, Kristina, Simon, Irena, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Emilija, Zarja, Jasna, Tea, Ida … Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    http://svetniki.org/devica-marija-kraljica-praznik

  11. Janez says:

    MOLITVE MATERE TEREZIJE

    ODPRIMO OČI, DA BOMO VIDELI
    Če greste morda na postajo, ali pa če morda obiščete katero od zelo revnih območij, boste videli ljudi, ki spijo v parkih ali pa na cestah. Videla sem ljudi v Londonu, videla sem ljudi v New Yorku, videla sem ljudi v Rimu, ljudi, ki so spali zunaj na ulicah, v parkih in to ni samo ta vrsta brezdomstva, ki je strašna, ko vidiš v mrzli noči moškega, žensko, ki spi na kosu časopisa na cesti. Obstaja pa še mnogo večje brezdomstvo – biti odrinjen, biti nezaželen, biti neljubljen … in to so tista lakota, žeja, nagost in brezdomstvo, o kateri nam govori Bog. Da bi odprli oči in videli, da ni dovolj gledati, moramo gledati in videti, da noben brat, nobena sestra ni lačna, naga, brez doma in storiti nekaj za njih – jim dati hrane, ljubezni, oblačila, vzdigniti jih, jim pokazati spoštovanje. Nežnost in ljubezen, saj ni človeške roke, da bi ga ljubila, ga ščitila, ga vodila.
    Molitev Matere Terezije

    RADOST LJUBITI
    Dela ljubezni, včasih zgolj nasmeh, morda samo pomoč slepemu čez cesto, majhne stvari z veliko ljubezni. Berač je prišel k meni in rekel: »Mati Terezija, vsi vam dajejo. Tudi jaz bi vam rad dal. Vendar imam danes samo (kako že pri vas temu rečete – 10 centov?) 10 centov in si že ves dan želim, da bi vam jih dal.« Rekla sem si, da če jih vzamem, bo šel morda lačen spat – če jih zavrnem, ga bom prizadela – torej sem jih vzela. Nikdar nisem na obrazu nikogar, ki bi daroval denar ali hrano, videla takšne radosti, kot na obrazu tega moža; da je lahko tudi on podaril nekaj za nekoga. To je radost ljubezni in molila bom za vas, da boste doživeli to radost in jo boste delili najprej v vaši družini in s tistimi, ki jih srečujete.
    Molitev Matere Terezije

    PRINESITE TO V SVOJA ŽIVLJENJA
    Prinesite to ljubezen, to svetost v vaša življenja, v vaše domove, k vašim bližnjim, vaši deželi in celemu svetu. Da bi to dosegli, moramo moliti, moramo čutiti potrebo po molitvi. Moramo hoteti moliti. Naj vsak sodelavec začne družinsko molitev, saj družine, ki molijo, ostanejo združene. Pomagajte sosedu, da stori isto. S to molitvijo in žrtvovanjem bomo preplavili svet. Moja molitev je z vsakim od vas – molim, da bo vsak od vas svet in tako razširjal njegovo ljubezen kamorkoli greste, prižgali Njegovo luč resnice v življenju vsakogar, tako da bo Bog lahko ljubil svet po vas in po meni.
    Molitev Matere Terezije

    OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA
    Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.« Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate.

    Molitev Matere Terezije

    Česar je polno človeško Srce govorijo njegove oči in izpričujejo njegova dejanja, ker ga vodi Usmiljeni Bog. Mati Terezija je izpričala sintezo Vere in Dobrih del z vero, s konkretnim krščanskim življenjem in služenjem drugim, saj je vero prelila v dejanja usmiljenja in dobrote za reveže v Indiji. Podobno lahko vidimo tudi pprimer sinteze vere in doobrih del iz življenja slovenskega kirurga dr. Janeza Janeža, ki je 38 let neumorno brez počitka in zastonj zdravil Kitajce na Formozi in truden, a srečen zaspal v Gospodu. Zdravil je vsakogar, kdor je prišel k njemu po pomoč. To sta dva primera, ko je vera res pomagala proizvajati dobra dela za druge.

  12. Janez says:

    Zelo prepričevalna je slednja IZPOVED DUHOVNIKA: prav tako Intenzivne Vere in Molitev Rožnega Venca

    »Moja stiska je bila najhujša v času okrog vnebohoda. Takrat sem se čutil kot odvečen in zapuščen apostol sredi zbora drugih apostolov. Čutil sem, da nimam več svojega Učenika, kajti Jezus je zame odšel v nebo, nisem pa še imel njegovega Duha. To žalost sem čutil prav do fizičnih bolečin. Na svetu sem bil sam, prijatelji in znanci me niso več razumeli, edini resnični zemeljski prijatelj in svetovalec, ki mi je pomenil zares mnogo, je ob moji stiski ostal brez besed, knjige mi niso več govorile in me tolažile. Moj Učenik je bil daleč daleč od mene, molitev je bila pusta in brez okusa, tema v meni pa je bila zastrašujoča.
    In kaj mi je v tem stanju preostalo? Kot apostoli po Jezusovem vnebohodu sem tudi jaz molil z Marijo, Jezusovo materjo, in čakal na prihod Svetega Duha. V tem času sem zopet odkril molitev ROŽNEGA VENCA. To je bila v stiski edina molitev, ki sem jo še zmogel. Ne samo en rožni venec na dan, včasih, kolikor mi je pač čas dopuščal, sem zmolil tudi po pet ali sedem rožnih vencev na dan. Molil sem tako rekoč neprenehoma in povsod, vsak prosti čas, kadar nisem imel strogega poklicnega dela. V molitvi z Marijo sem preživljal pričakovanje prihoda Jezusovega Duha tudi zame. To obdobje bi lahko imenoval obdobje INTENZIVNE VERE IN INTENZIVNE MOLITVE ROŽNEGA VENCA. V oporo mi je bila knjiga kardinala Newmana VODI ME, DOBROTNA LUČ. V njej sem na neki način našel nakazano pot zase.«

    http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/2015/11/zelo-prepricevalna-je-izpoved-duhovnika.html

    • Janez says:

      Ko sem utrujen od boja, si Ti Gospod Sveti Duh ob meni. Ti si moja tolažba
      Če ste se vi ali kdo od vaših bližnjih znašli v težki situaciji, vam bo ta molitev k Svetemu Duhu v olajšanje in v pomoč, da ponovno pridobite potrebnih moči.
      Pridi, Sveti Duh!
      Pridi, dajalec darov! Tolažnik vseh tolažnikov!
      Ti si osvežilo za mojo dušo! Njen počitek po trdem delu; njeno zavetje v vročini; njena uteha v bridkosti!
      O preblažena Luč!
      Napoji našo suhost; zaceli naše rane; upogni našo trmoglavo voljo; ogrej naša hladna srca; vodi naše zablodele korake.
      Nakloni svojim vernim, ki upajo vate, svojih sedem darov. Nakloni jim neskončno radost.
      Amen.

      • Janez says:

        Tu je pesem O, vodi me, dobrotna, blaga Luč, ki je pomagala duhovniku v stiski!

        V temi, ki me obdaja, vodi me!
        Temna je noč in daleč sem od doma,
        ti vodi me, ti razsvetljuj mi pot!
        Ne prosim, da bi v širne zrl daljave:
        naj vidim pred seboj le za korak.
        Drugačen bil sem kakor zdaj nekoč,
        te nisem prosil, da me vodiš ti;
        želel sem sam določati si pota:
        a zanaprej ti vodi me povsod!
        Predan napuh bil sem in praznoti:
        O, ne spominjaj mojih se zablod!

        Bila z menoj je zdavnaj tvoja moč,
        me varno bo vodila še naprej
        prek pušč, močvar in skal in rek besnečih,
        dokler ne mine noč in prismejó
        se v svitu jutra angelov obrazi,
        pozabljenih za hip, spet ljubih kot nekoč.

        Blaženi kardinal John Henry Newman, predlagan za svetnika.

        Bog nas ne išče samo toliko časa, dokler nas ne najde, ampak nas išče, vodi vse življenje. Vernikova naloga je, da se temu vodstvu izroči in vedno znova izroča. Lepo je to božje vodstvo v pesmi in molitvi izpovedal kardinal Newman: “V hoji za lučjo vesti je romal po poti vere”. Ob stoletnici smrti Johna Henryja Newmana leta 1990 je papež Janez Pavel II. poslal nadškofu v Birminghamu pismo, v katerem poveličuje tega velikega pričevalca vere, ki je bil “goreč učenec resnice”. Odkrival jo je v glasu svoje vesti. “V hoji za lučjo vesti,” piše papež, “je Newman romal po poti vere; to potovanje je z veliko pisateljsko močjo in jasno opisal v svojih delih. Potem ko je prvo polovico svojega življenja velikodušno služil angleški Cerkvi, ki jo je globoko ljubil, je posvetil drugo polovico katoliški Cerkvi, ki ji je bil enako vdan in zvest. Misli in spoznanja, ki so pripeljala do njegovega prestopa, koreninijo in se navdihujejo v spisih cerkvenih očetov, ki so skupno bogastvo vseh kristjanov.”

  13. Janez says:

    Človek je največji takrat, ko kleči.
    Najlepši takrat, ko moli.
    Najmočnejši, ko odpušča.
    In najbolj podoben Bogu, ko ljubi.

    MOLITVE MATERE TEREZIJE
    Jezus, v tišini svojega srca Te častim.
    Kdo je Jezus zame?
    Jezus je – Bog, Božji sin
    Druga oseba Svete Trojice, Marijin sin.
    Beseda, ki je meso postala
    Jezus je – Beseda, ki jo govorim.
    Luč, ki jo prižgem.
    Življenje, ki ga živim.
    Ljubezen, s katero ljubim.
    Veselje, ki ga delim.
    Mir, ki ga dajem.
    Moč, ki jo uporabljam,
    lačni, ki jih nasičujem
    nagi, ki jih oblačim,
    brezdomci, ki jih sprejemam,
    bolni, ki jih oskrbujem,
    otroci, ki jih učim,
    osamljeni, ki jih tolažim,
    nepriljubljeni, ki jih sprejemam,
    duševno bolni, s katerimi prijateljujem.
    Jezus je – nemočni – ki jim pomagam
    klošar – ki ga sprejmem,
    gobavec – ki ga umijem,
    pijanec – ki ga vodim.
    Kruh življenja – ki ga zaužijem.
    Daritev – ki jo ponujam.
    Križ – ki ga nosim,
    bolečina – ki jo prenašam,
    molitev – ki jo molim,
    osamljenost – ki sem je deležna,
    bolezen – ki jo sprejemam,
    Jezus je – moj Bog,
    moj Gospod, moj ženin, moje vse.
    Moje vse v vsem, moj dragoceni, moj edini
    Jezus je Ta, ki Ga ljubim –
    komur pripadam in od kogar me nič ne bo ločilo –
    On je moj – jaz sem Njegova.

    Zaradi svobodne odločitve, moj Bog, in zaradi ljubezni do Tebe – želim ostati in izpolniti vso Tvojo sveto voljo glede mojega življenja. – Ne bom potočila niti ene solze – Čeprav bi trpela več kot zdaj – še zmeraj hočem izpolnjevati Tvojo sveto voljo. To je temna noč rojstva Družbe – moj Bog, daj mi poguma – da bom v tem trenutku stanovitno sledila Tvojemu klicu. Ko pomivaš, pometaš – počenjaš karkoli – povej Jezusu, »Ljubim Te, Jezus. Karkoli bom počel danes, je namenjeno Zate, vsaka misel, vsaka beseda, vsako dejanje.« Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.« Amen.

    Tišina Jezusova srca, spregovori mi, okrepi me. Marija, moja mati, daj mi svoje srce tako lepo, tako čisto, tako brezmadežno, tako polno ljubezni in ponižnosti, da bom lahko sprejela Jezusa v kruhu življenja in Mu služila v tožni preobleki ubogih. Amen.

    Gospod, ohrani jih zveste drug drugemu – v Tvoji ljubezni. Naj jih nič in nihče ne loči od Tvoje ljubezni in od medsebojne ljubezni – Naj bodo otroci – Tvoje darilo vsaki družini – vez ljubezni, edinosti, veselja in miru. Amen.

    Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
    Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
    Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.

  14. Miro says:

    SV. PAPEŽ PIJ X. NAS SPODBUJA K ŽIVLJENJU IZ EVHARISTIČNE SKRIVNOSTI!

    Sv. papež Pij X. si je za geslo svojega pontifikata izbral besede apostola Pavla: “Vse prenoviti v Kristusu!” Znan je kot evharistični papež, saj je vernike zelo spodbujal k življenju iz evharistične skrivnosti. Bil je izjemno ponižen, pobožen ter vnet za Božjo čast in za zveličanje duš. O Pijevi veliki ponižnosti pričajo tudi njegove besede iz začetka oporoke: “Reven sem se rodil, revno sem živel, reven hočem umreti.”

    Z zaupanjem se priporočimo sv. papežu Piju X., naj nam pri Bogu izprosi potrebnih milosti za življenje iz evharistične skrivnosti, da se bomo mogli vsak dan znova prenavljati v Kristusu. Obenem sv. Piju X. priporočimo tudi vse obiskovalce te spletne strani, da se bodo oz. se bomo vsi z veseljem poglabljali v skrivnosti svete maše ter prejete darove usmiljenja in ljubezni posredovali našim bližnjim. Posebej velikega svetnika prosimo, naj njegova priprošnja pri Bogu pomaga najbolj preizkušanim sestram in bratom, da se bodo njihovih src dotaknili žarki Božjega usmiljenja, pa tudi žarki našega usmiljenja – to so duhovna in telesna dela usmiljenja, za katera lahko največ duhovne moči črpamo prav iz pravilnega obhajanja svete maše.

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. papež Pij X., prosi za nas!

    http://svetniki.org/sveti-pij-x-papez

  15. Hvala says:

    Duhovnik Merlin Carothers v knjigi Moč slavljenja opisuje takole:”
    Bog govori:”Uničil bom vse človeške načrte za odrešenje, najsi bodo še tako modri, prezrl bom najboljše zamisli ljudi, celo najbriljantnejše med njimi.”(1Kor 1,19.).Sprejeti odpuščanje greha in večno življenje kot zastonjski dar se ne ujema z običajnim vzorcem življenja, kot ga poznamo. Navajeni smo misliti, da prejmemo samo tisto, kar zaslužimo ali smo pripravljeni plačati. Božji načrt , po katerem naj bi prejemali darila zastonj, se nam zdi nemogoč, da poskušamo Božjo ponudbo z nečim povezati. ”
    Če naredim to ali ono, bom dovolj dober, da prejmem Božji dar”
    Iz Boga ste prejeli svoje življenje po Kristusu Jezusu, je zapisal sveti Pavel. On je bil edini, ki nas je naredil sprejemljive za Boga, očistil nas je in posvetil in dal samega sebe v odkupnino za naše odrešenje (prim.1 Kor 1,30. Ko slišite čudovite novice kot je ta, se morate odločiti ob bistvenem vprašanju, ali ima Kristus oblast in moč , da vam podari večno življenje, ne da bi zahteval, da ga z nečim zaslužite. Vse življenje se boste morali naprezati za izpolnjevanje Božjih standardov. Toda Božja beseda zatrjuje, da je vaše naprezanje nepomembno, saj ne morete biti tako dobri, kot Bog zahteva, pravi Carothers. (prepis iz knjige).
    Po Kristusu je bila Božja milost izlita na nas, nezaslužne grešnike; zdaj pa nas pošilja v svet, da bi vsepovsod ljudem pripovedovali o čudovitih stvareh, ki jih je Bog storil zanje (prim Rim,1,5).
    S čim se torej lahko ponašamo, da bi zaslužili odrešenje? Z ničemer .Zakaj? Ker naš odkup ne temelji na naših dobrih delih; temelji pa na tem, kar je Kristus storil za nas in na naši veri vanj. Torej smo rešeni po veri v Kristusa in ne po svojih dobrih delih (prim. Rim 3-27-28) (prepis iz knjige).
    Merlin Carothers v svoji knjigi tudi pravi!” Težak odnos ali preizkušnje so lahko tudi način, ko nam Bog ljubeče ponuja priložnosti za osebno rast, za razgibavanje naših duhovnih mišic. To pa je lahko tudi Božji način izpostavljanja kakšne naše posebne šibkosti. Vsaka šibkost, tudi še tako skrita, je kakor razpoka v temelju zgradbe. ”
    “Zato vam bo ta krivda kakor razpadajoča razpoka, izbočena v visokem obzidju, ki hipoma, v trenutku pride njegov razpad.” (Iz 30,13).
    ZANAŠANJE NASE IN ZAUPANJE VASE STA VEDNO HUDI RAZPOKI V NAŠIH TEMELJIH. ČE BOG V NAŠEM ŽIVLJENJU DOPUSTI OKOLIŠČINE, KI NAM RAZKRIJEJO TISTA PODROČJA, KJER SE ZANAŠAMO NASE, MAR SE MU NE BI MORALI ZAHVALITI ZA SVOJO NEMOČ IN SE VESELITI V MOČI, KI NAM JO ON DA, PRAVI Carothers -prepis iz knjige).
    Božje usmiljenje vir čudežev in skrivnosti vate zaupamo,

    • Janez says:

      Hvala za vaš trud in prispevek, ki je pomemben za nas katoličane. Dolga leta je bil namreč spor med katoličani in protestanti glede tega. Podajam svoj pogled na to in navajam spodaj tudi mnenje papeža Frančiška.

      Vera brez del je mrtva! (Iz 50,5–9a; Jak 2,14–18; Mr 8,27–35)
      »Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši bi se verniki lahko vprašali, da vemo, kaj je prav!? V preteklosti so nekateri mislili, da se je sv. Jakob v tem odlomku obregnil ob sv. Pavla, za katerega »človek ni opravičen po delih postave, ampak edinole po veri v Jezusa Kristusa« (Gal 2,16). Vendar to ni res. Morda je kakšen nepreviden učenec v pretirani zavzetosti za učiteljev nauk sprožil zaskrbljeni Jakobov odziv, toda sv. Pavel ni v nasprotju s tem, kar pravi Jakobovo pismo. Dovolj je prebrati naslednje besedilo iz pisma Efežanom, ki vsekakor odraža njegovo misel, čeprav jo morda ni napisal prav on: »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli« (Ef 2,8–10).

      Mi vsi ljudje in stvarstvo smo Božje delo, to je bistveno; »dobro delo« je tisto, kar je storil Bog sam v Kristusu. Toda Bog nas v Kristusu ni odrešil, da bi ostali nevedni in pasivni ali še huje, da bi ostali v grehu, marveč zato, da bi bili sposobni mi sami po milosti in v veri opravljati dobra dela, ki jih je on pripravil za nas; to pa so krščanske kreposti in na prvem mestu (to Jakob zelo poudarja) je ljubezen do bližnjega. V prvem delu pisma Rimljanom Pavel zelo poudarja opravičenje po veri (prim. Rim 3,21 sl.), toda v drugem delu tega pisma našteje celo vrsto dobrih del (»dela luči« in »sadovi Duha«, kakor jih on imenuje), ki jih mora opravljati tisti, ki je veroval: ljubezen, služenje, pokorščina, čistost, ponižnost (prim. Rim 12–14). Ta sinteza vere in dobrih del je še ena od tistih stvari, ki jih kristjani le s težavo udejanjamo po stoletnih sporih med katoličani in protestanti. Soglasje na teološki ravni je skoraj popolno. Vemo, da se ne odrešimo zaradi dobrih del, a tudi brez dobrih del se ne odrešimo; da smo opravičeni po veri, a je vera sama, ki nas sili k delom, če nočemo biti podobni tistemu prvemu sinu iz prilike, ki z besedami takoj obljubi očetu, da bo šel delat na polje, potem pa ne gre (prim. Mt 21,28 sl.). Takšna sinteza mora sedaj od teologije preiti v konkretno življenje vernikov. Jezus nas je opozoril, da ob vesoljni sodbi ne bo rekel: »Bil sem lačen in ste me pomilovali, zeblo me je in ste me objokovali, bil sem v ječi, pa ste kritizirali pravosodje, bolan sem bil pa ste debatirali z znanci in zdravniki, tujce niste sprejeli k sebi, ampak ste jih poslali drugam ipd.« Odrešenik Jezus bo rekel: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, v ječi sem bil in ste me obiskali, bolnik sem bil pa ste me v bolnici obiskali in se pogovarjali z menoj in me tolažili, tujec sem bil in ste me sprejeli k sebi.« Vera v Boga in dobra dela se tako ne izključujeta, ker nas je Jezus Odrešil s svojo smrtjo na križu, vendar Jezus obenem od nas pričakuje, da bomo tudi obenem dobri ljudje in delali dobra dela.

      »Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni uresničena vera v življenju, pravijo nekateri verniki in teologi. Na svetu je polno kristjanov, ki pogosto molijo z besedami naše katoliške veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo, kar pomeni da ne delajo dobrih del in ljubijo bližnjega, kar je najvišja zapoved. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal že pred dva tisoč leti. Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi versko življenje in moli. Njena vera pa je le kot teorija in ni živa v njenem življenju kristjana. Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse Božje zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, ves Evangelij, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, tedaj nismo naredili dovolj za večjo Božjo Slavo in to ne služi ničemur. Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne zajame, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.2.2014). To je papeževa razlaga zadeve.

      Predlagam, da naj tudi naši katoliški duhovniki in teologi povedo več o tematiki za nas vernike. Sam verjamem v sintezo tako vere v Boga in dobrih del, ki je v tem, da izvajamo vse Zapovedi, vse Postave in Jezusov Evangeiij tako, da verujemo v Boga, molimo in ljubimo bližnjega. Kaj pa bi npr. porekla Mati Terezija ali Pedro Opeka na Madagaskarju o tem, ki sta vse svoje življenje posvetila bližnjemu z dobrimi deli in obenem bila globoko verna kristjana? Onadva sta izvršila sintezo obojega. In prav je tako po mojem skromnem mnenju vernika. Za kaj več pa nimam dovolj teološke izobrazbe.

      Vse dobro, Janez

      • Janez says:

        ADDENDUM k razmišljanju ali je vera brez del mrtva?

        Ali je odrešitev samo po veri ali je po veri in z dobrimi deli v krščanski veri se sprašujemo?
        To je morda najbolj pomembno vprašanje v krščanski teologiji. To vprašanje je povzročilo reformacijo – razdvojitev protestantske in katoliške cerkve. To je ključno vprašanje med Svetopisemskim krščanstvom in drugimi krščanskimi kulti. Je odrešitev samo v veri ali je v veri z dejanji? Ali sem odrešen že, ker verjamem v Kristusa ali moram za svojo odrešitev še kaj dodatnega storiti?

        O tem vprašanju se niso mogli zediniti in so se težko sprijaznili nekateri teologi, misionarji in drugi. Primerjaj Rimljanom 3:28, 5:1 in Galačanom 3:24 in Jakobovo pismo 2:24. Nekateri vidijo razliko med Pavlom (odrešeni smo iz vere) in Jakobom (odrešeni smo iz vere in del). V resnici sta se Pavel in Jakob dobro razumela in sta se strinjala drug z drugim. Nekateri ljudje trdijo, da je edina točka nesoglasja v razmerju vere in del. Pavel dogmatično govori, da je opravičenje le po veri (Efežanom 2:8-9) medtem, ko Jakob pravi, da je opravičenje ne le samo po veri, temveč tudi po dobrih delih. Ta navidezen problem rešimo, če preučimo kaj je pravzaprav Jakob rekel. Jakob spodbija tezo, da je človek lahko odrešen, brez dobrih del (Jakob 2:17-18). Jakob poudarja, da bo resnično verovanje v Jezusa vplivalo na spremenjeno življenje in dobra dela (Jakob 2:20-26). Jakob ne pravi, da je odrešenje samo po veri in deli, temveč da bo človek, ki je opravičen po veri, delal dobra dela v svojem življenju. Če človek trdi, da je vernik pa ne dela dobrih del v svojem življenju – potemtakem nima resničnega verovanja v Kristusa (Jakob 2:14, 17, 20, 26).
        Pavel piše enako v svojih pismih. Verniki naj imajo dobre sadove, je napisano v Galačanom 5:22-23. Takoj, ko nam Pavel pove, da smo odrešeni po veri in ne po delih (Efežanom 2:8-9), nam razkrije, da smo ustvarjeni, da delamo dobra dela (Efežanom 2:10), prav tako kot Pavel pričakuje spremembo v življenju, jo pričakuje Jakob, „Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo” (2 Korinčanom 5:17)! Jakob in Pavel se strinjata v poučevanju o odrešitvi, vendar pristopata k istemu vprašanju z druge perspektive. Pavel poudarja, da je odrešenje le po veri, Jakob pa poudarja dejstvo, da vera v Kristusa proizvaja dobra dela.

        Še enkrat pravim, to je domena teologov, ne laičnih vernikov, da kvalificirano o tem spregovorijo nam vernikom. Zgoraj sem tudi dodal stališče papeža Frančiška iz leta 2014. Biblije ne moremo kar tako preprosto razlagati, ker je treba imeti dovolj teološke izobrazbe in bogoslovnih kvalifikacij in sposobnosti. Pa tudi Božje pomoči pri študiranju tem.

        Vse dobro janez

        • Janez says:

          Napisal sem zgoraj: “To je ključno vprašanje med Svetopisemskim krščanstvom in drugimi krščanskimi kulti”.
          Popravljam besedico krščanskimi kulti v gornjem prispevku na drugimi krščanskimi veroizpovedmi. Izraz drugimi krščanskimi kulti ni ustrezen in tega nisem hotel tako povedati. Za napako se opravičujem. Janez

  16. Ana says:

    Prosim za molitev, da bi Sveti BOG poslal na pot hčerki vernega moža, ki jo bo pripeljal pred olatar in bosta zaživela pravo krščansko življenje. O Sveti Duh, pomagaj moji hčerki, da bi spoznala vernega moža!

    Bogu zaupam, da ji bo pomagal.

    O Sveti Bog, naj se zgodi Tvoja volja!!!

    • Miro says:

      Gospa Ana, molivci se pridružujemo vaši molitvi k Svetemu Duhu za vašo hči. Vaša ponižna in iskrena molitev je polna upanja, vere in ljubezni do Boga in bližnjega. Povsod tam, kjer se prepletajo živa vera, trdno upanje in goreča ljubezen, je navzoč in delujoč Sveti Duh. In tam, kjer je Sveti Duh, so tudi obilni blagoslovi v življenju za nas in naše bližnje. Naj Sveti Duh obilno blagoslovi vas in vašo hči!

      MOLITEV K SVETEMU DUHU!

      O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
      obišči nas, ki tvoji smo,
      napolni z rajsko milostjo
      srce, po tebi ustvarjeno!
      Ime je tvoje Tolažnik
      in Dar Boga Najvišjega
      Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
      Duhovno pomaziljenje.
      Sedmero ti darov deliš,
      Desnice Prst Očetove,
      obljubil tebe Oče je,
      zgovorna Moč apostolov.
      Čutilom našim luč prižgi,
      ljubezen v naša srca vlij;
      v telesni bedi nas krepčaj,
      v slabosti vsaki moč nam daj.
      Odženi proč sovražnika
      in daj nam stanoviten mir,
      pred nami hodi, vodi nas
      in zla nas varuj vsakega.
      Po tebi naj spoznavamo
      Očeta in Sina Božjega
      in v tebe iz obeh Duha
      naj vedno trdno verujemo.
      Amen.

  17. Hvala says:

    “Kadar se zdi,, da je situacija brezupna, vedi da je to začetek k boljšemu. Če se ti zdi, da se nič ne dogaja, vedi, da je to začetek delovanja”. TEMU SE REČE VERA, pravi duhovnik Lester Sumrall v knjigi TVOJA VERA LAHKO SPREMENI SVET. Pravi tudi :”Bog nas uči , da smo ljudje vere, da bi se lahko takrat, ko se srečamo s preizkušnjami, ODVADILI ZANAŠATI SE NA SVOJE MOČI IN RAZUM IN SE V CELOTI ZANESLI NANJ.” Lester Sumrall pravi tudi:”Vera ne more živeti skupaj s strahom. Popolna Božja vera pogojuje absolutno odsotnost straha v zvezi s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo v tebi. “Sumrall pravi tudi: Vera je najmočnejša sila na planetu Zemlja. Je izvir neizčrpne energije. Sila, ki se jo ne uporablja!Če bi vsi verniki zjutraj, ko se zbudijo, govorili: Danes bom uporabil svojo moč , vero v Boga. Dal bom prostost tej moči, ki je pomagala Abrahamu in ki je pomagala Jožefu, ko je bil deset let v ječi. Danes jo bom sprostil.”(Prepis iz knjige) .
    Vera je stik z Bogom.
    Božja Beseda (1 Tes5, 16-18) reče: “ZMERAJ SE VESELITE. NEPRENEHOMA MOLITE . v VSEM SE ZAHVALJUJTE, KAJTI TO JE BOŽJA VOLJA V KRISTUSU JEZUSU GLEDE VAS.”

    V KNJIGI moč slavljenja, ki jo je napisal duhovnik Merlin Carothers pravi takole: “Slavljenje Boga ni magična formula za uspeh. Je način življenja, ki najde trdno oporo v Božji besedi. Boga ne slavimo zaradi pričakovanih rezultatov, ampak za situacijo, ki je kakršna je. Slavljenje temelji na tem pravi Merlin, da sedanjost sprejemamo kot del ljubeče in popolne Božje volje za nas. Slavljenje ne temelji na tem, kaj mi mislimo ali upamo, da se bo v prihodnje zgodilo. Pravi tudi: “Boga ne slavimo zato, ker naj bi se v nas ali okoli nas zgodilo po našem pričakovanju, temveč zato, kar Bog je, kar smo mi ter kjer smo mi prav zdaj. Če iskreno slavimo Boga, se nekaj zares zgodi. Boga slaviti pomeni, da se v njem veselimo. “(prepis iz knjige).
    Psalmist je zapisal:” RAZVESELJUJ SE V GOSPODU, PA TI BO DAL, KAR ŽELI TVOJE SRCE.IZROČI SVOJO POT GOSPODU, ZAUPAJ VANJ , IN ON BO STORIL. “(Ps 37,4 ).
    Merlin pravi tudi: “Bog zares skrbi za naše potrebe in to dela svobodno in v obilju. Samo prositi moramo. Želi, da bi njegovi otroci kot prvo zastonjsko darilo prosili za izlitje SVETEGA DUHA.”
    Božje usmiljenje , ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  18. Janez says:

    Si obupan ali žalosten? Zmoli molitev patra Pija?
    Zmoli molitev patra Pija

    Ostani z menoj, Gospod, saj je potrebno, da si vedno navzoč in te ne pozabim. Veš, kako zlahka te zapustim.
    Ostani z menoj, Gospod, ker sem slaboten in potrebujem tvojo moč, da ne bom tako pogosto padel.
    Ostani z menoj, Gospod, ker si ti moje življenje in brez tebe postanem mlačen.
    Ostani z menoj, Gospod, ker si ti moja luč in sem brez tebe v temi.
    Ostani z menoj, Gospod, in mi pokaži svojo voljo.
    Ostani z menoj, Gospod, da bom slišal tvoj glas in hodil za teboj.
    Ostani z menoj, Gospod, da si te bom želel močno ljubiti in vedno biti v tvoji družbi.
    Ostani z menoj, Gospod, v življenju in vseh njegovih nevarnostih, potrebujem te.
    Naj te prepoznam, kot so te prepoznali tvoji učenci pri lomljenju kruha. Naj bo evharistično obhajilo luč, ki odžene temo, moč, ki me podpira, edino veselje mojega srca.

    Amen.
    https://si.aleteia.org/2018/03/13/si-obupan-ali-zalosten-zmoli-molitev-patra-pija/

    Nekatere misli Matere Terezije
    Ljubi, kolikor moreš. Ljubi tako močno, da boli. Če boli, je to dober znak.
    Naj verjamemo v karkoli, če želimo resnično ljubiti, se moramo naučiti odpuščati.
    Ne moremo delati velikih stvari. Le male z veliko ljubezni.
    Naša stalna naloga je spodbujati kristjane in nekristjane, da opravljajo dela ljubezni. Vsako delo ljubezni, opravljeno z vsem srcem, približuje ljudi k Bogu.
    Če ljudi sodiš, nimaš časa, da bi jih ljubil.
    Revolucija ljubezni se začne z nasmehom. Nasmej se vsaj petkrat na dan, in to tistim, ki se jim nisi želel nasmehniti. To stori, da ustvarjaš mir.
    Ne dajajte le odvečnega, dajte svoje srce.
    Upam, da imaš dovolj sreče, da te naredi nežnega, dovolj preizkušenj, da te okrepijo, dovolj bolečine, da ostaneš človeški, dovolj upanja, da si srečen.

    Mati Terezija je v Indiji, ko je pomagala bolnim in revnim, s svojim življenjem in delom pričevala o neskončni ljubezni do človeštva. Pozornost vsega sveta je pritegnilo zlasti njeno neutrudljivo delo za najrevnejše, bolne in najranljivejše. Za mnoge ostaja skrivnost, kako ji je to uspevalo, kje je našla moč za brezmejno razdajanje. Na številna vprašanja je vedno odgovarjala s ponižnostjo in modrostjo, velikima darovoma Svetega Duha, ki ga je vedno vabila, da jo je razsvetljeval. Ko je dobila Nobelovo Nagrado se je je razveselila: »Hvala Bogu, koliko denarja in koliko revežem bom odslej lahko še pomagala«!

    https://si.aleteia.org/2018/10/06/10-citatov-matere-terezije-ki-se-bodo-dotaknili-vasega-srca/

  19. mojca says:

    Prosim vas dragi molilci, da se v kakšni molitvi spomnite na mojega bolnega očeta in bolnega brata. Hvala vam.

  20. Janez says:

    Živiš samo en dan: danes
    Čas – v našem času blago, ki ga vedno primanjkuje.
    Začne se že pri otrocih: Nimam časa!
    Svet dela je kar naprej pod časovnim pritiskom,
    njegova neusmiljena dogma se glasi: Čas je denar!
    Celo v pokoju vlada vse drugo kot mir.
    Zdi se, da čas mineva vse hitreje.
    Živimo, kakor da bi bili neprestano na begu,
    na begu pred današnjim dnem.
    Najraje bi pobegnili. A kam?
    Ostaja nam samo sedanjost.
    Kaj je čas?
    Razdalja med jutrom in večerom,
    razdalja med zibelko in grobom.
    Prostor za življenje in za užitek;
    prostor za sončni vzhod;
    za ptička, ki poje v zgodnjem jutru;
    za cvetlico, ki cveti le en dan;
    za otroka, ki se ti nasmehne;
    za lepo besedo, ki ti jo kdo izreče.
    Vzemi si čas, da bi bil človek.
    Vzemi si čas, da bi bil dober.
    Kdor ljubi, ima čas. Danes.
    Kaj lepega me čaka?
    Phil Bosmans

    Neprestano nam nekaj roji po glavi.
    Niti trenutka ni, ko naši možgani ne bi bili dejavni.
    Celo v sanje nam lahko sledijo skrbi:
    Kaj naj naredim, če se zgodi to ali to?
    Kaj bo z mojim zdravjem, z mojim delom, z mojim prijateljstvom,
    z mojim zakonom, z mojimi otroki? Kaj me čaka?
    Glasno odmevajo glasovi prerokov nesreče: Vse je vedno slabše.
    Obstaja pa tudi zbor poklicnih optimistov,
    ki si neomajno nadevajo sijoč obraz:
    Brez panike, vse bo dobro. Kaj bo torej v resnici?
    Veselje in žalost, oboje spada v človeško življenje.
    Četudi si še tako želimo srečo in veselje,
    tukaj na zemlji življenja brez trpljenja ni.
    Včasih ne bi mogli vzdržati, če ne bi bilo upanja, da bo bolje,
    da bodo strahovi izginili, bolečine prenehale,
    da bo moč težave rešiti, da bo vse dobro.
    Na to upanje se lahko uglasimo vsak dan.
    Ne glejmo toliko na zlo.
    Pogosteje poskušajmo odkriti dobro.
    Naše razpoloženje se bo izboljšalo.
    Če se bomo ozirali k neskončno dobremu,
    nas čakajo čudovite stvari.
    Phil Bosmans.

    Duhovnik in pesnik Phil Bosmans se je posvetil in pomagal revežem in siromakom. Vse življenje je molil, delal in vztrajal v pomoči njim.

  21. Janez says:

    ZBRANE MISLI PHILA BOSMANSA (Družina, misli zbral Marko Čuk)
    Duhovnik in pesnik Phil Bosmans (1. julija 1922; Gruitrode /Belgija/ – 17. januarja 2012; † Mortsel /Belgija/)

    + Pesimisti ne živijo, ker so že dolgo mrtvi. Pustili so se pokopati, še preden so umrli.
    + Ljubiti pomeni: vdihniti ljudem in stvarem življenje iz svojega lastnega srca ter jih tako oživiti.
    + Kadar kriza zatemni vse, bodo otroci luči prižgali zvezde.
    + Če delamo dobro, tega nihče ne opazi in nihče ne govori o tem. Če pa storimo le napačen korak, ga vidijo vsi, o tem je poučena vsa soseska.
    + Križ je resničnost v življenju vsakega človeka. Toda vedno manj ljudi je, ki so mu dorasli. Ne sprejemajo ga več in ne prenašajo, njegovega bremena. Mnogi so zato čisto na tleh. Zdravniki za živčne bolezni in psihiatri imajo vedno več dela.
    + Ob misli na smrt, ta odločilni trenutek mojega življenja, ki ga bom moral prestati popolnoma sam, se znajdem pred vprašanjem: vse ali nič, smisel ali nesmisel življenja, Bog ali neskončna praznina. Skrivnost življenja in smrti je povezana s skrivnostjo Boga.
    + Zakaj bi izgubljal čas z nesmiselnim lovom na denar? Zakaj bi si kopičil skrbi za stvari, ki pridejo jutri? Zakaj bi se prepiral, zakaj bi sitnaril, zakaj bi se nesmiselno napenjal in zakaj bi spal, če sije sonce? Mirno si vzemi čas za srečo!
    + Kdor se veseli otroka, se veseli življenja. Če ostaneš majhen, postaneš velik. Od otrok se lahko veliko naučimo.
    + Kriza lahko postane tudi blagoslov! Spodbuja nas, da razmišljamo o pravih življenjskih vrednotah. Odločiti se moramo, kaj je za nas res pomembno.
    + Življenje postane praznik, če se znaš veseliti preprostih, vsakdanjih stvari. Prihaja pomlad. Zaljubljen sem v preproste stvari.
    + Živeti pomeni objeti ljudi in reči ter jih spet izpustiti, da rastejo in cvetijo v božji navzočnosti… Živeti pomeni vse imeti za božji dar, dopustiti, da je vse njegov dar, nikogar in nič si lastiti in vriskati ob vsaki zvezdi, ki pade z neba.
    + Bog ni cvetlica, toda v vsaki cvetlici je šel On mimo. V vsem, kar živi, je pustil Bog sled svoje ljubezni. V vsaki travni bilki odkrivam njegov pečat. Bog je globoka vez vsega, kar biva, vsega, kar je v celotnem vesoljstvu.
    + Človek potrebuje tišino, napredek pa mu je dal hrup. Človek potrebuje dobroto, napredek pa mu je prinesel konkurenco. Človek potrebuje Boga, napredek pa mu je dal denar.
    + Tolažba je roka, ki ti daje razumeti: nisi sam. Je blaga kretnja, ki pravi: lahko ostaneš tak, kakršen si.
    + Bodi pogumen, kot je sonce. Pri vsej bedi sveta vsako jutro znova vstane.
    + Obstajajo ljudje, ki ne morejo več verjeti v sonce, ko pride noč. Manjka jim samo malo potrpljenja, da bi čakali, dokler ne nastopi jutro.
    + Življenje postane praznik, če se znaš radovati ob preprostih vsakdanjih stvareh.
    + Sreča je kot sonce. Toda celo na soncu so pege.
    + Ljubezen, ki jo meriš in tehtaš, ni ljubezen, ampak preračunljivost. Takšna ljubezen ne razveseljuje.
    + Življenje je vznemirljiva pustolovščina, kjer sta skupaj Bog in človek v svetu svetlobe in teme.
    + Gospod, pomagaj mi, da bom brzdal svoja velika usta in spregovoril šele, ko bom vedel, kaj moram reči!
    + Živimo lahko na dva načina: prvi se začenja z obvladovanjem samega sebe in se konča s praznovanjem. Drugi se začenja s praznovanjem, konča pa z mačkom…
    + Pravo merilo srca se imenuje ljubezen. Če je srce polno nezaupanja in samoljubja, razum ne bo nikoli našel poti do miru.
    + Če nisi sposoben imeti ljudi rad, ostani raje v svojem kraljestvu, ali pa se ukvarjaj z mrtvimi predmeti, ljudi pa pusti pri miru.
    + Meni na ljubo ti ni treba biti nezmotljiv, brez napak in popoln, saj te imam vendar rad.
    + Sprijazni se s svojim življenjem. Sprejmi ga takega, kot je. Danes. Sedaj. Da ne zgrešiš še tistega drobca sreče, ki čaka nate.
    + Človekovo srce – drobcena pika na našem planetu. Vendar se tu rojeva ljubezen.
    + Življenje je morda res podobno loteriji, toda marsikaj je odvisno tudi od nas.
    + Kateri dan je izgubljen? Izgubljen je dan, ko se nisi smejal.
    + Če je v meni ljubezen, mi lahko manjka mnogo stvari, pa jih ne pogrešam.
    + Kupna moč sreče se imenuje ljubezen.
    + Težko je živeti z nekom, ki ima vedno prav.
    + Življenje je mnogo prekratko in naš svet mnogo premajhen, da bi iz njega naredili bojišče.
    + Zadovoljen človek uživa dneve tako, kot so mu dani. Kdor preveč pričakuje in terja, pritegne nase temne oblake. Slabe dneve si ustvarja sam.
    + Večina sodnih stolov, s katerih sodimo druge, je na majavih nogah: ošabnost, neumnost, zaverovanost v svoj prav in neizprosna trdosrčnost.
    + Če boš v življenju sledil kaki zvezdi, ti noč ne bo mogla do živega..
    + Nikoli ni prepozno, da se s kom spravimo, kajti nikoli ni prepozno ljubiti in tudi ni nikoli prepozno biti srečen.
    + To ti želim: pogum jutranjega sonca, ki kljub bedi tega sveta vzide vsak dan znova.
    + Hrbtenico potrebujemo, da vzdržimo takrat, ko drugi odnehajo, da hodimo pokonci in naravnost po lastni, svobodno izbrani poti.
    + Povej: kje so se izgubile rože? Rože majhnih pozornosti, da mislimo drug na drugega in da se obdarujemo med seboj? Ovenele so zaradi naše sebičnosti, usahnile so v naši otročji razdražljivosti.
    + Če imaš čas za človeka, ne glej na uro!
    + Kdor hoče biti srečen, mora plačati ceno. Cena naše sreče pa je: nič več in nič manj kot to, da podarimo sami sebe.
    + Ljubezen je vedno nekoliko slepa – za napake drugih.
    + Zame ti ni treba biti popoln. Imej rad ljudi, takšne kot so: drugačnih namreč ni.
    + Ne govori toliko. Stori kaj! En sam odstotek pomoči zaleže več kot sto odstotkov sočutja.
    + Veselje do dela, praznik tvojega življenja se prične šele, ko storiš nekaj za drugega, ne da bi mislil nase, nesebično, kar tako, ker se ti zdi lepo.
    + Včeraj? Je že mimo. Jutri? Šele pride. Danes – to je edini dan, ki je res tvoj. Naredi iz njega svoj najlepši dan!
    + Prižgi luč v svojem srcu! Tedaj bo luč zasijala tudi v tvojih očeh in videl boš same lepe reči in same prijazne ljudi.
    + Le s pomočjo drugih lahko rastem. Potrebujem jih, toda ne zgolj zato, ker mi veliko pomenijo, ampak tudi, ker lahko zanje veliko storim.
    + Obdrži svoj hudobni jezik zase – morda ti pride prav še za kaj dobrega!
    + Vera je za mnoge dediščina, ki prehaja iz roda v rod kot kakšna stara ura. Obuja spomine, vendar ne tiktaka več.
    + Bodi obziren do ljudi, ravnaj z njimi nežno, kajti ljudje so krhki. Ponudi jim kruha svoje dobrote. Bodi jim pribežališče, pristan, oaza.
    + Kdor zjutraj spi, prespi najlepši čas življenja. Pojdi pravočasno spat, da boš jutri lahko prijazen.
    + Grem v bolnišnico, a tam ne vidim niti levičarjev niti desničarjev, marveč le ljudi, bolnike, ki trpijo.
    + Obstajajo dobri in slabi dnevi. Dobri dnevi tako hitro minejo! To veš tudi sam, a težko se sprijazniš s tem. Vendar tudi slabi dnevi minejo. Zakaj ne pomisliš na to, zakaj se s tem ne tolažiš?
    + Nikoli nismo prestari, da se ne bi mogli česa odvaditi. In kako nam to uspe? Če imamo svoje bližnje tako radi, da jim nočemo biti v nadlego s svojimi slabimi navadami.
    + Začni vsak dan kot nov človek. Vsak dan naj bo spet tvoj prvi dan. Včeraj ter vsi prejšnji dnevi in leta so mimo, pokopani v času. Na njih ne moreš nič več spremeniti.
    + Če imaš srce za druge, če te bolečina drugih prizadene, če lajšaš stisko drugih, če sprejemaš ljudi takšne kot so, če več daješ kot prejemaš – potem je to ljubezen.
    + Prenovljen si, če s čistim pogledom gledaš na ljudi in stvari, če se še znaš smejati in se veseliti čisto navadnih drobnih cvetic ob poti svojega življenja.
    + Da bi mogli ljubiti, se moramo razorožiti. Razorožitev pomeni najprej: iz srca ljudi izruvati sovraštvo in v njem pripraviti prostor za ljubezen.
    + Rad imeti ljudi pomeni ne zadoščati le samemu sebi, marveč odpreti srce in v njem narediti prostor za druge. Ljudje trpimo zaradi ljudi. Zato glej s čistimi očmi in čistim srcem.
    + Če bomo manj govorili, pa več naredili – bo v vseh ozirih dosti bolje. En odstotek pomoči zaleže več kot sto odstotkov sočutja.
    + Ne odpravi se spat slabe volje. Lezi k počitku s srcem, ki bo jutri spet lahko ljubilo.
    + Kadar človek zgrabi orožje, je ljubezen že zdavnaj mrtva. Razorožitev pomeni najprej: iz srca ljudi izruvati sovraštvo in v njem pripraviti prostor za ljubezen.
    + Živeti srečno je velika umetnost. Eden od pogojev za to je zadovoljnost. Sreče ni na drugem bregu. Skriva se v tebi.
    + Gostoljubja se ne moremo naučiti iz knjig. Gostoljubje je notranja naravnanost, da si odprt in pripravljen deliti z drugimi.
    + Deliti kruh pomeni deliti dobrine in imetje, obilje in bogstvo, razkošje in udobje. Deli svoj kruh z lačnimi, in bolje ti bo teknil.
    + Kje smo doma? Kjer najdemo toplino in varno zavetje, kjer vladata medsebojno zaupanje in ljubeča skrb, kjer ima vsak za vsakogar ljubeče srce.
    + O odsotnih samo dobro! Kdor sam sebe pozna, nikogar ne obsoja!
    + Opogumljati druge in samega sebe je najboljše, kar lahko človek naredi. Ko rečemo: Bodi pogumen, obenem rečemo: Nisi sam!

    https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/90-spletna-stran-revije-ognjisce/misli-po-avtorjih/2622-misli-phila-bosmansa

  22. Janez says:

    MOLITEV. VODA, KI HRANI UPANJE IN ZAUPANJE (Papež Frančišek)

    Življenje apostola, ki vre iz izpovedi in se izliva v daritev, vsak dan teče preko molitve. Molitev je nepogrešljiva voda, ki hrani upanje in daje rast zaupanju. Molitev nam daje čutiti, da smo ljubljeni, in nam omogoča, da ljubimo. Pomaga nam iti naprej v temnih trenutkih, ker prižiga Božjo luč. V Cerkvi je molitev tista, ki nas vse podpira in nam pomaga premagati preizkušnje. Cerkev, ki moli, je varovana od Gospoda in hodi v Njegovem spremstvu. Moliti pomeni zaupati mu pot, naj skrbi za njo. Molitev je moč, ki nas združuje in podpira, je sredstvo proti osamitvi in samozadostnosti, ki vodita v duhovno smrt. Duh namreč ne veje, če se ne moli, in brez molitve se ne odprejo notranji zapori, ki nas držijo kot ujetnike. Naj sveta apostola pomagata, da bodo imeli srce kakor onadva, utrujeno in pomirjeno v molitvi: utrujeno, ker prosi, trka in posreduje, ker je obteženo z mnogimi osebami in situacijami; obenem pa pomirjeno, kajti Duh prinaša tolažbo in trdnost, kadar molimo. Kako nujno je imeti v Cerkvi učitelje molitve, a najprej biti moški in ženske molitve, ki živijo molitev! Gospod posreduje, kadar molimo; On, ki je zvest ljubezni, ki smo mu jo izpovedali, in nam je blizu v preizkušnjah.

    (Papež Frančišek med sv. mašo v baziliki sv. Petra; Vatikan, 29. 6. 2017).

    MOLITEV ZA DUHOVNIKE
    Vsemogočni in večni Bog, poglej na obličje tvojega božanskega Sina in iz ljubezni do njega se usmili svojih duhovnikov! Spomni se, da so oni samo šibke in krhke stvari, prižigaj trajno v njih ogenj ljubezni in jih varuj sovražnikovih zased in pasti, da se niti v enem samem trenutku ne bi izneverili, izdali svoj sveti poklic, svoje sveto poslanstvo. Prosim te za tvoje duhovnike, verne in goreče, za tiste, ki delujejo v bližini ali v oddaljenih krajih in nalogah, za tiste, ki trpijo preizkušnje in za tiste, ki so te zapustili. O Jezus, prosim te za vse tvoje duhovnike, za mlade in stare, za tiste, ki so bolni ali na pragu smrti in za duše v vicah. O Jezus, prosim te za duhovnika, ki me je krstil, za duhovnika, ki me odvezuje greha, za tiste, pri katerih mašah sem sodeloval in sodelujem, za tiste, ki me poučujejo in mi svetujejo, za vse tiste, ki sem jim dolžan zahvalo. O Jezus, varuj jih vse v svojem Srcu, podeli jim obilje svojega blagoslova že sedaj in v večnosti. Amen.

    (Sveti Janez Marija Vianney – arški župnik)

    DA BI TUDI MI ŽARELI, KAKOR TI GOSPOD
    Dragi Jezus, pomagaj nam razširjati svoj prijetni vonj povsod, kamor koli gremo. Preplavi naše duše s svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežmi in osvoji vse naše bitje, tako da bo naše življenje izžarevalo samo tvoje življenje. Sveti preko nas in bodi tako zelo v nas, da bo vsaka duša, s katero pridemo v stik, čutila tvojo navzočnost v naši duši. Daj, da se bodo ljudje ozrli in zagledali tebe, Jezus, ne nas. Ostani z nami, da bomo zažareli kakor ti, zažareli tako, da bomo luč drugim. Vsa svetloba, o Jezus, naj prihaja od tebe, ne od nas; ti sam sveti drugim preko nas. Naj te poveličujemo tako, kakor ti je najbolj všeč: s tem da svetimo tistim, ki so okrog nas. Naj te oznanjamo celo brez oznanjevanja: ne samo z besedami, ampak s svojim zgledom, z neustavljivo močjo, s privlačnim vplivom svojih dejanj. Z očitno polnostjo tiste ljubezni, ki ti jo podarjajo naša srca. Amen.

    (Predlagan za svetnika, izmed petih predlaganih blaženih 13. oktobra 2019, je tudi angleški kardinal John Newman).

    Kardinal Newman je predvsem učil, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.« Prav tako nas uči, da je potrebno za »gorečnost za resnico, intelektualno poštenost ter pristno spreobrnjenje plačati visoko ceno. Resnice, ki osvobaja, ne moremo zadržati zase; zahteva pričevanje, potrebno jo je slišati; navsezadnje njena prepričevalna moč izhaja iz nje same in ne iz človeškega daru govora.

  23. Blanka says:

    Prosim za molitev za novo službo, da bi jo čimprej dobila.

    Priporočam se vsem vam v molitev za novo službo v katero bi z vesljem hodila.
    Mati Marija, Jezus in sv. Jožef usmilite se me in prosim uslišite mojo gorečo prošnjo za novo službo.

    Hvala vsem za molitve in Bog vas blagoslovi.

  24. Mirjam says:

    Vsemogočni Bog, Devica Marija,preljubi Jezus Kristus, priporočam se v molitvi za odrešitev moje bolne prijateljice.

  25. Sofija says:

    Prosim za molitve za pomoč pri težavah in stiskah v službi, za pravičnost, da nebi obupala v preizkušnjah, da se popravijo storjene krivice. Vsemogočni Bog, poznaš mojo dušo in srce – prosim za pomoč, je težko.

  26. MamiM says:

    Prosim za molitev za hcerko, za njeno telesno, dusevno in duhovno zdravje, za spreobrnenje, odpuscanje, osvoboditev od alkohola, jeze, zamer, za milost zive in prave vere. Sama ne zmore, pomoci ne sprejme. Neizmerno trpi, ker si ne zna pomagat. Naj se je usmili Jezus po priprosnji matere Marije.

  27. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »ČE HOČEŠ BITI POLN, POJDI, PRODAJ, KAR IMAŠ, IN DAJ UBOGIM … (Mt 19,21)

    Nekdo je stopil k njemu in rekel: »Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?« Dejal mu je: »Kaj me sprašuješ o dobrem? Samo eden je dober. Če pa hočeš priti v življenje, se dŕži zapovedi!« »Katerih?« mu je rekel. Jezus je dejal: »Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater! in Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Mladenič mu je rekel: »Vse to sem izpolnjeval; kaj mi še manjka?« Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje (Mt 19,16-22).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C16-22&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Mlad človek vpraša Jezusa, kaj naj naredi, da bo polno živel. Jezus ga povabi, naj se osvobodi od vsega in gre za njim. Jezus me kliče, naj se odločim zanj. Ali sem tako svoboden, da ga postavim pred vse drugo? Gospod, ti nočeš učencev, ki bi ti služili napol. Podpiraj me, da te bom postavil na mesto, ki pripada le tebi (odlomek iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si pot, resnica in življenje! Hvala Ti za globok evangeljski nauk o nenavezanosti na dobrine tega sveta in hoji za Teboj. Hvala Ti, ker nam s pomočjo svetih zakramentov podarjaš potrebne milosti, da bi bili v srcu čim bolj svobodni in bi dobrine, katere nam Ti milostno podarjaš, uporabljali v dobro naših sester in bratov. Pridi Sveti Duh in nam podari razsvetljenje in duhovno moč, da bomo dobrine resnično uporabljali tako, da bodo v blagoslov nam in našim bližnjim. Amen.

    Molimo tudi, naj žarki Božje besede ogrejejo srca prosilcev milosti na tej spletni strani, da bodo/bomo vsi okrepljeni v veri, upanju in ljubezni. Naj Gospod Jezus na Marijino priprošnjo usliši prošnje trpečih sester in bratov, še posebej tistih, ki se v tem trenutku nahajajo v najbolj hudih življenjskih preizkušnjah in stiskah. Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Oprostite, še popravek v prvem citiranem stavku Božje besede, kjer je pomotoma zapisano: Če hočeš biti poln …
      Pravilno: ČE HOČEŠ BITI POPOLN …

  28. Janez says:

    Poslušajmo bližnjega in Svetega Duha tako, da bomo slišali in bili uslišani!

    Ljudje radi tolažimo, čeprav vedno ne vemo dovolj, kaj pravzaprav storiti ali kaj se resnično dogaja v duši in telesu našega bližnjega. Ne govorimo preveč, pač pa raje poslušajmo, da bomo slišali in kaj razumeli ter da bomo sočutni. Poslušajmo in prosimo Boga Svetega Duha za tolažbo in pomoč, da bomo slišani in uslišani!

    Vsi vemo, da je Janez Krstnik ljudem prinesel na svet poleg krsta v Jordanu tudi pomembne besede tolažbe, čeprav nam ni prinesel rešitve za razne naše težave in probleme, kot Odrešenik Jezus, ki nas je vse Ljudi na Zemlji Odrešil. Ljudje, ki so Janeza Krstnika poslušali, so razumeli, da se njegova tolažba nanaša na absolutno prihodnost, saj za Njim prihaja Odrešenik Sveta. Prinesel pa jim je vero v prihodnost. Ta absolutna prihodnost pa je Bog, ki je Ljubezen in naša Odrešitev. Iz besed Janeza Krstnika so ljudje razbrali, da se po njihovem priznanju grehov in odvrnitvi od slabih dejanj, v njihove duše vrača Bog. Janez jim je oznanil, da je Bog, ki pride in ostane v človekovi duši, obenem rešitev problemov. Tudi če bolezen in bolečine ter trpljenje ostajajo, tudi če se opotekamo pod težo križa, imamo po Svetem Duhu, ki je Bog v nas, v sebi tisto uteho, Moč in tolažbo, da vztrajamo na Poti k Njemu. Prava tolažba torej ni samo nek dober človekov sanacijski program in ukrepi ozdravitve in odprava vseh težav in bolečin, ampak predvsem Sveti Duh v nas, ki v nas deluje. Duh veje, kjer hoče; Božja Milost deluje v Nas. In tega vsega Človek s svojo pametjo ne razume. Bog nas podpira in drži niti skupaj tako, da se ne predamo in obnemoremo, temveč da vztrajamo v Božji Ljubezni in Milosti. Naša notranja moč namreč niso samo zdravi telesni organi in duša, ampak predvsem Božji Sveti Duh. On je tisti Zdravnik, tisti temeljni Podpornik, ki nas močno drži, da se vse ne zruši, da se vse zaradi dotrajanosti ne podre, oziroma, da ne obnemoremo; nasprotno da spet z Božjo Pomočjo in Milostjo spet zmeremo Moči in premagamo težave.

    V preizkušnjah trpljenja in temi stisk nam je z Jezusom podarjeno upanje na naše osebne poti in poti vseh ljudi. Upanje namreč obsije z Božjo Svetlobo vse ljudi in vso stvarnost; obsije tako pravične kot grešnike. Upanje se rojeva iz Božje Luči, ki prihaja od Njega. Tihoin toplo sije k nam vedno, ko smo dobre volje in ko smo sami in žalostni, ko trpimo, ko so videti dlani Dobrote in Pomoči prazne, ko ostajajo vprašanja brez človeških odgovorov, ko pohajajo moči, ko ni več najti besed tolažbe. Upanje je tisti Dar Boga, Dar Gospodove Ljubezni, njegove Nebeške povzdignjenosti z zemlje, ko v daritvi vse priteguje k sebi in nas Odrešuje in Tolaži. Luč upanja je dar Duha, bližina Očetove ljubezni. Božja Ljubezen obuja od smrti in dela vse novo, prenovi človeka. V Upanju to ljudje v veri in molitvi pričakujemo in se utehe ter Božje Pomoči tudi vsekdar nadejamo. H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja Imaš!

  29. Janez says:

    1) Njegov čudež pomnožitve časov (Evangelij po Mateju, Mt 14, 13-21)

    Gospod je videl veliko množico ljudi, ki so tavali in nekaj iskali po pustih krajih in mestih.
    Zasmilila se mu je ta množica ljudi in romarjev ter ji spregovoril in govoril o neustavljivi Božji Ljubezni.
    Sedli so in prisluhnili, kaj jim bo povedal, niso ga namreč prepoznali, mislili so da je nek nov prerok.
    Bili so lačni dobrote, usmiljenja in duhovne tolažbe; potrebovali so utehe in upanja.
    Ko se je začelo večeriti, so Gospodu njegovi učenci rekli naj ljudstvo odslovi,
    ker je že pozno in tudi časa nimajo več in morajo iti naprej.
    Ponudite jim ga vi, je rekel Jezus, dajte jim nekaj svojega časa!
    Saj ga tudi sami nimamo dovolj, so odgovorili Gospodu,
    Kako pa naj tako malo našega časa razdelimo toliko ljudem?
    Vendar je bil med učenci nekdo, ki je imel pet prostih terminov za vsak primer,
    zraven tega pa še dvakrat po četrt ure.
    Jezus se je nasmehnil in vzel teh pet terminov in tistih dvakrat po četrt ure v svoje roke.
    Ozrl se je k Očetu v Nebo, se Očetu zahvalil, termine časa blagoslovil in dal nazaj svojim učencem,
    naj ta dragoceni in blagoslovljeni čas razdelijo množicam.
    In glej čudež: ta prej pičli čas je zadoščal vsem.
    Ob koncu je ostalo še dvanajst dni od tistega malo časa.
    Pripovedujejo, da so se vsi prisotni čudili.
    Spoznali so namreč, kako je po Božji Milosti nemogoče postalo mogoče.
    Gospod pa jim je tedaj, ko je bilo dovolj časa, v govoru odprl tudi njihova srca in jih potolažil.
    Odprl jih je Njegovi Svetlobi, Njegovi Ljubezni, Njegovem Usmiljenju in Njegovi Dobroti.
    Odprl jih je Njegovi Radosti, da so izginile vse sence žalosti in melanholije.
    In odprl jih je Njegovim Iniciativam in Pobudam, da so se odprli za Dobra dela in Dobroto.
    Podaril jim je Svojo Umirjenost, Smisel ta Pravičnost in Resnico,
    navdihnil jih je s pogumom in odprl jih je za Sprejemanje Božje Besede.
    Pokazal jim je Pot k Nebeškemu Kraljjestvu.

    Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    2)Malo je potrebno da nas ljudje vzljubijo

    Malo je potrebno, da nas ljudje vzljubijo!
    Včasih zadostuje le lepa gesta in dobra beseda, ki je ob pravem času.
    Ali morda kakšna druga ljubeznivost in prijaznost sočloveku.
    Morda pomoč in ustrežljiv gib ali iskren, veder nasmeh in odprto srce.
    Morda gostoljubnost, ko lačnemu ponudimo hrano in pijačo.
    Morda podarimo nekomu obleko in pokrivalo z iskreno dobroto.
    Morda podarimo vse, kar imamo doma odveč in tudi del sebe in
    svojega časa vsem tistim siromašnim, ponižanim in razžaljenim,
    ki so obupali in so osamljeni ter iščejo utehe in Božje Besede Odrešenja.
    Ne govori o tem,raje tiho in radostno daruj in Gospod Ti bo nekoč pri Njem obilo povrnil.
    On vse Vidi in On Vse Ve. Ko si Dober si mu namreč v Veselje.

    Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

  30. KRISTINA says:

    Hvala Gospod za včerajšnje romanje k Mariji Bistrici v HR Zagorje. Tam sem romala kot majhna deklica vsako leto s svojo mamo in babico. Hvala za ve tiste tisoče ljudi, ki so prišli k tebi Mati, vsak s svojo prošnjo, molitvijo, zahvalo. Hvala, ker se smemo zatekati k tvojemu objemu, ker smemo stopiti iz sebe in se predati nepozabnim doživetjem.Hvala ti Mati, ker si ti naša največja posrednica pri Gospodu. Kot je rekel duhovnik v pridigi ˝˝Po Marijinem srcu k Jezusu˝˝. Hvala za prelepo Bogoslužje, za prelepo doživetje. Mati varuj nas in vodi po pravi poti in naj se zgodi kakor Gospod želi.
    Mati vseh mater usmili se nas

  31. Jasna says:

    Prosim za molitev, naj pride partner vredu domov, da bi bilo vse dobro. Prosim tudi za vse tiste ki trpijo podobno kot jaz

    Hvala

  32. Hvala says:

    Bog ima za vsakega človeka načrt, tako je imel tudi s sestro Favstino Kovalsko, ki v svojem dnevniku opisuje življenje in trpljenje.
    Nekaj njenih zapisov: (dn 209) pravi: “V trpljenju ne iščem pomoči pri ustvarjenih bitjih, ampak mi je Bog vse, čeprav se mi včasih zdi,
    kot da me Gospod ne sliši. Takrat se oborožim s potrpežljivostjo in molkom kakor golobica, ki se ne pritožuje in ne žaluje, ko ji vzamejo mladiče. Želim vzleteti do samega sonca, ne maram bivati v megli. Ne bom odnehala, ker sem se oprla nate-Ti moja moč.”
    Dn 114 Favstina pravi:”Kako ljubeznive so hvalnice , ki prihajajo iz trpeče duše. Vsa nebesa občudujejo takšno dušo-posebno ko se je dotakne Bog. Njemu so namenjene njene hrepeneče žalostinke. Njena lepota je velika, ker izvira iz Boga. Skozi goščavo življenja stopa, obsijana z božjo ljubeznijo. Zemlje se dotika le z eno nogo. ”

    Dn 115 pravi:”Tisti, ki je v tem trpljenju vzdržal, je globoko ponižen….”

    Dn 1394-enodnevna mesečna duhovna obnova -Sestra Favstina pravi:”Pri tej duhovni obnovi mi je Gospod podelil luč globljjega spoznanja njegove volje, obenem pa tudi popolno predanost sveti božji volji. To razsvetljenje me je utrdilo v globokem miru in umevanju, da se mi ni treba ničesar bati, razen greha. Kar koli bo Bog dopustil, bom sprejela s popolno predanostjo njegovi sveti volji. Kamor koli me postavi, si bom prizadevala zvesto uresničiti njegovo sveto voljo in vse njegove želje, kolikor bo v moji moči, čeprav bi bila božja volja zame težka in neizprosna-kakor je bila VOLJA NEBEŠKEGA OČETA DO SVOJEGA SINA, KI JE MOLIL NA OLJSKI GORI. Spoznala sem: ČE SE TAKO IZPOLNJUJE VOLJA NEBEŠKEGA OČETA NA NJEGOVEM PRELJUBEM SINU, SE BO TAKO URESNIČEVALA TUDI NA NAS;, S TRPLJENJEM , PREGANJANJEM, ŽALITVAMI, SRAMOTENJEM,- po vsem tem postaja moja duša podobna JEZUSOVI. Čim večje je trpljenje , tem bolj opažam, da postajam podobna JEZUSU-to je najzanesljivejša pot. Če bi obstajala boljša pot, bi mi jo Jezus pokazal. ……” (Dnevnik Favstine Kovalske).

    Papež Frančišek je v svoji knjigi ODPRT UM, VERUJOČE SRCE, ME DRUGIM TUDI ZAPISAL: “KRIŽ JE TISTI, KI ZAZNAMUJE POMEN BOJA NAŠEGA BIVANJA. S KRIŽEM SE NE DA TRGOVATI, SE NE DA POGAJATI: ALI SE GA OKLENEMO ALI GA ZAVRNEMO. ČE SE ODLOČIMO, DA GA ZAVRNEMO, BO NAŠE ŽIVLJENJE OSTALO V NAŠIH ROKAH, ZAPRTO V KLETKO DROBNJAKARSKIH TRENUTKOV NAŠEGA OBZORJA. ČE GA OBJAMEMO, V TEJ SAMI ODLOČITVI IZGUBIMO ŽIVLJENJE, GA PUSTIMO V BOŽJIH ROKAH, V BOŽJEM ČASU IN NAM BO VRNJENO, A NA DRUG NAČIN. V TEM DNEVU MOLITVE BO DOBRO POMISLITI NA TO KRIŽIŠČE, KI DOLOČA NAŠO PRIHODNOST, IN PONIŽNO PROSITI GOSPODA SLAVE, NAJ NAS NAPRAVI ZA SOUDELEŽENE V NJEGOVI USODI IN V NJEGOVEM KRIŽU. IN PROSITI GOSPODOVO MATER, NAŠO MATER IN MATER CERKVE, ZELO PONIŽNO IN S SINOVSKO NEŽNOSTJO , NAJ NAS PRIDRUŽI SVOJEMU SINU( prepis iz knjige Papeža Frančiška).

    Kar se pa tiče mojega življenja, moje življenjske zgodbe naj povem samo nekaj besed. Če Gospodu izročimo POPOLNOMA SVOJE ŽIVLJENJE, GA BO ON VODIL, PELJAL NAS IN UREJAL VSE ZADEVE.
    Če daste nekomu peljati vaš avto, vi pa sedite zraven in ko se vam zazdi, da ta oseba ne pelje po vašem načrtu ali zamisli, hočete povleči volan k sebi, krilite z rokami, poskušate zavirati itd…To ne gre.

    Prepustite volan ŽIVLJENJA v celoti JEZUSU. Spremenil vam bo popolnoma življenje. S človeškimi besedami ne znam opisati , niti se ne da opisati tega prečudovitega Božjega dotika. Dal mi je svoja zdravila, ki so nam vsem ponujena, tolažbo, pomoč -Svetega Duha Tolažnika in On vodi življenje. On ima tudi določen čas, v katerem se odvijajo dogodki v našem življenju. Vsak dan berite in premišljujte Božje Besede iz Svetega Pisma, pokazal vam bo kar se tiče vas in vašega življenja, Sveti Duh vas bo vodil v razumevanje.
    Hvala Ti Gospod in Slava Ti na vekomaj.

    • Miro says:

      Hvala za vaše zanimivo in poučno pričevanje za Gospoda, podprto s kratkimi in preprostimi besedami iz srca. Upajmo, da bo nagovorilo čim več ljudi. Naj Bog obilno blagoslovi vas in vse obiskovalce te spletne strani!

    • Sofija says:

      Hvala, želim vam napisati, da zelo rada preberem vaše odgovore in nasvete.

  33. Miro says:

    GLOBOKO DUHOVNO ŽIVLJENJE SV. HELENE JE OBRODILO DOBRE SADOVE!

    BOŽJA BESEDA: »Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe« (Mt 7,17).

    http://svetniki.org/sveta-helena-cesarica

    V molitvi se z zaupanjem priporočimo sv. Heleni, da bi naše življenje z Božjo pomočjo postalo kot dobro drevo, ki rodi dobre sadove. Njeni priprošnji pri Bogu zaupajmo tudi prošnje na tej spletni strani, po molitvenih namenih, ki so jih zapisali: Tanja, Simon, Irena, Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Jože, Kristina, Emilija, Zarja, Jasna, Slavica, Tea, Ida … Zgodi se presveta Božja volja!

    Molimo: Slava tebi, Jezus, ki si nas odrešil s svojim križem, trpljenjem in vstajenjem od mrtvih! Križ je najboljše drevo življenja, s katerega visi zreli in sladki sad Božje in človekove ljubezni (p. Silvano Fausti). Jezus, hvala Ti za svete zakramente, še zlasti za sveto evharistijo – odrešenjski studenec, iz katerega lahko s posodo zaupanja črpamo vse potrebne milosti, da bi po Tvoji milosti obrodili bogate duhovne sadove ne samo za “pet minut” življenja na tem svetu, ampak predvsem za večno življenje. Ponižno Te prosimo za duhovno moč, da ne bomo ostajali samo pri lepih besedah, kaj bi bilo dobro storiti, ampak bomo po Tvojem evangeljskem zgledu zavzeto vršili službo usmiljenja v odnosu do najbolj trpečih sester in bratov. Amen.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Sv. Helena, prosi za nas!

  34. Tanja says:

    Znašla sem se v življenski situaciji, kjer ne vidim več svetlobe. Celo moje življenje je bila borba. Želim spoznati sopotnika, moža, ki mi bo do konca dni stal ob strani in jaz njemu. Želim srečo. Hvala

    • Miro says:

      Poznam prijatelja, ki vam lahko najbolj pomaga na vaši življenjski poti. Ta Prijatelj se imenuje Sveti Duh! Vsak dan in pred vsako pomembno življenjsko odločitvijo ga v zaupni molitvi prosite za pomoč in nad vami bo spet zasijalo Sonce! Srečno v luči in moči Svetega Duha!

  35. Janez says:

    Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami

    Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
    ko se spoštujejo, so strpni in se vzajemno osrečujejo,
    kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
    kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
    kadar se ljudje radi družijo in si pomagajo,
    kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir med seboj,
    kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo in pogledom,
    kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
    kadar se ljudje darujejo nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
    tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
    Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom takega želeli in naredili med seboj.
    Tedaj bo Božje kraljestvo tu med nami zdaj in za vekomaj.

    Prirejeno in delno dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
    (Mati Terezija)

  36. Janez says:

    Čudovite Indijanske modrosti so polne duhovnosti in morale

    1. Vstani s Soncem in pomoli k Stvarniku. Moli sam. Moli pogosto. Veliki Duh bo poslušal že ko boš govoril.
    2. Bodi toleranten do tistih, ki so se zgubili na poti. Nevednost, jeza, ljubosumje in pohlep izhajajo iz izgubljenih duš. Prosi za njih, da najdejo vodstvo.
    3. Išči sebe skozi sebe. Ne dovoli, da drugi upravljajo s tvojo potjo. To je tvoja pot, res le tvoja. Ostali lahko gredo s teboj, vendar nihče ne more naprej namesto tebe.
    4. Z gosti v hiši ravnaj z veliko obzirnostjo. Postrezi jim najboljšo hrano, ponudi jim najboljše ležišče, z njimi bodi spoštljiv in pravičen.
    5. Ne jemlji, kar ni tvoje, bodisi od človeka, skupnosti, divjine bodisi nekogaršnje kulture. Ni zasluženo in dano. Ni tvoje.
    6. Spoštuj vse, kar je na Zemlji, tako ljudi kot rastline.
    7. Spoštuj mnenja drugih, njihove želje in besede. Nikdar ne prekinjaj govora drugih, ne očitaj, niti z mimiko ne oponašaj izrečenega. Vsaki osebi dovoli pravico do osebnega izražanja.
    8. Nikdar ne govori slabo o drugih. Negativna energija, ki jo s tem oddajaš v vesolje, se ti bo vrnila večkratno.
    9. Vsi ljudje delajo napake. Vse napake so lahko oproščene.
    10. Negativne misli povzročajo bolezni uma, telesa in duha. Vadi optimizem.
    11. Narava ni naša, je del nas. Narava je del naše svetovne družine.
    12. Otroci so seme bodočnosti. Sadi ljubezen v njihova srca in jih zalivaj z modrostjo in z učenjem vsega življenja. Ko rastejo, jim daj prostor, da rastejo.
    13. Izogibaj se zadajanja ran srcem drugih. Strup te bolečine se bo vrnil k tebi.
    14. Vedno bodi iskren. Iskrenost je izpit dediščine in doslednosti znotraj tega univerzuma.
    15. Sebe ohranjaj v ravnovesju. Svoj umski Jaz, Duhovni Jaz, Emocionalni Jaz in Telesni Jaz. Vsi morajo biti enako močni, čisti in zdravi. Krepi telo, da se okrepi um. Rasti bogato v duhovnosti, da si pozdraviš čustvene rane.
    16. Prinašaj zavestne odločitve, kot npr. kaj bom in kakšen bom, kako bom deloval in nosil svoja dejanja. Bodi odgovoren za svoja dejanja.
    17. Spoštuj zasebnost in osebni prostor drugega. Ne posegaj v tuje lastništvo, še posebno pa ne posegaj v svete in duhovne relikvije. To je prepovedano.
    18. Prvenstveno bodi iskren do samega sebe. Ne moreš biti pozoren in hkrati pomagati drugim, če nisi pozoren do samega sebe in najprej ne pomagaš sebi.
    19. Spoštuj druge verske opredelitve. Ne sili drugih, da verjamejo v tvojo.
    20. Deli svojo dobro srečo. Deli in sodeluj v dajanju milosti.

    Duhovnost Indijancev kaže, da so verovali v Stvarnika. Kakšne lepe misli in modrosti Indijancev in kako enostavne so, vendar kako težko jih je uresničiti. Smo samo ljudje, ki vsi izhajamo iz Enega Vira. Zato je prav, da smo kljub razlikam strpni, enostavni, skromni, delavni in hvaležni Bogu za vse,kar smo prejeli.

  37. Janez says:

    V razmislek: Zakaj trpljenje in kakšen je smisel trpljenja ?

    Trpljenje lahko definiramo kot posledico fizične, psihične ali duševne bolečine, ki je ne zmoremo sprejeti brez nelagodja in napora ali pa njena jakost zelo obremeni naše fizične, psihične in duhovne sposobnosti do nekega praga možnega sprejemanja. Posebno trpljenje povzroča strah pred bolečino, strah pred trpljenjem zaradi izgube zdravja, ljudi, ki jih imamo radi, izgube premoženja, strah pred lastno smrtjo, strah za naše otroke, pa tudi strah pred neznanim.

    Vprašanje smisla trpljenja je eno temeljnih vprašanj, ki se vedno znova zastavljajo kristjanu in človeku. V tesni povezavi s tem vprašanjem je tudi vprašanje smisla življenja. Trpljenje je in ostaja skrivnost ali velik Misterij. Odgovor, zakaj obstaja trpljenje, je možen v tem, da je trpljenje posledica človeške hudobije, grehov, ne pa delovanja Boga. Bog lahko trpljenje le dopušča glede na Božjo Modrost in Načrt, vendar ga za človeka ne želi. Veliko trpljenja si povzročimo sami, tako telesnega, duševnega in tudi duhovnega. Slednje je najhujše, saj pomeni izgubo Boga, brezbožnost, kjer ni Božje Milosti in Ljubezni. Celo Kristus na križu se je na trenutek čutil zapuščenega od Boga, a se ga je oklenil in se daroval v naše Odrešenje. Bog od nas ne zahteva, da trpimo. Zato trpljenja ni treba iskati in/ali si ga po nepotrebnem povzročati. Iskati pa se splača Boga, saj bomo potem vsako trpljenje lažje prenašali in na določeni stopnji sploh ne bo več trpljenje, temveč Radost in Mir tistih, ki verujejo v Boga. Trpljenje ima svoj smisel, saj nas najučinkoviteje uči v Božjih lekcijah, česar se ne naučimo brez trpljenja, nas prečiščuje, nas dela ponižne, nam da Božjo lekcijo in nas spokori, da se spreobrnemo. Končni rezultat trpljenja je lahko naše Človeško Odrešenje. Trpljenje lahko prenesemo in sprejmemo le z Božjo Milostjo, kar pa ni mogoče brez naše iskrene želje, zavestne volje in odločitve za to. Komur je dano, pa lahko prispeva svoje trpljenje za odrešitev ne le sebe, temveč tudi drugih. Sprejemanje trpljenja in odpuščanje povzročiteljem trpljenja je posebne vrednosti. Z globoko vero in zaupanjem, da tudi za nas velja povabilo, naj si zadenemo križ na rame in ga nosimo za Jezusom in da nam bo pomagal nositi breme, lahko naše trpljenje pridružimo Kristusovemu trpljenju. Pot h Kristusu je naporna in strma in ne gre brez naše vztrajnosti, žrtvovanja in trpljenja, ki je pot do Jezusa in naše sreče. Trpljenje pa lahko tudi darujemo za plemenite in dobre namene, kot so reševanje živih in pokojnih duš, za svojo dušo, za duhovnike, bolnike, otroke, invalide, vojne žrtve, nasilno umrle in za druge ljudi. S tem, ko osmišljamo trpljenje, prenavljamo svojo dušo, se očiščujemo, s spreminjanjem sebe pa spreminjamo tudi svet okoli nas. Tako npr. prosi Faustina Kowalska: »Vsa se želim spremeniti v tvoje usmiljenje, da bi bila živi odsev tebe, o Gospod.« Deklici Magdaleni Gornik je bilo razodeto: »Ko boš morala kaj potrpeti, prenesi to potrpežljivo in daruj svoje bolečine Bogu. Misli na Jezusa in njegovo trpljenje.«

    Večja kot je naša ljubezen do Boga in drugih ljudi, večja je vrednost našega trpljenja. Bolj čista in brez grehov ko je naša duša, večja je tedaj vrednost darovanega trpljenja. Bolj vdano in potrpežljivo kot ga nosimo, lažje ga bomo prenašali, saj nas bo Mati Božja ko jo prosimo, nesla preko najtežjih delov in ovir te poti. Vrednost ima prav vsako trpljenje, tako fizično, duševno in duhovno, ne glede na njegovo jakost, količino, pa tudi delo ‒ vse, kar je sprejeto in darovano z ljubeznijo. Trpljenje pa lahko vdano sprejema le duhovno vztrajen in močan človek, zato si je treba za to prizadevati. Trpeči človek, ki sprejme trpljenje, lahko to preobrazi v zdravilno moč za svojo dušo in kot krščanski svetilnik sije ljudem okoli sebe, da se lahko orientirajo in najdejo v sebi moč za nadaljevanje svojega življenja. Sprejemanje trpljenja in zdravljenje ran, pa lahko izhaja le iz notranje moči, potrpežljivosti, vdanosti v Božjo Voljo, iz najglobljih kamric dobrega srca, od tam, kjer se skriva tisto, kar nam je vsem položeno v dušo in srce. Človek, ukoreninjen v Kristusu, je bolj odprt za sprejemanje trpljenja. V trpljenju človek odkrije neslutene notranje sposobnosti ‒ tako nam pričajo tisti, ki so trpeli. Če so trpljenje osmišljali, je bil ta doprinos lahko ploden za človekov socialni, osebni in duhovni razvoj, prek njih pa tudi za tiste, s katerimi so stopali v občestvo oziroma so se z njimi srečevali. Višje stopnje osmišljanja trpljenja se odražajo v spravi za grehe, za poravnavo z Bogom, ko se človeško trpljenje zedini s Kristusovim in se s tem prispeva delež za spravo med Bogom in človekom, ki ga je za odrešitev sveta daroval naš Odrešenik, Jezus Kristus. V Božjih očeh pa so vredna tudi drobna trpljenja, ki jih občutimo vsi, kot nam so naložena glede na našo sposobnost prenašanja križa. Brez križa ni trpljenja in odrešitve ljudi.

    Tudi naš pisatelj moderne Ivan Cankar je izrazil vero v Boga in s seboj nosil rožni venec. Tako se pred smrtjo pisatelj preda Bogu, s tem pa doživi odpuščanje in ozdravi svoje preizkušnje in trpljenje. Zgodi se tisto, kar mu je še kot dijaku napovedovala njegova mati. Vse njegovo življenje se pred njim nenadoma ob koncu, ko pade po stopnicah, pokaže kot trpljenje in pokora, ki sta bila potrebna, da je končno lahko doživel očiščenje duše in intimni stik z Bogom. Tudi iz Jobove knjige je jasno, da Bog trpljenje nedolžnega človeka dopušča, ker ima z njim svoje Božje načrte; preizkuša ga in ga odreši. Nekateri razlagalci Svetega pisma vidijo prav v tem že napoved Kristusovega križa v prihodnje in trpljenja Odrešenika za naše grehe. Jobova knjiga nam tako jasno pove, da trpljenje lahko s strani Boga zadene tudi pravičnega, toda odgovora zakaj in čemu, nam ne daje.« Podobno tudi v Tobitu vidimo trpljenje pravičnega. Tudi tu je trpljenje Tobita preizkus njegove vere v Boga. V preizkušnji, ki mu jo je namenil Bog s slepoto, je Tobit trpel ponižanje, nato pa rešitev. Vendar Bog človeku ne naloži toliko bremen, kolikor jih ne bi mogel nositi. Ve koliko lahko nosimo.
    Darovano trpljenje je sprejeto neizogibno trpljenje, ki ga darujemo Bogu. Najboljši zgled za to nam je Jezus Kristus sam. On je svoje trpljenje daroval. Povabil nas je, da hodimo za njim in sprejmemo križ, to pomeni, da s tem sprejmemo tudi trpljenje. Trpljenje, ki ga sprejmemo vdano in se ob tem ozremo na križ, je darovano, pridruženo Kristusovemu trpljenju. Kajti kdor ima milost, da je spoznal Sina in po njem Očeta, je dolžan poglabljati svojo vero in izpolnjevati zapovedi, med katerimi je na prvem mestu zapoved ljubezni, ki jo moramo deliti z drugimi ljudmi. Eden izmed načinov ljubezni je tudi darovanje trpljenja, da bi se milost spoznati Božjo ljubezen, lahko dotaknila še drugih, kajti samo tisti, ki jim hoče Sin razodeti, lahko spoznajo Boga, za ostale pa je treba to milost izprositi. »Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« (Mt 11, 27). Trpljenje nam tudi odpira socialni čut, smisel za druge ljudi, da smo na osnovi izkušenj trpljenja bolj, razumevajoči, sočutni, dobri, česar ne zmoremo pridobiti ali dojeti le z razumom in modrostjo ter pametjo. Dr. Anton Trstenjak v knjigi Človek in sreča pravi, da človek doseže srečo in smisel v trpljenju, ki je Božja lekcija človeku, da je dober, usmiljen, globoko veren in socialno čuteč do drugih. V trpljenju se tako oblikuje osebnost, da človek čustveno, razumsko in duhovno dozori in postane bolj vzdržljiv, potrpežljiv in da postane in ostane dober človek in dober kristjan.
    V Poslanici Janeza Pavla II. o odrešenjskem trpljenju je zapisano: »Moglo bi se reči, da je trpljenje v našem svetu tudi zato, da sproži ljubezen, zastonjski dar našega jaza v blagor trpečih ljudi. Obzorje človeškega trpljenja nenehno kliče po nekem drugem svetu, svetu človeške ljubezni; zastonjsko ljubezen, ki se poraja v njegovem srcu in v njegovih delih, človek v nekem smislu dolguje ravno trpljenju.« V istem viru je tudi navedeno: »Izkušnja trpljenja in vsake druge prizadetosti poraja vedno nova vprašanja, predvsem o smislu, potrebi človeške bližine, spoštovanju in potrebi pozornosti. Na ta vedno se ponavljajoča vprašanja, ki se navezujejo tudi na večno življenje, krščanska skupnost išče odgovore v oţji besedi in solidarni drži. Proti trpljenju se bori z izvajanjem dobrote, dobrih del in odkrivanja upanja v sočutje, v socialni pomoči in služenju drugim ljudem« (SŠK 2010, 20).
    Bogu je treba zaupati v vseh, tudi najtežjih trenutkih. V trenutkih, ko se nam to zdi nemogoče, vzdihnimo in molimo k njemu: »Oče, ne razumem Te, ampak zaupam vate. Naj se zgodi Tvoja in ne moja volja« Da bi lahko tako ravnali, je treba prositi za milost Gospoda. Veličina Jezusove poslušnosti se objektivno razume in meri ob »vseh stvareh, ki jih je pretrpel na križu za našo odrešitev«, subjektivno pa po ljubezni in svobodi, s katerima je bil poslušen Bogu. Tudi ob najhujšem trpljenju se je obračal na Očeta: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Na koncu pa: »V tvoje roke izročam svojo dušo.« Predal se je Bogu, ki ga je zapustil! To je poslušnost do smrti. To je »skala našega odrešenja.« Sporočilo iz Svetega pisma o trpljenju za duhovno življenje je predvsem v tem, da je Bog dober in da vse dobro prihaja od Boga. Da se nam ni treba ničesar bati, če smo povezani z Bogom. Bog nam s trpljenjem pošilja preizkušnje, vendar je v preizkušnji tudi vedno prisoten on sam ali pa posreduje svoj vpliv po svojih angelih in/ali ljudeh. »Človek ne sme zbežati stran, vztraja naj tam, kjer je v preizkušnji, ker je tam vedno pri njem in ob njem Bog. V najgloblji preizkušnji, ko smo na dnu, in obupani lahko namreč tako kot npr. trpeča Tobit ali kot Job, odkrijemo Boga. To se pa lahko zgodi le, če smo iskreno odprti za Boga.« Brez trpljenja ni sreče in Boga. Zato naj nikdar ne bežimo iz trpeče stiske, ker je tam Bog. Bogu je treba zaupati v vsaki situaciji, tudi v preizkušnji, in se nanj obračati s hvalnicami in slavljenjem ter zaupati v njegovo vodstvo. Samo Gospod daje vse dobro, ker je naš Oče. Samo Gospod ve, kaj je dobro za nas. V preizkušnji moramo prositi za spoznanje, kaj nam hoče Bog z njo sporočiti. Da vztrajamo in sprejmemo trpljenje kot nekaj, kar nas bo naredilo dobre ljudi in dobre kristjane. Vse pa v Njegovo Čast in Slavo.

    Vir: Povzetek iz: Slovenska škofovska konferenca SŠK, dr. Trstenjak: Človek in sreča, Dobro je biti človek, Vprašanja življenja in smrti Wright in Haines, lastni doprinosi ter dodatki in drugo.

    Predlagam, da še kdo kaj napiše na temo trpljenja in skuša še bolj razsvetliti aktualno in skrivnostno trpljenje. Janez

    • Janez says:

      Addendum:
      Trpljenje in bolečine imajo smoj smisel, kar vedno ne razumemo in vidimo jasno, ker je to v domeni Boga, njegove milosti in modrosti, ko je naredil Božji načrt za nas. Trpljenje nam namreč pomaga čustveno, razumsko in duhovno dozorevati in dozoreti, se naučiti z zaupanjem sprejeti Božjo Voljo, biti bolj trpežen, vztrajen in potrpežljiv, ko se v ognju preizkušenj talijo in na novo nastajajo nove prenovljene in močnejše osebnosti. Trpljenje nas nauči strpnosti, sočutja, skrbi za druge in se zavemo, da niso v ospredju le naše potrebe in naši problemi temveč služenje drugim. Ko trpim sem pripravljen zaupati ljubečemu Bogu, čigar milost, dobrota in modrost so neomejene in čigar modrost daleč presega naše skromno razumevanje zakaj je trpljenje potrebno. Trpljenje je tudi vir moči in vzdržljivosti, ko smo preizkušani, da smo navkljub preizkušnjam dobri in srečni v Njemu. Tudi apostol Pavel je trpel po spreobrnitvi iz rimskega državljana v kristjana: trpel je, pretepali so ga, mučili in ga povsem uničili. Po Pismu Rimljanom (Rimlj 5, 3-5) je blagoslov trpljenja v tem, da »smo lahko kljub temu mirni, spokojni, potrpežljivi in polni Božje milosti ter veseli in radostni v sebi, čeprav smo sredi preizkušenj, bolečin, bolezni in težav«. Prav zato lahko gledamo na stvari v pravi luči, smo vztrajni in potrpežljivi, ker nas bo to duhovno prenovilo, naredilo iz nas zrele osebnosti, ki upajo in zaupajo v Boga. Gospod prosim, da vodiš naše življenje in preizkušnje trpljenja tako, da se iz bolečin in trpljenja prekalim in vztrajam ter delam dobro, prispevam k boljšemu svetu in verujem v Tvoje Odrešenje. Janez

  38. Hvala says:

    Jezus je rekel: “Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo-evangelij po Luku 12-(49,50). Ta ogenj Je SVETI DUH, ki vse prenavlja, naj bo plamen čim večji in močnejši. Ogenj bo tem večji, čim bolj bomo sežigali sežigali svoj lastni jaz, sebičnost. Molimo, Hvala Sveti Duh za svobodo, ki mi jo daješ, in v kateri se mi ni ničesar bati.

  39. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »PUSTITE OTROKE IN NE BRANITE JIM PRITI K MENI …« (Mt 19,14)

    Tedaj so mu prinesli otroke, da bi položil nanje roke in molil. Učenci so jih grajali, toda Jezus jim je rekel: »Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.« Potem je položil nanje roke in šel od tam. (Mt 19, 13-15)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C13-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Otroke so pripeljali k Jezusu, da bi jih blagoslovil, učenci pa bi radi to preprečili. Jezus jih spodbuja, naj pustijo otroke k njemu, ker so najbolj odprti za njegovo ljubezen. Skušal bom razumeti, da se Božja ljubezen deli tistim, ki so odprti kakor preprosti otroci. Trudil se bom biti tako odprt in zaupljiv za Jezusovo oznanilo. Gospod, hvala za modrost, da je najmočnejša otroška preprostost (odlomek iz knjige Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Božji Sin! Prisrčna Ti hvala, ker nam v svetem Evangeliju razodevaš našega nebeškega Očeta in čudovite skrivnosti nebeškega kraljestva. S polaganjem Tvojih svetih rok na otroke nas zgovorno učiš, kako zelo pomembno je in tudi nujno, da v srcu »postanemo kakor otroci« (Mt 18,3), saj drugače ne moremo priti k Tebi v nebeško kraljestvo. Jezus, ponižno Te prosimo za milost, katere se premalo zavedamo: za očiščenje in posvečenje naših src! Pomagaj nam, da se bomo s Teboj vsak dan srečevali s čistimi in ljubečimi srci ter kot resnični božji otroci po končanem zemeljskem romanju srečno prispeli k Tebi v nebeško kraljestvo. Amen.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  40. Hvala says:

    Vzemimo Gospodova darila; bolniško maziljenje je tudi Gospodovo darilo in zakrament , zdravilo za duha in telo, namenjeno tudi vsem tistim, ki nosijo težke rane od raznih oblik trpljenja. Bolniško maziljenje med drugim posreduje milost Svetega Duha, ki človeku pomaga k ozdravljenju.
    Molimo in kličimo Svetega Duha, Nebeški oče ga bo dal tistim, ki ga prosijo( Lk 11,9-13).

  41. Hvala says:

    Oče v nebesih hoče, da mu zaupamo popolnoma, tudi za jutri. Knjiga Pregovorov 3,5 pravi :”ZAUPAJ V GOSPODA Z VSEM SVOJIM SRCEM, NA SVOJO RAZUMNOST PA SE NE ZANAŠAJ.”

    Papež Frančišek v svoji knjigi odprt um, verujoče srce pravi takole: ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (ki je več kot pomanjkanje možnosti za izhod, za rešitev, ki je pozitivna potrditev, da izhoda ni več, da se je stvar končala). Pravi še: Jezusu je bilo pomembno bolj kot vse drugo to, da ustreza tipu osebe, kot je Oče želel zanj ,izpolnjevati Očetovo voljo:”Moja hrana je ,da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo (Jn4,34).
    Papež navaja, da Bog dopušča do konca okusiti človeško nemoč, nato pa posreduje.
    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  42. Miro says:

    GOSPOD JEZUS, HVALA TI, KER NAM MILOSTNO PODARJAŠ SVETE ZAKRAMENTE!

    Še in še molimo ter se v življenju zvesto držimo tistega, kar nas nenehno uči resnična in nezmotljiva Božja beseda! Tako lahko upamo, da bomo po Božji milosti vendarle dojeli, kako neizmerno velik pomen imajo za naše duhovno in siceršnje življenje sveti zakramenti, katere nam podarja naš Odrešenik Jezus Kristus. Pogosto se zahvaljujmo: Gospod Jezus, hvala Ti, ker nam milostno podarjaš svete zakramente!

    Za ohranjanje in razvoj zakonske ljubezni med možem in ženo, pa tudi za reševanje krize med zakoncema, imata nenadomestljivo vlogo še zlasti sveta spoved in sveta maša! Gospod nas sprejema in nas odrešuje tako pri sveti spovedi kot pri sveti maši, kjer nam pri svetem obhajilu podarja obilje odrešenjskih milosti. Pri tem studencu odrešenja prejmemo tudi potrebno luč moč za tisto, kar moramo sami storiti pri reševanju zakonske krize; npr. dobro se je odločiti za strokovno pomoč, za druge potrebne korake na tem področju, da bi spolnili Božjo voljo. Najpomembnejša pa je seveda Božja milost, saj brez Jezusa ne moremo storiti nič, kar bi imelo odrešenjsko vrednost!

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  43. Helena says:

    Iz srca prosim za molitev,da bi srečno zanosila in rodila zdravega otročka. Jezus pomagaj,da bodo izvidi dobri in da bi uspelo in da se reši najina ljubezen.Sveta Mati Marija izprosi mi prosim pri Jezusu to milost. Božje usmiljenje,zaupam vate!

  44. Simon says:

    Prosim za mojo mamo Irmo,ki ima neozdravljiv tumor in čim manj hudega trpljenja. Naj nam bog pomaga v teh strašnih trenutkih.

    • Miro says:

      Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

      • Miro says:

        BOŽJA BESEDA: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni« (Jak 5, 14-15).

        Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi se čim bolj poglobili v Božjo besedo. O tem, kaj pomeni zakrament bolniškega maziljenja, si lahko preberemo v Kompendiju KKC (glej od št. 313 do št. 320).

        http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

        Spoštovani g. Simon, v teh hudih trenutkih preizkušnje ostanimo povezani v molitvah ter ohranimo trdno vero in zaupanje v našega Odrešenika Jezusa, saj nam On vedno, če ga za to iskreno prosimo, podarja vse potrebne milosti za naše odrešenje.

        Vas, še posebej vašo mamo, ter vse domače v molitvi priporočamo Božjemu usmiljenju. Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!

  45. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »KAR JE BOG ZDRUŽIL, TEGA NAJ ČLOVEK NE LOČUJE!« (Mt 19,6)

    Prišli so k njemu farizeji in da bi ga preizkušali, so mu rekli: »Ali je dovoljeno možu iz katerega koli vzroka odsloviti ženo?« Odgovoril je: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik na začetku ustvaril kot moža in ženo in rekel: Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje.« Rekli so mu: »Zakaj pa je potem Mojzes zapovedal dati ločitveni list in jo odsloviti?« Dejal jim je: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je Mojzes dovolil ločiti se od vaših žená, od začetka pa ni bilo tako. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje.« Tedaj so mu njegovi učenci rekli: »Če je z možem in ženo tako, se ni dobro ženiti.« On pa jim je dejal: »Ne dojamejo te besede vsi, temveč tisti, katerim je dano. Nekateri od evnuhov so se namreč že iz materinega telesa rodili takšni, nekatere so skopili ljudje, nekateri pa so se sami skopili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more doumeti, naj doume.« (Mt 19, 3-12)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C3-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus pove, da ni mogoče ločiti tega, kar je Bog združil. Nekateri neporočeni ostanejo sami, da se bolj posvetijo delu za Božje kraljestvo. Trudil se bom uresničiti svojo poklicanost, da bi vedno bolj rasla moja ljubezen. Gospod, podpiraj vse, ki so se odločili za zakonsko zvestobo. Bodi blizu tistim, ki si jih poklical, da se v prvi vrsti podarijo tebi in tvojemu kraljestvu (odlomek iz knjige Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Molimo: Slava tebi Jezus, Ti si pravi Bog in pravi človek! V tvojem Presvetem Srcu je neizmerno bogastvo Božje modrosti in stvariteljskih zamisli. Hvala Ti, ker tvoja nedoumljiva ljubezen iz dveh naredi eno. Združenost je drevo življenja, ločenost je drevo smrti (p. Silvano Fausti). Zato Te ponižno prosimo, obvaruj nas, da bi ločevali tisto, kar si Ti združil. Milostno nam pomagaj, da bomo doumeli smisel zvestobe v zakonu in dar celibata. Jezus, podari nam potrebno luč in moč, da se bomo vedno zavzemali za zakonsko zvezo med možem in ženo, za ljubezen med njima, za vztrajanje v zakonski zvestobi, za njuno odprtost pri sprejemanju življenja in otrok, kakor je po Tvoji ljubeči zamisli že od začetka stvarjenja.

    Naj se vseh ljudi milostno dotaknejo žarki Božjega usmiljenja, da bomo vsi spoštovali Božjo besedo o zakonski zvezi med možem in ženo; naj po božji milosti dojamemo neprecenljivo vrednost zakramenta svetega zakona!

    V molitvah na vse prosilce milosti na tej spletni strani kličimo obilje božjih milosti, da bi Odrešenik Jezus vsem podaril potrebnih milosti za njihov dušni in telesni blagor; zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Gospod Miro, hvala vam za vaš trud in gornjo modrost iz Evangelija po Mateju: “Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje”. Ganili ste me res s prispevkom danes Miro. V izogib ločitvam, pa moramo pošlihtati naše odnose in se truditi, da se ne odtujimo. Če pa že pride do zakonske krize, je prav, da Molimo in poiščemo strokovno pomoč, gremo skupaj na Romanje in se trudimo rešiti zakon, ki ga je Bog zvezal. Tule spodaj pa dodajam svoj prispevek, kako je prav, da tudi možje ljubimo, spođtujemo in pomagamo svojim ženam in materam. Nič ne obstane brez Boga pa tudi ne, če si sami k temu ne prizadevamo! Ljubeznivost in dobrota nič ne staneta, pa veliko zaležeta, ker pomagata da je v družini sloga in ljubezen. Če pa žal pride do ločitve, je treba moliti in prositi Boga za milost in pomoč. Tedaj ugotovimo, da je žal prepozno. Janez.

      NAŠIM DRAGIM MATERAM IN ŽENAM, KI PRIDNO IN SKRBNO DELAJO KOT MARTA, MARIJINA SESTRA

      Večina stvari v naravi deluje po vzorcu »daj – dam«.
      Le materina in tudi ženina skrb in ljubezen do svojih, sta trajni in brezpogojni.
      Mati in žena v eni osebi v družini podpira tri vogale in še več pri hiši
      in poleg službe dela doma še en šiht za dom in za svoje člane družine.
      Prva vstaja in zadnja leže, šele takrat, ko je vse pospravljeno, oprano, zlikano in urejeno.
      Materine in ženine ljubezni in dobrote ne moremo niti kupiti niti prodati.
      Mati in žena ne potrebuje argumentov, nikoli ne pusti, da bi logika premagala srce.
      Prepeva po hiši, z veselim glasom, kot ptiček na veji
      in s svojo energijo ustvarja topel dom ter skrbi, da je doma vse urejeno.
      Nanjo se lahko zanesemo, kadar koli jo potrebujemo.
      Ona je preprosto tam, kjer je treba, da je, z nami in ob nas, ki smo njeni prvi in najdražji.
      Kadar si bolano, ljubo dete, kdo je ob tebi?
      Kdo te stisne v objem, ko si potrt ljubi otrok in kdo te nikoli ne pusti na cedilu?
      Kdo te zjutraj zbudi z nasmeškom na ustnicah, dragi otrok in kdo ti zmeraj priskoči na pomoč?
      Tako, kot je brezmejna bolečina pri porodu, tako je brezmejna in zanesljiva materina skrbna ljubezen do svojih;
      tudi ko otroci odrastejo in oddidejo v svet na svoje, jih mati pokliče in povpraša, kako so;
      ve, da so na svojem, a hoče vedeti, kako so, ker je prizadevna in skrbna.
      Veseli se, ko odrasli otroci pridejo domov in obiščejo starše ter pripeljejo vnuke.
      Kako je vesela in ponosna, ko svoje vnuke vzameta z možem v roke in pestujeta.
      Tedaj zacvetijo cvetovi tisoč pomladi in zasije sonce v njun dom.
      Mati in žena, včasih muhasta, nepredvidljiva, radodarna, uporna, trmasta, nespametna, borbena kot levinja za svoje otroke in moža, a vseeno nenadkriljiva, ljubeča in dobrosrčna, enkratna, polna energije, brez katere bi se marsikaj ustavilo.
      Vedra je in možu pomaga in ga spodbuja, da skupaj vztrajata, ko je treba dokončati gradnjo hiše ali rešiti razne probleme in vzgajati otroke. Marsikateri problemi so se lažje rešili, ko sta bila zakonca složna in si pomagala.
      Uporna in vztrajna je žena in mati, ker ve, da za dežjem vedno posije sonce.
      Če je vaša žena, mati vaših otrok sedaj v vaši bližini, ljubi možje, jo objemite,
      ali pa jo pokličite in ji recite, da jo imate radi. Povejte ji to večkrat in napolnite čustveno banko odnosov s toplino.
      Ali ji pa vsaj pošljite ali povejte iskeno, toplo ljubečo misel po telefonu ali SMS, če ste od doma.
      Blagoslov njenega objema, poljuba, dobrote in misli vas bo spremljal vse dni in vse bo prav.
      Obstaja še bistveno več o naših dragih in ljubih ženah in materah, pa mi je zmanjkalo besed.
      Onomatopoija iz grščine, kaj res, preslabotna veda in veščina iz antike je in vsega ne zmore ubesediti.
      Naše drage žene in matere so namreč veliko več, kot to zmorejo povedati besede.
      To jim je treba povedati in izkazati vsak dan,
      z ljubeznijo, z darovanjem, z dejanji in s strpno milosrčno potrpežljivostjo tako,
      da jim stojimo ob strani in jim pomagamo pri delu in vzgoji otrok,
      da jim prisluhnemo, kaj nam hočejo povedati in da jih slišimo in razumemo, ko je to treba.
      Najvažnejše pa je dragi možje, da z ženo skupaj prinašamo družini in ženam domov
      dobroto, toplino, smeh in vedrino ter pustimo vse skrbi pred pragom doma.
      Največja radost na svetu je namreč družinska sreča.
      Zavest, da imaš ob sebi zmeraj nekoga, ki te ima rad, pa je največji zaklad.
      In to so one, naše drage žene, sodelavke in matere, ki vedno pridno delajo in skrbijo za nas.
      Vse vloge in naloge predstavljajo ter opravljajo v eni osebi in z njimi in zaradi njih je svet bolj topel, ljubeč, razumevajoč in poln živopisanih vedrih barv in življenjsko praktičen ter strpen.
      Janez AKA Dichter Hansi

      Ma chérie, je veux te remercier pour toutes les belles choses de la vie avec toi et même pour toutes les petites attentions que tu m’as données avec un coeur aimant comme mon amant. Tu es mon seul amour. Merci.
      Carissima mia ti voglio ringraziare per tutte le cose belle della vita con te e neanche per tutti i piccoli dell’attenzioni che mi hai dato con il cuore amoroso come l’ amante mia. Tu sei la mia unica amore. Grazie.
      Meine Liebe Frau, ich möchte gerne dir für all die schönen Dinge des Lebens mit dir danken und nicht einmal für all die kleinen Aufmerksamkeiten, die du mir mit einem liebevollen Herzen gegeben hast, wie mein Geliebter. Du bist meine einzige Liebe. Danke.

      Možje, spoštujmo in ljubimo svoje matere in žene, da bomo spoštovani in ljubljeni tudi mi. Gospod pomagaj nam, da se bomo imeli radi in da bodo naši odnosi v družini in partnerske zveze obstale, se krepile in zagotavljale Mir in Ljubezen med možem, ženo in otroci. Naj bo manj ločitev in več ljubezni v družinah. Gospod usliši nas prosim. Janez

  46. Janez says:

    Martin način (Lk, 10, 40)
    Marta pa si je dala veliko opraviti s postrežbo. Rekla je Jezusu: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra Marija pustila samo streči?. Reci ji naj mi pomaga.« Gospod ji odgovori: »Marta, Marta, mnogo stvari Te skrbi in vznemirja, a le eno je potrebno«.

    Martin način, to je način, kako nesebično služiti ljudem na svetu.
    Poskrbeti, da bodo vsak dan vsi njeni dobili, kar potrebujejo:
    da bo v službi delala in zaslužila za potrebe svoje družine,
    da bo lahko kupila vse, kar potrebuje zase in za svojo družino in svojce,
    da bo rada skuhala tisto, kar vsi njeni lačni radi jedo,
    da bo pohitela, da bo vse skuhano in nared za jed lačni družini ob pravem času,
    vešče poskrbela, da se nič na štedilniku ne prismodi in zažge,
    pazila, da je jed dovolj skuhana ali pečena ter začinjena, soljena in okusna.
    To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.

    Martin način, to je Ljubezen na tisoč načinov,
    pomeni postreči svojcem in drugim, pospraviti, splakniti, pobrisati prah,
    oprati, zlikati, zakrpati, očistiti stanovanje in okna,
    skrbeti za moža, otroke in svojce
    in zadnja leči in prva vstati, da vse vedno in takoj brez pritožb naredi in postori.
    To so opravki skrbne in dobre Marte, o katerih ne poročajo časopisi in televizija,
    ki ne obveščajo okolice in sveta;
    nujni so, da imajo njeni v družini vse skuhano in pospravljeno ter urejeno za dobro počutje.
    To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.

    Martin način, to je ljubezen, ki pozorno spremlja vsak gib, smehljaj, vprašanje, željo.
    Martin način je tudi tista ljubezen, ki potrpežljivo posluša, mirno vztraja , čuječe pazi z dobro voljo ter z napornim trudom in potrpežljivostjo, ter nikoli ne pokaže:
    da bi jo pograbila jeza zaradi preobremenjenosti,
    da ne bi izrekla komu osorne ali pikre besede,
    da ne bi kdaj in kaj potožila,
    da ne bi trmasto vztrajala pri svojem,
    da ne bi zahtevala pravice samo zase in prenehala z delom.
    Ne nasprotno, Martin način je v tem, da pomaga in druge osrečuje,
    da prihiti in neopazno vse tiho obrne v dobro in naredi tako, kakor je prav.
    Martin način je tudi tista tiha skrb, dobrota in ljubezen, ki je nihče ne vidi,
    Ki smo je vsi navajeni in ki se nam zdi vsem običajna, normalna in samoumevna.
    To je, ko na Martin način neumorno in z veseljem ter nesebično delaš in služiš drugim.

    Delno dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapicini 1995.

    Prav je, da verujemo in molimo, prav je tudi, da pridno delamo, služimo in osrečujemo druge. In da se kdaj tudi zahvalimo za vse tistim, ki nam marsikaj vedno tako samoumevno dobrega naredijo ali nam pomagajo. Mnogi delajo na Martin način in slavijo Boga z služenjem drugim. Bodimo hvaležni. Igralec Čušin pravi: “Postaviti Boga na prvo mesto ne pomeni zgolj obesiti križe na steno, imeti rožne vence okoli vratu, obiskovati nedeljsko mašo in se javno opredeliti za kristjana. Pomeni postaviti Boga za temelj življenja. Graditi na njem svoje življenje. ”

    To pa pomeni tudi, da moramo živeti po Božjem nauku in Evangeliju. Pomeni, da moramo hoditi strmo in naporno ter ozko Pot, ki vodi k Njemu in služiti drugim z dobroto in dobrimi deli. Modreci pravijo, da je lažje govoriti o tej Poti, kot hoditi sam po njej. Brez molitve, truda in odrekanja pa ni uspeha nikjer. Ora et labora ali moji in delaj in prosi vodstva in Božjega blagoslova. Bog bo uslišal prošnje in molitve tistih, ki se trudijo pomagati in delati dobra dela za druge kot misionarji ljubezni ali apostoli Božje Besede, ki molijo in delajo dobro. Naj bo naša krščanska vera poleg prošenj in molitev k Bogu tudi konkretno vgrajena in vpeta v naše delo in življenje. Janez

  47. Irena says:

    Gospod,prosim te za družino, ki je danes razpadla še v fizični razsežnosti, saje živijo več skupaj. Tebi jih izročam. Jezus zaupam vate.

    • Janez says:

      Z možem sva se ločila, prosim pomagaj mi Gospod

      Z možem sva se ločila in razšla.
      Moje srce Gospod je polno grenkobe in žalosti,
      ko pomislim, da je razpadla moja družina.
      Gospod ne vem povedati, kaj je šlo vse narobe in kdo je vsega kriv za to.
      A kaj koristi, če to brezplodno premišljujem in v sebi premlevam in se žalostim?
      Gospod k Tebi se zatekam, da bi Ti potožila in poiskala utehe, da mi pomagaš.
      Rane ki so me prizadele, so odprte in se še niso zacelile,
      solze mi tečejo po licih in ne vem kako naprej.
      Vem Gospod, da me razumeš,
      saj tudi Tvoji Ljubezni do ljudi niso bile prihranjene nehvaležnosti in razočaranja,
      ko si se daroval za vse nas, nas odrešil in nam pomagal.
      Ne vem, kako naj se znajdem in kaj naj vse postorim, da bo prav.
      Vendar moram biti močna in odločna in premagati žalost in zapreke.
      Moram se zbrati in najti moči, da grem in živim naprej.
      Poskrbeti moram zase in za otroke, da se življenje začne na novo.
      Pomagaj mi Gospod in me potolaži ter mi vlij upanja, da se vse uredi.
      Prosim pomagaj mi, da mi bo Tvoja usmiljenost in dobrota pomagala in vlila moči, da bom vztrajala.
      Prosim Gospod, pomagaj mi preboleti vsa razočaranja,
      navdihni mi sočutne in tople besede dobrote, da bom vztrajala in šla naprej.
      Prosim pomagaj mi, da bom našla svojo pot in skrbela zase in za otroke.
      Gospod prosim pomagaj njemu in meni,
      da bova kljub ločitvi ostala v dobrih odnosih In skrbela za najine otroke.

      Delno dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

      Gospod prosim usliši prošnjo Irene in pomagaj družini, ki je razpadla. Gospod prosim pomagaj možu in ženi,
      da bosta kljub ločitvi ostala v dobrih odnosih in skrbela za njune otroke. Pomagaj jim Gospod in jih potolaži ter jim vlij upanja, da se vse uredi.

      • Janez says:

        Irena prosim poglejte in preberite še moja današnja prispevka. Miro ima prav, da kar je Bog zvezal, naj človek ne razveže. Preden pride do ločitve bi morali moliti in ukrepati ter poiskati strokovno pomoč. Janez

  48. Janez says:

    Razne plemenite misli dobrih ljudi o pomoči trpečim in ubogim

    Misijonarke Ljubezni Matere Terezije
    1) Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
    (Mati Terezija)

    2) Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
    (Mati Terezija)

    3) Prišel je trenutek, da se dotaknem najpomembnejše točke služenja, točke, ki zadeva vse v Cerkvi, duhovnike in laike: služenja ubogim. Janez evangelist piše v svojem prvem pismu: »Ljubezen spoznamo po tem, da je on dal življenje za nas. In tako smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,16-18). Jezus Kristus, čigar telo in kri se posvečujeta in ju sprejmemo in molimo kot navzoča v presvetem oltarnem zakramentu, je po cerkveni dogmi »pravi Bog in pravi človek«. Priznamo in razglašamo Jezusa za »pravega Boga« po evharističnem češčenju. Toda kako in s kakšno držo bomo konkretno pokazali našo vero v Jezusa kot »pravega človeka«? Prav s služenjem ubogim in trpečim. Tisti, ki je rekel nad kruhom: »To je moje telo«, je rekel iste besede tudi o ubogih. Izrekel jih je, ko je govoril o tem, da kar človek naredi za lačnega, žejnega, zapornika, golega, stori Njemu samemu. Ko se je povsem poistovetil z njimi, je rekel: » Jaz sem bil lačen, jaz sem bil žejen, jaz tujec, jaz nag, bolan, zaprt« (prim. Mt 25, 35 sl.). Vsakokrat, ko stojimo pred trpečo osebo, zlasti tisto, ki trpi določeno hudo preizkušnjo, bi morali slišati po ušesih vere v sebi Kristusov glas, ki nam ponavlja: »To je moje telo!«
    (brat Raniero Cantalamessa)

    4) Če te lačen človek vpraša: »Kje je Bog?«, mu daj kruha in mu reci: »Tukaj je!«
    (Mahatma Gandhi)

    5) Če hočeš kakemu človeku govoriti o Kristusu, ga moraš najprej sedemkrat nahraniti.
    (sveti Karel Boromejski)

    6) Revež je Božja beseda, je »kraj«, kjer žari Kristusov obraz!
    (brat Ignacio Laranaga)

    7) Lopov imenujemo tistega, ki nekomu odvzame del obleke. Ali ne zasluži tisti, ki ne obleče siromaka, pa bi ga lahko, prav tak naziv?
    (sv. Bazilij)

    8) Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu.
    (sv. Gregor Nazianški)

    9) Bodi sočuten!
    Stori vse, da bi razumel ljudi in jim pomagal. Poglobi se v njihovo trpljenje, v njihovo zapuščenost. Sestopi z griča svoje samozadostnosti v dolino, k ljudem, ki so sami in trpe, ki pogrešajo zaščito in zavetje. Ne bodi trdosrčen in neizprosen v svojih sodbah.
    Bodi blag in skušaj razumeti neizrekljivo hrepenenje človeka po sreči, ki se včasih kaže v norih poželenjih. Tedaj boš tudi sam srečen. Takrat boš tudi ti v svoji samoti in šibkosti doživel čudovite trenutke, ki te bodo dvignili iz utečenih kolesnic vsakdanjosti. Tvoje srce bo zmoglo sprejeti in objeti vse ljudi.
    (Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.)

    Raoul Follerau: LJUBEZEN IN USMILJENJE
    Upati je malo in živeti ne pomeni nič:
    treba je ljubiti.
    Ljubiti namreč pomeni moliti,
    ljubezen je krst!
    Le eno manjka mojemu veselju: da se ne razširi po vsem svetu.
    Živeti pomeni pomagati živeti.
    Ne reci “jaz”, ko govoriš o sebi, in “oni”, ko govoriš o drugih; reci “mi”.
    Edini način, da si zagotovimo osebno srečo je, da mislimo na srečo drugih.
    Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.
    Vsa umetnost življenja je v tem: ljubiti. V tem je skrivnost sreče, edine sreče, ki se jo splača okusiti. Povejmo to tistim, ki delajo slabo, in skušajmo jih spreobrniti. Pokažimo jim, da so na napačni poti, da je vsako slabo dejanje sokrivo nesreče v svetu in da samo dobrota vodi k veselju. Mar ni že Sokrat dejal: “Krepost je sinonim sreče”?
    Brez dvoma ima naše srce čudovito moč, ko smo storili nekaj dobrega.
    Vedno je bila zmaga na strani tistega, ki ni nikoli podvomil.
    Tvojega ideala ne razumejo? Kaj za to! Zbijajo podle in sramotne šale na tvoj račun? Pogum, prijatelj!
    Boj ni nikoli prehud,
    sanje nikoli previsoke!
    Kajtinajslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju,
    bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest:
    “JAZ TE NISEM NIKDAR ZANIČEVALA!”
    Zakaj ne bi svojega življenja, vseh dni svojega življenja spremenil v eno samo dejanje ljubezni?
    Vsaka duša, ki smo jo pritegnili k Ljubezni, je že na poti k Bogu.
    Napredek? To je samo velik stroj za ubijanje.
    Človeški razum? Izigrali so ga, onečastili in poteptali v blato. Pet let je človek vodil svoj rod v samomor; skupni grob je naredil za cilj svojega ravnanja; svoje moči in sposobnosti je zlorabil za pobijanje in spet pobijanje in naučil se je biti brez sočutja.
    Kako bi se dalo ljudi združiti?
    Velike ideje so doživele krvavo polomijo,
    velike sanje so utonile v morju sovraštva.
    Ostane edino še ljubezen,
    pristna ljubezen do bližnjega.
    Darovati brez ljubezni je žalitev.
    Če je dovolj biti usmiljen, da daš miloščino, kje je potem zasluženje, kje je veselje?
    Usmiljenje je prisotnost:
    treba je ne samo darovati, ampak darovati se.
    Usmiljenje je pomlad Božje pravičnosti.
    Ljubezen ne pozna razredov, kast in ras,
    ljubezen se ne zmeni za meje,
    ljubezen ne dopušča vojne,
    ljubezen je močnejša ko smrt.
    Človečnost lahko vse premaga in ozdravi.
    Nihče nima pravice biti srečen sam.
    Veliko znati, a ne znati ljubiti, je nič,
    včasih celo slabše kot nič.
    Ne verujem v socialno dobo človeštva, v bratstvo osnovano na zakonih in zavarovano s čuvaji, verujem le v prihod svobodnega in zmagoslavnega kraljestva ljubezni.
    To, kar je nujno potrebno,
    kar bo vse določilo
    in vse rešilo,
    je medsebojna ljubezen.
    Pozor! Človečnost, ne miloščina!
    Ne tisti prezirljivi dar, ki ga vržemo zviška
    in onečasti tistega, ki daje, ter žali tistega, ki prejema.
    Taka miloščina je le bleda senca, karikatura ljubezni.
    Sreča je edina stvar, o kateri smo prepričani,
    da jo imamo v lasti, kakor hitro smo je bili deležni.
    Prepričan sem, da bo ljubezen nekega dne premagala
    nasilnost, sebičnost, oboževanje denarja.
    Prepričan sem, da bo napočil dan,
    ko ne bomo več imeli revščine, barak in vojn,
    ko ne bo več otrok brez ljubezni in starčkov brez ognjišča;
    dan, ko bodo vsa človeška bitja imela pravico do življenja.
    In naše plačilo bo, da smo v ta paradiž verovali,
    še preden smo ga videli.
    Kaj zato, če je bil Beethoven gluh, Rembrandt slep,
    oče Damijan gobav in Pasteur mrtvouden?
    Kaj zato, če je Dunant moral k neozdravljivim bolnikom
    in Pauline Jaricot na obed k revežem?
    Ljubezen sprejema preizkušnje, ljubezen se smeje trpljenju.
    Ljubezen je močnejša od smrti.
    Ljubezen je projekcija Kristusovega obraza na obraz reveža,
    trpečega in preganjanega.
    Ljudje smo predolgo živeli DRUG OB DRUGEM.
    Danes so razumeli, da morajo živeti VSI SKUPAJ.
    MI pa jih moramo učiti, naj jutri živijo ENI ZA DRUGE.
    Ljubiti se je pravi raj.
    Kaj ne deluje?
    Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, zaprt vase.
    Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo,
    če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati,
    če bi hotel uresničiti pravo ljubezen, ki se ne ozira na vero,
    družbeno stopnjo ali raso
    in vidi v vsakemu človeku spoštovanja in ljubezni vredno bitje.
    Sveta ne bosta osvojila niti moč niti denar, ampak Ljubezen.
    Ljubezen, brez katere ni nič mogoče in s katero nič ni nemogoče.
    Razum nas zatajuje,
    stroj nas zasužnjuje,
    denar nas pohujšuje,
    O Gospod,
    reši ljubezen!
    Nebesa bi bila tu na zemlji takrat, ko bi zaspali ob misli, da so vsi ljudje srečni.
    Da bi se rešili njenih obveznosti
    – veste, težko je, ko moramo ljubiti vse! –
    smo dejavno ljubezen spravili na raven miloščine.
    Miloščina brez ljubezni je nič,
    včasih še manj kot nič, če z njo nimaš namena toliko pomagati drugim,
    ampak se bolj rešiti obveznosti.
    Važno je, da se beda drugih vtisne v naše meso, da vname našo kri, da razburi naše preveč “mirne” misli, da načne naše srce, ki je preveč zaverovano vase.
    Praviš mi: “Tudi jaz imam svoje reveže.”
    Ne, ne ti ne jaz nimava “svojih” revežev.
    Reveži niso naši. Mi smo njihovi.
    Ne moremo reči “moji reveži” kot tvoja hčerkica reče “moje punčke”.
    Ne moremo se igrati z reveži kot s punčkami.
    Ljubiti ali izginiti s sveta: ni druge izbire.
    Ljubezen pomeni predvsem v revežu odkriti človeka in ga spoštovati.
    Dobro je prav tako nalezljivo kot zlo, le da je svetlejše.
    Pripravimo epidemijo ljubezni…
    … do dneva, ko se bodo ljudje odpovedali besedam:
    “jaz”, “moje imetje”, “moji opravki”, “moje bogastvo”, in bodo v svojem srcu, ki bo končno le svobodno, dejali:
    imam samo to,
    kar sem daroval.
    Povrh vsega pa si nikar ne misli, da si s tem, če daruješ nekaj odvečnega
    in to predstavlja bolj majhno žrtev,
    razvezan dolžnosti, da ljubiš.
    Ljubiti ne pomeni darovati,
    ampak z nekom deliti.

    Knjiga Ljubezni Raoul Follerau

  49. Miro says:

    VNEBOVZETJE DEVICE MARIJE – KRONA VSEH MARIJINIH PRAZNIKOV!

    Vedno, ko zaslišimo prečudovito ime Preblažene Device Marije, naj se iz naših src kvišku dviga: hvala, hvala, hvala … Vzklikajmo: Preblažena Devica Marija, tisočkrat in tisočkrat ti hvala za vse izprošene milosti pri Bogu! Da pa bodo naše zahvale v resnici imele pravo težo, molimo, delajmo in ljubimo tako, kot nam naroča Preblažena Devica Marija!

    http://svetniki.org/marijino-vnebovzetje-veliki-smaren

    BOŽJA BESEDA: Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem.
    Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete
    veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in
    rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k
    meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem
    telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«

    In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
    kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči
    mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo.
    Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s
    prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za
    svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in
    njegovemu potomstvu na veke.« Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na
    svoj dom (Luka 1,39-56, navedeno s spletne strani Svetopisemske družbe Slovenije).

    Praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga danes obhajamo, je praznik Marijine nebeške slave. Z njim slavimo Marijo Devico kot Mater Božjo, ki jo je Bog na edinstven način poveličal z njenim vnebovzetjem in kronanjem za kraljico nebes in zemlje, zaradi česar je postala tudi naša priprošnjica pri Bogu. Da bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej obžalujmo svojo grešnost (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Preblaženi Devici Mariji, ki jo je Bog vzel v nebo, danes z vero in zaupanjem priporočimo vse, ki zaupajo v moč njene priprošnje pri Gospodu. Nikar ne pozabimo, kaj nam naroča Marija: Molite, molite, molite! S katero molitvijo jo lahko najbolj razveselimo? Brez dvoma z molitvijo rožnega venca, katero je Devica Marija velikokrat priporočala v svojih prikazovanjih. Ne pozabimo tudi na njena druga izjemno pomembna naročila o spreobrnjenju, pokori, zadoščevanju … Torej vsak dan vztrajno in zbrano molimo rožni venec (vsaj en del) ter živimo tako, da bodo tudi za nas veljale čudovite Marijine besede: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    O Preblažena Devica Marija, ki si bila vzeta v nebo, prosi za nas!

  50. Janez says:

    Danes praznujemo Praznik Marijinega Vnebovzetja, ki je velik praznik za katoličane. Marija je Jezusova in naša Mati, priprošnjica in zavetnica, ki jo dostikrat molimo in prosimo za pomoč in posredovanje pri Bogu.

    Vsakdanja molitev k Mariji
    Marija, ljubljena hči Boga Očeta, svojo dušo zaupam v tvoje varstvo. Varuj Božje življenje v meni. Ne dovoli, da bi ga izgubil/a zaradi greha. Varuj moj um in mojo voljo, tako da bodo vse moje misli in želje všeč Gospodu.
    Zdrava Marija …
    Marija, ljubljena Mati Božjega Sina, svoje srce zaupam v tvoje varstvo. Naj te ljubim z vsem srcem. Naj si vedno prizadevam ljubiti svoje bližnje. Pomagaj mi, da se bom izognil/a ljudem – tudi »prijateljem« – ki bi me vodili stran od Jezusa in v grešno življenje.
    Zdrava Marija…
    Marija, ljubljena Nevesta Svetega Duha, svoje telo izročam v tvoje varstvo. Naj se vedno spominjam, da je moje telo dom Svetega Duha, ki prebiva v meni. Naj nikdar ne grešim proti Njemu z nečistimi dejanji – sam ali z drugimi – naj ohranim krepost čistosti.
    Zdrava Marija…
    Sveti Jožef, prosi za nas.
    Sveti nadangel Rafael, prosi za nas.
    Sveta Marija Goretti, prosi za nas.
    Amen.

    Marija je bila od Našega Boga posebej obdarovana, najčistejša, polna milosti, Častilka Boga in Devica
    Kadar Bog določi koga za posebno poslanstvo, ga zanj tudi primerno pripravi in usposobi. Ker govorimo o Devici Mariji, ki je bila določena za mater Bogu, je potrebno poudariti, da jo je Bog s polnostjo svoje milosti usposobil za to vzvišeno nalogo. Zaradi edinstvene vloge, ki jo ima v zgodovini odrešenja, je bila Marija obdarovana z izrednimi darovi. Njene posebne vrline so duhovne narave in preko njih je dosegla najvišje vrhove svetosti: bila je obvarovana vsakršnega moralnega madeža ali nepopolnosti in bolj kot vsako drugo ustvarjeno bitje potopljena v Božjo svetost. Trajno devištvo v celotnem teku življenja in vnebovzetje z dušo in telesom ob koncu zemeljskega romanja očitno razodevata, kako je ta blagoslovljena žena dragocena v očeh Svete Trojice, ki jo je Marija proslavila bolj kot kdorkoli izmed angelov in ljudi.

    Marijino Vnebovzetje
    Papež Pij XII. je 1. novembra 1950 slovesno razglasil dogmo Marijinega vnebovzetja in s tem uradno potrdil še enega izmed darov, ki jih je Devica Marija prejela v povezavi s svojim vzvišenim poslanstvom. Božja Mati je bila z dušo in telesom – kot prva izmed ljudi – vzeta v nebeško slavo. Čeprav ta vsebina verovanja v Svetem pismu ni očitno izražena, pa je nauk o Marijinem vnebovzetju od ranih začetkov krščanstva del verovanja. Marijino materinstvo je ustvarilo najtesnejše, nerazdružne vezi med Sinom in Materjo, tako da bi bilo neprimerno misliti, da Sin ne bi obvaroval telesa svoje Matere pred razpadljivostjo. Kot je Bog v Svoji Vsemogočnosti in Modrosti posredoval, ko je Marijo ohranil nedotaknjeno od vsakega greha in jo tako pripravil za spočetje učlovečene Besede, je smiselno verovati, da je podobno storil tudi, ko je bilo potrebno obvarovati telo Device pred razkrojem. Svetišče učlovečene Besede je čudežno ostalo nedotaknjeno vse življenje in takšno je moralo ostati tudi po smrti. In ker je bila Marija tesno pridružena svojemu Sinu Jezusu v boju zoper peklenskega sovražnika, bi bilo dejstvo, da njeno telo propada v grobu, hudičeva zmaga, in tako zmaga nad grehom in smrtjo ne bi bila popolna in dokončna. Končno pa lahko rečemo, da dar brezmadežnosti v sebi že vključuje tudi vznebovzetje. Immaculata, ergo et assumpta!

    Nanj lahko gledamo kot na krono izjemnega življenja Božje Matere: Bila je edinstvena v jutranji zarji, ko je vstopila v svet brez madeža izvirnega greha. Bila je edinstvena opoldne, ko je kot devica postala mati in ostala deviška. Bila je edinstvena ob večerni zarji, ko je bila – edina med vsemi otroki človeškega rodu – z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. Materino vnebovzetje se tiče tudi vseh nas vernih kristjanov pa tudi neverujočih ljudi dobre volje, ki dejansko in vsebinsko pošteno živijo in delajo po desetih Božjih zapovedih. Je znamenje in obljuba ter ima vesoljni pomen. Kot je Kristusovo vstajenje vir upanja, da bomo v njem nekoč tudi mi vstali, tako je tudi Marijino vnebovzetje čudovita najava našega prihodnjega poveličanja.

    Vir: http://www.fejstbog.si/index.php/pozdravljena-gospa/228-od-boga-posebej-obdarovana.

  51. Irena says:

    Gospod, izročam ti težave z delom, ki jih imam v službi. Ti veš, kako odgovorna je ta služba. Pomagaj mi, da bi delala v dobro vseh in da bi se zmogla z delom prav soočiti. Tebi izročam vse strahove, ki me pri tem obhajajo. Jezus, zaupam vate.

    • Janez says:

      Če imate težave z opravljanjem svojih delovnih obveznosti, vam bo v pomoč ta molitev

      Oče, brez Tebe ne zmorem nič, prisluhni mi in mi pomagaj prosim, da ne omagam.
      Sem zgaran in izgorel ter stresnem trenutku svojega življenja,
      ko sem delovno preobremenjen z vsemi obveznostmi v službi in doma.
      Ko zaključim eno delo v službi, me že čaka drugo delo doma za družino in tako je vsak dan.
      Vse vzamem za dobro in skušam potrpeti, vendar včasih ne zmorem več in rabim počitek.
      Prosim daj mi moč, potolaži me in razsvetli me, da bom vzdržal vse delovne napore in obveznosti.
      Zato Te ponižno prosim za milost in pomoč,
      s katero boš zacelil moje srce in me vodil na moji poti Življenja,
      da bom vztrajal, molil in delal ter se bolje organiziral tako,
      da bom manj delal in več naredil ter našel pot in moč, da bom pri tem vztrajal in potrpel.
      Vem, da mi želiš nakloniti svojo milost in trdno verujem v Tvoje usmiljenje,
      zato Ti zaupam, da boš poskrbel zame na vseh področjih.
      Vem Oče, da mi nalagaš v Življenju toliko bremen, kot jih lahko nesem in prenesem.
      Ko znova premišljujem o svojih delovnih obveznostih doma in v službi,
      Te prosim za luč v svojem življenju,
      ki mi bo pokazala, kaj moram spremeniti in kje naj vztrajam.
      Da imam pred očmi smisel dela in izpolnjevanje obveznosti,
      ki je v služenju drugim in za moj vsakdanji kruh za družino.
      Moje srce poznaš dosti bolje od mene in še bolj kot jaz sam mi želiš vse dobro.
      Zato se Ti v celoti izročam, zaupam, molim in te prosim,
      da mi bo Tvoja milost naklonila navdih za spremembo kar lahko predrugačim,
      moč, da bom vztrajal v delu in izpolnjevanju obveznosti,
      premislek o smislu potrpežljivosti,
      in modrost, da bom vedel, kako naj se prav odločim. Jezus, zaupam vate.
      Amen.

      Vir delno dopolnjenega prispevka: https://si.aleteia.org/2018/10/22/ce-imate-tezave-z-opravljanjem-svojih-obveznosti-vam-bo-v-pomoc-ta-molitev/

      Gospod daj prosim zaščiti delavce, da bodo delali toliko, kot fizično in zdravstveno zmorejo in za kolikor so zadolženi in plačani. Gospod prosim usliši prošnje zgaranih in izgorelih delavcev, da jim ne bo delodajalec prekomerno nalagal dela in obveznosti v službi; naj delodajalec tako bolje organizira delo, da bodo lahko zaposleni v odrejenem delovnem času v osmih urah vse naredili, kar zmorejo fizično in zdravstveno. Prosimo Te tudi, da delodajalec tudi bolj poskrbi za varstvo pri delu, motiviranje in dobro vodenje zaposlenih, da bodo z manj naporov več naredili in dobro zaslužili za preživetje sebe in svojih družin. Gospod prosim usliši prošnjo Irene in ji pomagaj.

      • Miro says:

        Spoštovana ga. Irena, poleg vsakodnevne molitve bi vam svetoval, da moč za premagovanje težav na delovnem mestu črpate v svetih zakramentih (še zlasti spoved, sv. maša z vrednim prejemanjem obhajila), kar nam milostno podarja naš Odrešenik Jezus Kristus. Pri tem so zelo pomembna tudi duhovna in telesna dela usmiljenja do bližnjega (vsaj eno takšno delo na dan). Pri Gospodu Jezusu ima vsako delo usmiljenja, ki ga storimo bližnjemu, tudi tisto, ki je v očeh sveta neznatno, izjemno vrednost v odrešenjskem pogledu. Bog vas, obilno blagoslovi!

        Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  52. Janez says:

    MOLITEV K DEVICI MARIJI

    Marija, moja Mati in Gospa,
    tebi izročam svojo dušo in telo, svoje življenje
    in svojo smrt in to, kar po njej nastopi.
    Vse polagam v tvoje roke, o moja Mati.
    S svojim deviškim plaščem me ogrni
    in podari mi milost čistosti srca, duše in telesa.
    S svojo močjo me brani pred vsemi sovražniki.
    Prelepa lilija, ti si moje ogledalo, o moja Mati.

    Božja Mati, tvoja duša je bila potopljena v morje bridkosti.
    Poglej na svojega otroka in nauči ga trpeti in v trpljenju ljubiti.
    Okrepi mojo dušo, naj je bolečina ne zlomi. Mati milosti, nauči me živeti z Bogom.

    O dobra Mati božja, naj posnemam tvoje življenje.
    Ti si mi svetla zarja, vsa prevzeta tonem v tebi.
    Mati in brezmadežna Devica, po tebi mi odseva žarek Boga.
    Učiš me, kako naj ljubim Boga sredi stisk.
    Ti si moje varstvo in ščit pred sovražnikom.

    (sv. Favstina Kowalska)

    Molitev Zdrava Marija (Ramon Cue, Radostno verujem)
    Prva Božja beseda je bila zate sporočilo,
    spodbuda k veselju in najlepša melodija;
    nebo je nate vse slapove vriskanja sprožilo,
    da si v njih potonila in zaslišala Gabrijelovo oznanilo:
    “Veseli se, Marija!”
    Prisluhnila si vriskanju in sprejela naročilo:
    “Naj se zgodi tvoja volja.”
    In se je zgodila.
    In še pred Kristusom se je v tebi kot Božja glasnica in družica radost naselila.
    Da se je Bog lahko ponižal k tebi, saj se k žalostni nikoli ne bi.
    Veseli se, Marija!
    In tako je Nazaret dvojna domačija, Kristusa in veselja, Marija.
    In čez hribe je iz zvonikov veselo trijančenje v Nazaret priletelo:
    Veseli se, Marija!
    Veseli se! Veseli se! Veseli se, Marija,
    saj je premalo radosti za ta svet,
    ki čaka, Devica, na tvoj smeh, v žalost razpet.
    Veseli se, veseli, ker te simpatija vleče med neštete trpeče sinove Cerkve,
    ki te čakajo in te pozdravljajo: “Vzrok našega veselja, Marija.”
    Zato ti v stvarstvu ponavljajo angelovo oznanilo:
    Veseli se, veseli se, Marija!
    Gabrijel ti je na belo hišo z nebesno modro zapisal,
    da ti je veselo sinje in zlato zapelo: Veseli se, Marija!
    Ko si z vrčem odšla po vodo, ti je iz curka zažuborelo: Veseli se, Marija!
    S slavčki, grlicami, lastovkami te je na poti spremljala simfonija:
    Veseli se, Marija!
    In Jožefovi oblanci, dehteči po cedri in smoli,
    so se srčno kodrali kot tesarska harmonija:
    Veseli se, Marija!
    Zato se nisi žalostila, ko si zaman prenočišča prosila.
    “Ni prostora,” so ti rekli.
    V tebi pa je zapelo: Veseli se, Marija!
    In zvezde, angeli, pastirji in črede so ti vso noč uspavanko igrali,
    dokler ni v jaslih na slami zapihal hladni sever
    in ti na zlate piščali radostno zapel: Veseli se, Marija!
    Zagledala si Dete in se nasmejala.
    Ne vem, kako si zdržala, da nisi od tolikšnega veselja umrla.
    Še Bog je strmel in ti si le Dete zrla, še premajhno, da bi govorilo.
    Ampak ko se je oglasilo, so bile njegove prve besede:
    Veseli se, Marija!
    In Božje naročilo te je do roba z veseljem napolnilo.
    Nikjer v tebi ni več prostorčka za žalost.
    Na milijone celic ti ponavlja in te – kakor drobcene gosli – po božje pozdravlja:
    Veseli se, Marija!
    In ti sama si eno samo glasbilo, harfa in citre, Božja simfonija.
    Zato si vrh judejskih hribov kakor škrjanček vesela v zanosu zapela,
    da te je skoraj razneslo od sreče,
    in svetu in zgodovini, stvarstvu in Cerkvi razodela
    svojega veselja preobilje kipeče:
    “Moja duša vriska od veselja in poveličuje Gospoda!”
    In sinji vrhovi časov so stopili na prste, da bi te videli, in strnili vrste,
    da bi pevse in godce zbrali in bi ti zapeli in zaigrali,
    kakor se je tvoja napoved glasila:
    “Vsi rodovi me bodo blagrovali! Veseli se, Marija!”
    In ko je šestmesečni sinko pod srcem tete Elizabete to zaslišal,
    je poskočil od želje in je v Mariji zapelo novo veselje.
    In kakor otrok – preroški glasnik – tudi Cerkev pleše od sreče in ji srce razbija,
    ko pod temačnimi oboki odmeva glas grlice, neveste, žene in matere –
    – in Mariji odpeva.

    In naša rešitev že teče.
    Bog tudi stori, kar reče.
    Beseda je dana, Marija izbrana!
    In Kristus že pribija, kako se vse spreminja in staro prenavlja.
    Marija pa se ne plaši, ne trepeta, zaupa.
    In tudi če včasih ne razume svojega Sina,
    samo posluša, molči in vsa ponižna sama pri sebi tiho ponavlja
    kakor morska školjka – saj jo spodbuja odmev nadangelovega pozdrava: Veseli se, Marija!
    Bistvo je njena sreča. Ni meča, ki bi ubil veselje.
    Tudi če jo Simeon skoz in skoz prebada, le sliši želje,
    ki jih šepeče srce krvaveče:
    Veseli se, Marija!
    Ne Sinovi žeblji. Ne križ. Ne Kalvarija.
    Nič je ne stre. Niti triurna smrtna agonija.
    Ljubezen ji Kalvarijo še podvaja.
    In tudi studenec iz oči traja in traja,
    ampak naj solze še tako tečejo in tečejo,
    je vsaka posebej klic njenih bledih, z rdečico nadahnjenih lic:
    “Veseli se, veseli se, Marija!”
    In Božji čudež je, da je še na Kalvariji, v senci drevesa življenja in smrti,
    mati Cerkve, Marija, čutila teči
    svoj neustavljivi vir veselja
    med bolečino, samoto in meči.
    Marija je bila Cerkev.
    In Cerkev je Marija.
    To sta najstarejši od besed.
    In na tem Božjem naročilu stoji svet:
    Veseli se, veseli se, veseli se, Marija!
    (Avtor Ramon Cue, Radostno verujem)

    Marija je sama povedala: “Odslej naprej me bodo blagrovali vsi narodi.” Povzetek pred Marijinem prazniku

    »Devica Marija je tudi naša draga Mati in Zaščitnica « (O njej poje tudi Dante, Božanska komedija).
    Da bi razumeli Marijo, se moramo povzpeti k Božjim izvirom. Potrebno jo je videti v luči Božjega načrta, da bi lahko razumeli vlogo, ki ji jo je Bog namenil med vsem ustvarjenim. Angeli in ljudje so vnaprej določeni za milost in slavo. Sveta Devica Marija pa je posebej določena za Božje materinstvo: pripada svetu učlovečene Besede in je vključena v življenje troedinega Boga na edinstven način. Prav zaradi tega svojega edinstvenega poslanstva jo je Bog obogatil s posebnimi milostmi in dobrinami. Čudežno jo je napolnil, bolj kot vse angele in vse svetnike, z obiljem vseh nebeških darov iz zakladnice lastnega Božanstva. Mnogi teologi, svetniki in verniki v imenu vseh tistih, ki jih je lepota Device prevzela, priznavajo, da se pred veličino ponižne in neuke nazareške mladenke, ki je po Milosti Božji postala Božja Mati, razum izgubi, zmede in človek kar ne najde primernih besed, da bi spregovoril tako, kot bi moral.Težko bi bilo na lepši način izraziti vso nadčloveško veličino Božje Matere. Pesnik se je navdihoval v bogoslužju, v katerem Cerkev kakor nekoč sveta Elizabeta navdušeno vzklika: »Blažena si, o Devica Marija, ker si v svojem telesu nosila Stvarnika sveta in si rodila Njega, ki te je ustvaril, ter ostala vedno devica«. Te svete vsebine tako zelo presegajo zmožnost človeškega razumevanja, da razum obstane in besede spregovorijo na nerazumljivo vzvišen način: »O sveta in brezmadežna deviškost, za katere poveličevanje ne najdem besed: kajti Njega, ki ga nebesa ne morejo obseči, si ti nosila v svojem naročju«.

    Neopisljive in nepredstavljive veličine, v katero je zavita skrivnost naše Matere Device Marije, ni moč zaznati jn razumeti s človeškim z razumom in ne s čuti. Razodeva se le tistim, ki niso domišljavi: o njej že dvajset stoletij pričuje teologija; vanjo se poglablja vera; kontemplacija se ji čudi in jo občuduje ter daje hvaležno čast Vsemogočnemu, ker je v Devici Mariji storil tako neverjetne stvari. Kot mati učlovečene Besede Marija vstopa v skrivnost Svete Trojice z osebami Troedinega vzpostavlja najtesnejše vezi. Med Devico Marijo in Besedo se vzpostavi odnos resničnega materinstva, katerega veličina se lahko meri na osnovi Sinovega veličastva. Na mestu je beseda sv. Tomaža Akvinskega, da Marijino dostojanstvo meji na velik Božji Misterij in na nepredstavljivo neskončnost. Nobeno drugo dostojanstvo se ne more primerjati z dostojanstvom Božje Matere: ne dostojanstvo angelske narave, ne Božje posinovljenje, ki smo ga deležni in ne dostojanstvo katoliškega duhovništva. Z besedami bl. Corrada iz Saške ta trditev zveni takole: »Bog bi lahko ustvaril še lepši svet, Bog bi lahko ustvaril še bolj prostrano nebo, toda celo Bog ne bi mogel v bivanje poklicati matere večje od Božje Matere«. Vsa Marijina veličina je v tem, da je Mati takšnega Sina! Od tu izvirajo vsi darovi in prednosti, ki jo krasijo. Vsa ostala bitja, angeli in ljudje, ljubijo Boga kot Stvarnika in Očeta; Marija, samo Marija, ga ljubi tudi kot Mati, kot najbolj ljubeča Mati ljubi najbolj ljubkega sina, ki je Pravi Bog in Pravi Človek.

    Evangelist Luka pove, da je bil Jezus spočet v Marijinem telesu in tako postal Adamov potomec, eden izmed nas ljudi. To pomeni, da Marijino telo ni bilo samo neki inkubator za učlovečenje. Pomeni, da je Jezus Kristus, druga božja oseba, dobila svojo človeško naravo od Marije. Zakaj je to pomembno? Zato ker imamo lahko samo zaradi tega dejstva Jezusa za Odrešenika. Bog, ki ne more umreti, je postal človek, ki lahko umrje. Če Kristus nima človešek narave, potem tudi ni umrl na križu. Če pa Kristus ni umrl, tudi ni vstal od mrtvih. Če ni vstajenja tudi ni odrešenja. Brez Marije bi bili še vedno v grehu in stanju neodrešenosti. To pa pomeni, da se je Jezus po Marijinem telesu s svojim učlovečenjem za vedno pridružil človeški rasi. Tako je postal Odrešenik vseh ljudi in Marija je tako postala Mati vsega človeštva. Še več. S svojo privolitvijo ob angelovem oznanjenju je Bogu ponudila svoje srce in ljubezen vsemu človeštvu.

    Vir povzet: http://www.fejstbog.si/index.php/pozdravljena-gospa/237-kristjan-marijin-otrok

  53. Miro says:

    SV. MAKSIMILJAN KOLBE SE JE IZREDNO ODLIKOVAL V DELU ZA BOŽJO IN MARIJINO ČAST!

    BOŽJA BESEDA: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13).

    http://svetniki.org/sveti-maksimilijan-kolbe-duhovnik

    Sv. Maksimiljan Kolbe je poleg izredne ljubezni do Jezusa in Marije gojil tudi veliko ljubezen do bližnjega, kar je ob koncu svojega življenja dokazal tudi z izjemnim dejanjem usmiljenja do brata v smrtni stiski. Leta 1941 je v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz, na dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja, velikodušno daroval svoje življenje za družinskega očeta.

    Sv. Maksimiljanu se večkrat priporočajmo za Božjo pomoč; naj bo tudi naše življenje po njegovem zgledu vedno bolj polno ljubezni do Boga, do Brezmadežne in do bližnjega!

    Božjemu usmiljenju tokrat z zaupanjem priporočimo gospo Betko za moč v prenašanju težav na delovnem mestu! V naše osebne, zakonske, družinske, skupne, občestvene molitve, še zlasti pri sveti maši, ponovno vključimo vse osebe in prošnje, ki so jih na tej spletni strani zapisali – Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Irena, Žametna vrtnica, Jože, Kristina, Emilija, Zarja, Jasna, Slavica, Tea, Ida, Irena, Boštjan, Amadeja, Helena, Koko, Lara, Blanka …

    Naj Usmiljeni Jezus vsakemu podari tiste milosti, ki so najbolj potrebne za človekov dušni in telesni blagor, predvsem pa za naše odrešenje in večno življenje. Daj, Jezus, da bi se vsi v srcu odprli Tvojemu usmiljenju! Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater Usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Maksimiljan Kolbe, prosi za nas!

    Pripis: Na tej spletni strani je veliko prosilcev milosti, katerim je Usmiljeni Jezus že podaril potrebne darove! Na žalost so Njegovi darovi v našem srcu ostali »zaviti v darilnem papirju«, če se lahko tako izrazim v prispodobi. Zato priporočam, da molimo tudi za to, da bi se prosilci milosti potrudili in »odvili« Jezusova darila, jih v srcu sprejeli ter v življenju skrbno čuvali in nenehno razvijali z Njegovo pomočjo!

  54. Janez says:

    Kljub trpljenju in preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi po Poti k Njemu naprej

    Če čutiš,da je Tvoje Srce polno skrbi in tesnobe, da si zbolel in imaš bolečine,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj biti prijazen ter bodrilen s sočlovekom v stiski.
    Če čutiš, da izgubljaš elan in pogum zaradi lastnih težav in problemov ,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj opogumiti druge, ki so malodušni in otopeli.
    Če čutiš, da je zanos Tvoje Vere v Boga nekoliko omagal,
    kljub temu zmoli k Bogu za navdih in poskušaj z zgledom in modro strpno in bodrilno besedo
    okrepiti Vero v Boga svojega bližnjega, ki je v krizi omagal in pomagal boš tudi sebi.
    Če začutiš in zaslutiš , da se v Tebi nabira neka nestrpna hudobija,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj ostati miren in dober in priskoči drugemu v stiski na pomoč.
    Če te obhaja skušnjava in neodločnost, da bi kar odnehal v boju za obstanek in boljši jutri,
    kljub temu zmoli k Bogu in vztrajaj pri graditvi boljšega sveta, saj te tvoj bližnji potrebuje.
    Če te usoda in trpljenje pritisneta k tlom in poskušata zasužnjiti,
    kljub temu zmoli k Bogu in ne zamudi priložnosti za nov začetek in duhovno prenovo sebe in drugih
    Ter se ozri v Nebo k Njemu, ki ti bo pomagal in stal ob strani,
    ker moliš, delaš in vztrajaš na Poti k Njemu.
    Ali morda veš, kakšen bi bil ta Svet brez Tebe in
    drugih dobrih, ljubeznivih in usmiljenih ter sočutnih ljudi,
    kjer bi prevladoval denar, egoizem, materializem in hudobija nestrpnosti ter izkoriščanja drugih?
    To bi bil svet Mamona in Hudobije, kjer ne bi bilo prostora za vero in Boga.
    Zato vztrajaj in kljub trpljenju ter vsem preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti k Njemu.
    In Bog bo blagoslovil Tebe, Tvoje delo, Tvojo Dobroto, Tvojo Strpnost in vse napore za boljši svet.
    Odslej se bom trudil, da bom umiril svoj delovni tempo in ne bom več nekaj hitel,
    da bom potrpežljiv sam s Seboj in z drugimi ter da ne bom nervozen ampak miren,
    če mi delo in opravki ter hišna popravila ne bodo šla gladko od rok.
    Sprijaznil se bom z vsakdanjimi neuspehi, drobnimi in velikimi tako,
    da mi ne bodo vzeli dobre volje in ne bodo skalili dobre volje in veselja.
    Tako bom ostal miren in strpen, poln radosti in čudenja za vse stvari okoli nas,
    da bom v srcu ohranil radost in hrepenenje ter svetlobo vsakega dne, ki pride
    in bom vse to rad delil z vsemi okrog sebe. Brez razlik in izgovorov, vedno in takoj.
    In vsak dan bom naredil nekaj dobrega zase in za druge ter molil k Bogu
    in se prenovil kot Človek in kot Kristjan. Za boljši jutri in za boljši svet.

    Delno dopolnjeno in prirejeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja , kapucini 1995.

    Z Vero v Njega pa sem preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost.

  55. Janez says:

    Živiš samo en dan: danes

    Čas – v našem času blago, ki ga vedno primanjkuje.
    Začne se že pri otrocih: Nimam časa!
    Svet dela je kar naprej pod časovnim pritiskom,
    njegova neusmiljena dogma se glasi: Čas je denar!
    Celo v pokoju vlada vse drugo kot mir.
    Zdi se, da čas mineva vse hitreje.
    Živimo, kakor da bi bili neprestano na begu,
    na begu pred današnjim dnem.
    Najraje bi pobegnili. A kam?
    Ostaja nam samo sedanjost.
    Kaj je čas?
    Razdalja med jutrom in večerom,
    razdalja med zibelko in grobom.
    Prostor za življenje in za užitek;
    prostor za sončni vzhod;
    za ptička, ki poje v zgodnjem jutru;
    za cvetlico, ki cveti le en dan;
    za otroka, ki se ti nasmehne;
    za lepo besedo, ki ti jo kdo izreče.
    Vzemi si čas, da bi bil človek.
    Vzemi si čas, da bi bil dober.
    Kdor ljubi, ima čas. Danes.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim: Vsako srce potrebuje dom.

    Du lebst nur einen Tag: heute

    Zeit – in unserer Zeit immer knappe Ware.
    Es beginnt mit Kindern: Ich habe keine Zeit!
    Die Arbeitswelt steht immer noch unter Zeitdruck,
    sein unerbittliches dogma lautet: zeit ist geld!
    Auch im Ruhestand regiert alles andere als der Frieden.
    Die Zeit scheint immer schneller zu vergehen.
    Wir leben, als ob wir ständig auf der Flucht wären,
    auf der Flucht vor heute.
    Sie würden lieber weglaufen. Und wo?
    Wir haben nur das Geschenk.
    Wie spät ist es
    Entfernung zwischen morgens und abends,
    der Abstand zwischen der Wiege und dem Grab.
    Ein Ort zum Leben und Genießen;
    Sonnenaufgang;
    für einen Vogel, der am frühen Morgen frisst;
    für eine Blume, die an nur einem Tag blüht;
    für ein Baby, das dich anlächelt;
    für das freundliche Wort, das jemand zu dir spricht.
    Nehmen Sie sich Zeit, menschlich zu sein.
    Nehmen Sie sich Zeit, um gut zu sein.
    Wer liebt, hat Zeit. Heute.

    Phil Bosmans, belgischer Priester, Dichter und Wohltäter der Hilfe für Bedürftige: Jedes Herz braucht ein Zuhause.

  56. Janez says:

    Spoštovana gospa Hvala, nisem vam hotel odgovoriti, pa vam bom, čeprav velja reklo, kdor molči, desetim odgovori.
    Bog pa je rekel med vsem drugim tudi ne sodite, da ne boste sojeni, saj ljudje premalo vemo, da bi dovolj vedeli za oceno in ovrednotenje človeka čez palec. Učil pa je tudi, kar ne želite, da bi drugi vam ne naredili, tega ne naredite drugim tudi Vi. Tako so nas učili profesorji, da je halo efekt v psihologiji nedopusten, ker je neobjektiven in nezanesljiv. Tudi na TF poleg drugih fakultet, kjer sem študiral druge vede!
    Prav je, da smo dobri in da si pomagamo, vendar vsakdo naj uredi najprej svoje stvari, ker ima pri sebi in na sebi dovolj dela. Veliko Poti vodi na Triglav in po vseh se pride na Vrh, kjer je Cilj; in ni dobrih in slabih Poti, če vodijo k Bogu. Potrebna je resda prenova Človeka, pa tudi prenova Cerkve, ki se je doslej že dostikrat v zgodovini prenavljala in prenovila, da je postala bolj mladostna, aktualna glede na čas/problematiko in se bolj približala Ljudem. Ecclesia Semper Reformanda je tista prenovljena Sveta Cerkev, ki je Naša Mati. Sem že starejši veste in sem se zelo veliko izobraževal na dosti področjih in znanostih, pa še se učim, ker se učimo vse življenje. Molitev pa je lahko kakršnakoli, lahko je po obrazcih ali pa prosta in iskrena po navdihu srca. Kako pa Vi veste, kaj je Bogu povšeči, je vaše mnenje in prepričanje. Pustite prosim ernike, da vsak na svoj način kot to čuti moli in časti Boga. Iskrena molitev od Srca tudi obstaja in meni zelo pomaga, da se trudim na stara leta biti zdrav, veder in vitalen ter optimističen. Z Vero v Njega pa sem tudi Umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti; vedno, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. Zato prosim ne sodite ljudi kar počez, just like that please. Cerkev se mora prenoviti, prav tako moramo verniki narediti prenovo vsak dan pri sebi in dati zgled neverujočim. Morda veste, zakaj je toliko neverujočih danes, nekdaj v socializmu pa je bilo več Vernikov in Bogoslovcev, ki so se posvetili za delo v Cerkvi in Pastoralo!? Veliko nalog imamo zato vsi kristjani skupaj, zato moramo moliti in prositi Boga, da nam bo pomagal in nas blagoslovil. In začeti moramo verniki vsak sam pri sebi ne pri drugih!
    Želim in trudim pa se, na teh spletnih straneh Prosim za molitev prinesti malo svetlobe, luči in upanja v obliki povzetih, delno prirejenih ali lastnih molitev, ki vsaka na svoj način časti Boga in skuša potolažiti ljudi, ki so preizkušani, so izgobili upanje, vero ali rabijo spodbudo in obenem Molitev. Take molitve so dopustne in so jih pisali tudi duhovniki in znani teologi doma in v tujini. In nadalje, ker je šport zdrav sem ga gojil vse življenje za zdravje in vzdržljivost, saj velja: Mens Sana in Corpore Sano. Borilne veščine pa sem kmalu opustil, ker sem sicer športnik in zelo Gandijevski ter miroljuben; nihče pa nam ni od duhovnikov ali profesorjev pred leti na TF ali v fari povedal, da to ni za kristjane primerna vadba. Prav je, da RKC vernikom to transparentno pove in jih opozori na pasti hudobije.
    Tako kot vsi drugi ljudje pa bomo vprašani, koliko smo Ljubili gospa Hvala, koliko dobrih del smo naredili drugim in koliko smo pozabili in odpustili. In za konec še stara modra misel: Človek obrača, Bog pa obrne, zato naj se zgodi Njegova in ne Naša Volja. In pomembna je Pot k Njemu, kjer nas Bog vodi po raznih markiranih stezah in smereh k Njemu. Lepo bodite in vse dobro. Janez

  57. Janez says:

    Ne pripadamo sebi, ampak Njim pripadamo

    Ali smo dobri?
    Toliko, kolikor znamo odpuščati.
    Ali smo modri?
    Toliko kolikor znamo trpeti in potrpeti.
    Ali smo čisti?
    Toliko, kolikor je globoka naša Vera v Boga.
    Ali smo veliki ?
    Toliko, kolikor znamo ljubiti.
    Ali smo srečni?
    Toliko, kolikor se razdajamo in delamo dobra dela.

    Tebi Gospod se moram zahvaliti za vse
    Tebi Gospod se moram zahvaliti za vse:
    da verujem V Tebe Gospod in v svojo prihodnost,
    da se ne sramujem in se ne bojim svoje revščine in težav pred nikomer,
    da se ne bojim svojih napak in pomanjkljivosti,
    da se ne bojim svoje človeške nepopolnosti,
    da potrpežljivo prenašam trpljenje in vse preizkušnje ter bolezni, ki prihajajo nadme,
    da razumem smisel trpljenja, ki je v utrjevanju volje in mojem prečiščenju duha ter misli.
    Tebi se moram tudi zahvaliti Gospod,
    da verujem v Božjo Dobroto, Vate, v Tvoje Usmiljenje in Odrešenje,
    da me ob stiskah in ko zaidem s Poti k Tebi, Ti varno vodiš naprej,
    da lahko zastonj dajem nesebično vse drugim, kar sem prejel od Tebe
    in da lahko ljubim z isto ljubeznijo, kot me Ti ljubiš Gospod.
    Samo iskrena ljubezen ustvarja dobre odnose, gradi mostove med ljudmi
    in nikdar ne preneha iskati poti in načinov do človeškega Srca in Duha.
    Tebi Gospod se moram tudi zahvaliti:
    da se ničesar ne bojim, saj si Ti pri Meni in v Meni,
    da sem končno razumel in sprejel sebe in svoje omejene sposobnosti ter zmožnosti,
    da se veselim vseh dni življenja, ki so tu in ki mi prihajajo nasproti,
    da sem Te iskal in našel v Bližnjemu, Naravi, v Sebi, v Stvarstvu
    ter da razumem, kako smotrn in lep je Božji Svet, ki si ga ustvaril iz Ljubezni za Človeka.
    Vesel sem in umirjen, ker nas Tvoja Beseda:
    zbira kristjane v Tvoji Cerkvi, nas podpira in vodi, nas tolaži in poživlja, nas duhovno hrani in osrečuje,
    nas umirja in navdušuje, zakaj v Tvoji Besedi si prisoten za nas Ti sam Gospod.
    Po Tvoji Besedi si vedno z Nami in z vsemi ljudmi na Svetu, ki Vate Verjejo, Te pričakujejo in molijo.
    Jezus Ti nas tiho in pozorno gledaš in hrepeniš po Nas, da gremo in hodimo naprej k Tebi.
    Na Brezpotju nas pozorno in čuječno čakaš, ter nas pokličeš nazaj k Sebi, ko zaidemo vstran.
    Tiho nam sporočiš, da nas imaš Rad in da si v Naši Bližini.
    Na Obalah Večnosti nas Čakaš vedno in zvesto, da gremo in pridemo k Tebi.

    Delno prirejeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

  58. Hvala says:

    Spoštovani Janez!

    Napisali ste, da ste nekoč trenirali borilne veščine pa tudi določeno trpljenje vas teži. Gospod vam bo pomagal in bo vas in vsakogar, ki prosi pripeljal do rešitve. Svetujem vam in vsem ostalim, da pogledate na internetu stran PRENOVA V DUHU V SLOVENIJI. Tam je obrazloženo, kaj vse so ovire za srečno in svobodno življenje:

    -imate v sebi globoko žalost, ki vas spremlja že leta,
    -vas je strah, ste obupani,
    -ste doživeli hude krivice, pa ne zmorete odpustiti,
    -dvomite, da ima vaše življenje smisel,
    -imate težave z zasvojenostjo,
    -vas obvladuje jeza ali sovraštvo,
    -s težavo obvladujete sebičnost ,napuh, zavist, zagrenjenost,
    -se borite s strahovi, travmami, kompleksi, dvomi, fobijami, fiksnimi idejami,
    -vas obvladujejo misli kot: ne razumejo me, ne cenijo me, to si zaslužim….

    VSE TO SO OVIRE ZA SREČNO IN SVOBODNO ŽIVLJENJE
    Tam tudi opisujejo vse to in še marsikaj.
    piše: mnogi kristjani se borijo z istim grehom, nekateri so ujeti v razne odvisnosti, zato iščejo nasvete pri terapevtih, se spovedujejo, a čeprav postavijo Boga v središče svojega življenja, se še vedno počutijo zvezane, ujete in nemočne. Radi bi bili svobodni pa jim ne uspe. Nekateri se sprašujejo ali niso morda pod vplivom hudobnih duhov. ZA VSE TO JE POTREBNA MOLITEV ZA OSVOBODITEV. Molitev za osvoboditev , je poseben način molitve, ki kristjanu pomaga, da se notranje osvobodi in zapre vrata vplivom hudobnega duha. OSVOBODITEV OD NAVEZANOSTI JE PROCES, JE ČUDOVITO DELO SVETEGA DUHA, KI GA POSAMEZNIK NADALJUJE SAM Z BOŽJO POMOČJO, POTEM KO SE JE UDELEŽIL MOLITVE IN SPOZNAL MOČ OSVOBODITVE PO METODI PETIH KLJUČEV:
    -kesanje
    -odpuščanje,
    -odpoved,
    -oblast,
    -blagoslov
    V Svetem Pismu je napisano, tudi Jezus je osvobajal ljudi in tudi svojim učencem je naročil nadaljevati . Te molitve opravljajo duhovniki ali drugi pooblaščeni ljudje.
    Udeležite se karizmatičnih srečanj in se pridružite slavljenju Gospoda. Ne ovirajmo Svetega Duha v njegovem delovanju.
    Gospod vam bo popolnoma spremenil življenje.
    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

  59. Betka says:

    Prosim za molitev,da mi delodajalec ne bi nalagal toliko obveznosti, ker zaradi zdravstvenih težav ne zmorem več.

    • Janez says:

      »Sodobno izkoriščanje in prekarnost so sramota za državo ter za delodajalce, ki ne poznajo osnov etike in morale, sramota za slovenske politike, ki še do zdaj niso dosegli radikalnih sprememb na področju zaščite delavcev, in ne nazadnje tudi sramota za civilno družbo, ker se odločno ne upremo nespoštovanju dela in neizprosnemu izkoriščanju delavcev. Marsikdo se še spomni časov, ko je bilo vsako delo cenjeno, spoštovano in tudi plačano. Vse se spremeni, ko dobiček postane edina vrednota.« Boga in črščansko etiko spoštovanja Človeka je v tem podivjanem kapitalizmu nadomestil/zamenjal Mamon pohlepa in miselnost mogočnežev, da je Denar Sveta Vladar. Bog vse vidi in vse ve, nihče ne bo skril in zanikal, kaj je počel v Življenju do sočloveka. Država mora bolj odločno ukrepati in zaščiti z zakonodajo ter nadzori delavce, ki pošteno in požrtvovalno ter pridno delajo za preživetje družin. Brez delavcev pa se ne zgodi nikjer nič, saj so brez delavcev prazne tovarne in delovna mesta, kjer delajo.

      Dobri Jezus, prosimo te za politike, ki krojijo naš vsakdan.
      Daj, prosim, da bodo delali pošteno in odgovorno za blagor vseh ljudi v naši državi.
      Prosimo te za delavce, da bodo imeli dobre delovne pogoje.
      Daj prosim, da bodo delavci dovolj zaslužili zase in za družine.
      Ohranjaj jim ustvarjalnost in zdravje pri delu in da ne bodo izkoriščani od delodajalcev.
      Daj, da bodo imeli ljudje službo in bodo lahko s svojim delom preživeli sebe in svoje družine.
      Prosimo te za tudi za naše kmete. Te, ki pridelujejo hrano. Ohranjaj jim delavnost in iznajdljivost na kmetijah.
      Nam pa daj, da bomo delavce in kmete ter druge, ki delajo, cenili in spoštovali.
      Prosimo te tudi za otroke in mlade ter starejše, da jim bo lepo in bodo imeli perspektivo v naši domovini.
      Daj, da bodo v naših družinah ljubeči in dobri odnosi
      in da bodo naši otroci odraščali v poštene in odgovorne ljudi.
      Pomagaj nam, da ohranjamo vero v Boga, dobroto, strpnost in poštenost v vsakdanjih, drobnih stvareh.

      Gospod daj prosim zaščiti delavce, da bodo delali toliko, kot fizično in zdravstveno zmorejo in za kolikor so zadolženi in plačani. Gospod prosim usliši Betko, da ji ne bo delodajalec prekomerno nalagal dela in obveznosti v službi; naj delodajalec tako bolje organizira delo, da bo lahko vse naredila, kar zmore.

  60. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »ČE SE NE SPREOBRNETE IN NE POSTANETE KAKOR OTROCI, NIKAKOR NE PRIDETE V NEBEŠKO KRALJESTVO!« (Mt 18,3)

    Tisti čas so učenci stopili k Jezusu in dejali: »Kdo je torej največji v nebeškem kraljestvu?« Tedaj je poklical k sebi otroka, ga postavil mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18, 1-5)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C1-5.10.12-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič: Učenci sprašujejo Jezusa, kdo naj bo spoštovan v skupnosti. On pokaže na otroka, ker zaupa Bogu in se mu ves izroča. Jezus se poistoveti z malimi, da kdor nje sprejme, sprejme njega. Ali vidim le velike in pomembne ali znam sprejemati tudi majhne, nemočne, padle? Gospod, pomagaj mi odkrivati slabost in uboštvo, da bom cenil tvoj dar in spoštoval male v družbi.

    Molimo: Slava tebi, Jezus! Ti si se iz nedoumljive ljubezni do nas grešnikov poistovetil z malimi. Še več, postal si celo najmanjši med brati in sestrami, da bi po Tvojem veličastnem zgledu tudi mi postali kakor otroci in po Tvoji volji prišli v nebeško kraljestvo. V svetem Evangeliju nas učiš, da vse, kar storimo najmanjšemu izmed bratov, storimo Tebi – Božjemu Sinu. Ponižno Te prosimo, vlij v naše duše potrebnih milosti, da bomo skrbno poslušali Božjo besedo in tudi zvesto živeli v njeni moči. Naj se vse molitve, s katerimi se obračamo na Tebe, izrazijo v našem vsakodnevnem delu, pa tudi v delih usmiljenja do malih, naših najbolj ubogih in preizkušanih sester in bratov. Amen.

    Naj se na vse osebe na tej spletni strani, pa tudi na tiste, katerih imena nam niso znana, a so v molitvah povezani z nami, izlije obilje Božjega usmiljenja. Ponovno se v molitvah spomnimo na osebe in zadeve, omenjene v zapisih pod: Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Irena, Žametna vrtnica, Jože, Kristina, Emilija, Zarja, Jasna, Slavica, Tea, Ida, Irena, Boštjan, Amadeja, Helena, Koko, Lara, Blanka … Koliko stisk, preizkušenj, bolečin! Z ljubeznijoponesimo njihova imena in imena njihovih bližnjih tudi k sveti maši in jih v duhu položimo na oltar, kjer se za vse daruje Trpeči Jezus, v naše duše pa se v obilni meri izliva Božje usmiljenje! Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  61. B.K. says:

    Prosim vas dragi molivci…prosite Jezusa, da polozi svoje prebodene in ozdravljajoce roke na srce moje Mami, da bi njeno srce zacelo pravilno utripati….Gospoda prosim, naj ozdravi vsa vnetja v telesu moje Mami ter, da Gospod ozdravi mojo Mami okuzbe z neznano bakterijo.

    Hvala za vase molitve…Gospod naj bogato povrne.

    BVB

  62. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »SIN ČLOVEKOV BO IZROČEN V ČLOVEŠKE ROKE IN GA BODO UMORILI, A TRETJI DAN BO OBUJEN!«
    (Mt 17,22)

    Ko so bili zbrani v Galileji, jim je Jezus rekel: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« In zelo so se užalostili. Ko so prispeli v Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci dveh drahem in dejali: »Ali vaš učitelj ne plačuje dveh drahem?« »Seveda plačuje,« je rekel. Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel z besedami: »Kaj se ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski kralji davek ali carino? Od svojih sinov ali od tujcev?« »Od tujcev,« je dejal. Jezus mu je rekel: »Torej so sinovi oproščeni. Vendar pa, da jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo ribo, ki se bo ujela. Odpri ji usta in našel boš statêr. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase« (Mt 17,22-27).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+17%2C22-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Iz knjige Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič: Peter se pogaja s pobiralci glede davka za tempelj. Jezus pove, da so on in učenci sicer prosti davkov, vendar zaradi pohujšanja poskrbi, da ga plačajo. Upošteval bom ljudi in navade, da ne bi bila moja svoboda za koga priložnost za pohujšanje. Gospod, hvala, ker me učiš občutljivosti in spoštljivosti do vsakega človeka.

    Molimo: Slava tebi, Jezus! Ti si trpel, umrl na križu in tretji dan vstal od mrtvih za nas in naše odrešenje! Hvala Ti za Božjo besedo, ki neizmerno presega vse, še tako modre in visokoleteče človeške besede o človekovi rešitvi. Le-te se dostikrat razkadijo kot dim ali megla, ne da bi nam mogle odpreti pot odrešenja in večnega življenja. Jezus, brez Tebe ne moremo nič storiti, kot nas učiš v svetem Evangeliju. Ponižno Te prosimo za veliko milost, da bi se v moči Svetega Duha vedno bolj poglabljali v skrivnosti Tvojega trpljenja na križu in vstajenja od mrtvih ter živeli v moči Svetega Duha tako, kot Ti hočeš in pričakuješ od nas. Amen.

    Tokrat Božjemu usmiljenju priporočimo vse ljudi, še zlasti velike grešnike (pred neskončno svetim Bogom je vsak človek grešen, kar so zase priznavali vsi svetniki, tudi največji), da bi vsi, prej ali slej, našli pot do Njega, ki nam prinaša odrešenje. Usmiljenemu Jezusu priporočimo tudi obiskovalce te spletne strani, posebej osebe, omenjene v prošnjah: Mirjam, Andreja, Lara, Slavica, Irena, Žametna vrtnica, Jože, Kristina, Emilija, Zarja, Jasna, Slavica, Tea, Ida, Irena, Boštjan, Amadeja, Helena, Koko, Lara, Blanka … Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate,
    Sv. Klara, prosi za nas!
    Sv. Ivana Šantalska, prosi za nas!

  63. andreja says:

    Jezus, v tvoje roke izročam vse ki molimo in te prosimo.
    Prosim, molite z mano za nov začetek.., za delo, finance, selitev, za vse dobro.
    Hvala za vaše molitve.

    • Hvala says:

      Spoštovana Andreja!
      Gospod Jezus je sestri Favstini Kovalski narekoval molitev ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA. V brošuri izdani od Cisterijanske opatije Stična 2001 je navedeno, da ko prosimo USMILJENJE ZASE IN ZA VES SVET, s tem izvršujemo DELO USMILJENJA. Ko molimo z zaupanjem ter izpolnimo pogoje vsake dobre molitve (ponižnost , stanovitnost, vdanost v božjo voljo), moremo upati na izpolnitev Kristusovih obljub, vezanih na molitev tega rožnega venca.
      Preberite brošuro, ki jo dobite v cerkvi, kaj je Jezus rekel oz. moremo upati na izpolnitev Kristusovih obljub, vezanih na molitev tega rožnega venca.
      JEZUS pravi: po molitvi tega rožnega venca sem pripravljen dati vse, za kar me bodo prosili (Dn 1541), je sestri Favstini rekel Gospod Jezus, in dodal(…) skladno z mojo voljo (Dn 1731).Božja volja je izraz ljubezni do človeka; vse, kar torej z njo ni skladno, je slabo ali škodljivo in nam najboljši Oče tega ne more podeliti. Posebna obljuba se nanaša tudi na zadnjo uro. Berite in molite.
      Božje usmiljenje, ki si višje od nebes vate zaupamo.

  64. Blanka says:

    Dobri Bog,

    prosim za molitev za novo službo. Jutri imam razgovor za službo katere si res iz srca želim. Priporočam se vam v molitev.
    Mati Marija, Jezus in sv. Jožef prosim vas usmilite se me, da bi dobila službo, ki si jo iz srca želim.

    Vsem se zahvaljujem za molitve in Bog vas blagoslovi.

    • andreja says:

      Molim za vas, da dobite službo, da bo delo, ki vas veseli in lepi odnosi med sodelavci.. Tudi jaz sem v iskanju. Gospod, vodi nas po poti, ki je prava za nas. Blagoslovi nas z dobrim. Amen.

  65. Janez says:

    Majhne drobne pozornosti ljudem so naši drobni dragulji

    Molimo k Tebi Oče in se Ti zahvaljujemo za vse,kar smo prejeli od Tebe.
    Prav je, da smo tako kot Ti, tudi mi dobri in usmiljeni do drugih ljudi.
    Namreč vse smo zastonj prejeli od Tebe, zato tudi mi naprej drugim zastonj dajajmo.
    To so vse majhne drobne pozornosti, naše ljubeznivosti, vsa naša dobra dela,
    ki nas nič ne stanejo, vendar so dragocena tako pri ljudeh kot v Božjih Očeh.
    Kako je dragocen in dobrodošel nasmejan, veder in prijazen obraz sočloveku v sivini vsakdanjosti,
    ki lahko polepša dan, prežene skrbi in malodušje ter razveseli žalostne, da se nasmejejo.
    Kako prav je, da včasih potrpimo in ne negodujemo ter kritiziramo, ko opazimo tuje napake.
    Beseda prijazne zahvale, priznanja in pohvale ob dobrih gestah in za dobro opravljeno delo nič ne stanejo, pa veliko zaležejo in prispevajo k dobrim odnosom in štimungi.
    Tudi to, da požremo kdaj kakšno prehitro izrečeno žaljivo besedo in krivico in potrpimo,
    Ko vidimo, da ima nekdo slab dan, bo v odnosih napolnilo čustveno banko
    in ustvaril ozračje strpnega sobivanja brez negativnih odzivov in napetosti.
    Obrnimo raje stvari na humor, na hec in naredimo preobrat in vnesimo vedrino. Bolj bo zaleglo.
    Tudi topel stisk roke, iskreno zanimanje kako se bližnji počuti, kaj dela in misli bo vneslo v naše odnose sočutje in strpnost, ki bo obrodilo razumevanje in toplino med ljudmi.
    Bodimo na strani rešitve, ne na strani problemov in veliko bomo naredili zase in za ljudi.
    Včasih je potreben potrpežljiv pogovor z nestrpnežem, ki vsiljuje svoje poglede in mnenja tako, da mu prisluhnemo in ga slišimo, kaj nam ima povedati.
    Prav je tudi, da zaznamo in razumemo ljudi, ki tiho trpijo; vprašajmo jih, kako jim lahko pomagamo.
    Drugim zastonj dajem vse svoje darove, sposobnosti, znanje, ugled, svoj čas, svoje izkušnje, svoje sočutje, svoje srce,svojo dobroto, svojo usmiljenost, svoje zaupanje, svojo pomoč, svoje prijateljstvo, svoje odpuščanje za krivice in svojo ljubezen.
    Ljubezniv in prijateljski pozdrav in nasmeh malemu človeku, priznanje lastnih slabosti pred Bogom, prošnja za vztrajanje v usmiljenju ter strpnosti, velikodušna dobrota za ljudi, ki rabijo našo pomoč so tisti drobni dragulji, ki so pomembni za ljudi in v Božjih Očeh takrat,ko jih damo iskreno, takoj in z veseljem zastonj tako, kot smo jih tudi sami prejeli od Očeta.
    In v srcu sem srečen, miren in zadovoljen,ker sem vse,
    kar sem vse drobne pozornosti kot dragulje dal dobil večkratno tudi nazaj v obliki hvaležnega nasmeha in prijazne besede.

    Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    Moje življenje naj bo pesem, ki bo slavila rano jutro, ko se bo zdanilo. Naj danes spet bo ploden dan, dela in molitve, ki ga je naredil Gospod v radost in veselje ljudi in v Njegovo Slavo. Prosim Bog, naj bogato sejem polje Življenja, da bodo obdelane vse njive in da bodo pele ptice ter letale čebele v gozdu in da bo vse pelo hvalo svojemu Stvarniku. Pošlji prosim dež in daj nam sonce, ter blagoslovi prosim naš trud, da bomo imeli jeseni vsega dovolj. Pridno bom delal in molil, da bo bogata žetev in da bo spokojen večer, trudnemu miren spanec, ko se bo nebo stemnilo. Prosim daj mi modrost, da bom spemenil tisto, kar lahko in pustil vse tisto, česar ne morem spremeniti, ker sem samo majhen človek. Prosim podari mi radost in mir, da bom skromno in pošteno živel Tebi v Čast in Slavo.

    Amen. Janez

  66. Slavica says:

    Prosim pomagajte moji edinki , da najde luč iz teme in se končno umiri in si uredi življenje. Bila sem tudi na Brezju kot sem se zaobljubila in izpolnila obljubo, ki sem Vam jo dala za pomoč. Bila sem tudi pri sveti spovedi in sem tudi g. spovednika prosila za pomoč pri molitvi za mojo izgubljeno žalostno hči. Molite z mano da končno najde sama sebe. Tako me boli ko jo vidim, da ne ve kaj narediti in trpi. Poznam jo kot trmasto osebo ki naredi kar si zamisli sedaj pa jo sploh ne poznam več. Sploh nima več ponosa, vseeno ji je kaj govorijo o njej, niti se ne ureja. Vse je kr dobr, nosi stare raztegnjene stvari, včasih pa si je kupovala same znamke. Povrnite ji samozavest in prosim molite zanjo. Amen!

    • Janez says:

      Molitev matere za otroka – Aleteia
      Moj Bog, izročam ti svojega otroka, ki se ne najde.
      Ti si mi otroka podaril, a v resnici za večno mati prosim zanjo,
      čuvaj jo pred grehom in reši jo v preizkušnji dozorevanja in iskanja
      v moje starševsko veselje in v Tvojo slavo Oče.
      Gospod, naj mojega otroka sebičnost, povzpetništvo, zloba, lenoba, muhavost,
      in drugi grehi ne odvrnejo od dobre poti k Tebi.
      Prosim nakloni moji hčerki vso potrebno moč in Vero Vate, da se bo znala upreti preizkušnjam, in naj bo v njej vedno le dobrota in pametna umirjenost gibalo vseh njihovih dejanj
      ter da bo po Tvoji Milosti opustila vse zablode in stranpoti, ki ne vodijo k Tebi.
      Toliko zla je na tem svetu, Gospod!
      Ti veš, kako smo ljudje šibki brez Tebe,
      ki si naš ljubeči Oče
      in kolikokrat nas zlo skušnjav potegne vase …
      Ampak Ti Jezus si vedno z nami.
      Zato svojega edinega otroka kot skrbna mati izročam Gospod v Tvoje varstvo.
      Bodi mu luč, moč in veselje ter v pomoč, da ne zatava drugam,
      ampak da gre po pravi Poti k Tebi na tem svetu, Gospod.
      Pomagaj hčerki, da bo pridobila spet voljo za delo, učenje, red in samozavest,
      ter da se bo spet našla, čeprav je zašla /zatavala in se še išče.
      Pomagaj ji prosim, da se bo spet našla in spet postala vedra.
      Pomagaj ji, da spet pride k Tebi v objem in da se bova imele rade.

      https://si.aleteia.org/2018/03/26/najmocnejsa-materina-molitev-za-njene-otroke/

      Gospod pomagaj mami, da se bo njena hčerka vrnila na prava pota Odrešenja. Hvala Oče.

      • Miro says:

        Draga gospa Slavica, zelo vam priporočam tudi vsakodnevno molitev Rožnega venca (vsaj en del RV), ki vsebuje najmočnejše molitve, kot so Oče naš, Zdrava Marija ter 20 globokih odrešenjskih skrivnosti, po katerih nam prihajata na pomoč Preblažena Devica Marija in Odrešenik Jezus Kristus!

        Ob tem še priporočam, da se gospe Slavice in njene hčerke spomnimo tudi drugi molivci v naših večernih molitvah Rožnega venca. Poleg osebnih molitev se tudi s pomočjo skupnih in občestvenih molitev (pri sv. maši) srčujemo z Marijo in Jezusom!

        http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

        Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se nas in vsega sveta!
        O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se zatekamo k tebi!

    • Janez says:

      Molitev matere za otroka – Aleteia
      Moj Bog, izročam ti svojega otroka, ki se ne najde.
      Ti si mi otroka podaril, a v resnici za večno mati prosim zanjo,
      čuvaj jo pred grehom in reši jo v preizkušnji dozorevanja in iskanja
      v moje starševsko veselje in v Tvojo slavo Oče.
      Gospod, naj mojega otroka sebičnost, povzpetništvo, zloba, lenoba, muhavost,
      in drugi grehi ne odvrnejo od dobre poti k Tebi.

      Prosim nakloni moji hčerki vso potrebno moč in Vero Vate, da se bo znala upreti preizkušnjam, in naj bo v njej vedno le dobrota in pametna umirjenost gibalo vseh njihovih dejanj
      ter da bo po Tvoji Milosti opustila vse zablode in stranpoti, ki ne vodijo k Tebi.
      Toliko zla je na tem svetu, Gospod!
      Ti veš, kako smo ljudje šibki brez Tebe,
      ki si naš ljubeči Oče
      in kolikokrat nas zlo skušnjav potegne vase …
      Ampak Ti Jezus si vedno z nami.
      Zato svojega edinega otroka kot skrbna mati izročam Gospod v Tvoje varstvo.
      Bodi mu luč, moč in veselje ter v pomoč, da ne zatava drugam,
      ampak da gre po pravi Poti k Tebi na tem svetu, Gospod.
      Pomagaj hčerki, da bo pridobila spet voljo za delo, učenje, red in samozavest,
      ter da se bo spet našla, čeprav je zašla /zatavala in se še išče.
      Pomagaj ji prosim, da se bo spet našla in spet postala vedra.
      Pomagaj ji, da spet pride k Tebi v objem in da se bova imele rade.

      https://si.aleteia.org/2018/03/26/najmocnejsa-materina-molitev-za-njene-otroke/

      • Janez says:

        Gospod Administrator, pri oddajanju sem že nekajkrat imel težave; zato sem prispevke še enkrat poslal, ki so zato dvojni. Iskreno me je ganilo marsikaj na Prosim za molitev, zato sem se odzval in skupal prosilcem za molitev pomagati z besedo utehe. Kar pač znam in zmorem. Prosim za razumevanje. Prosim tudi, da bi odpravili nevšečnosti pri oddajanju prispevkov, da ne bo zadreg z dvojnimi objavami.
        Hvala in vse dobro. Janez

        Alii caritate, bonum facere, arcum tangere, dimiseritis hominibus: et bonum Christianae et hominem essere ali Ljubiti druge, delati dobra dela, odpuščati drugim, biti dober kristjan in dober človek je moj moto. Prosim Njega za vodstvo in milost, da bom vztrajal na Njegovi Poti.

      • Janez says:

        MOLITEV ZA VSE NAŠE OTROKE
        O Bog, ki si mi v svoji dobrotljivosti podaril otroke, zahvaljujem se za to milost in Ti zatrdim, da sem voljan vzgojiti jih Tebi v čast. Izročam jih v Tvoje Božje varstvo in zaklenem v Tvoje očetovsko srce, da bodo obvarovani vsakega greha in sramote. Prosim Te, nebeški Oče, da jih prav vzgojim in izredim. Daj mi milost, da jim svetim z lepim zgledom in jih navajam na sleherno čednost in pobožnost. Daj tudi njim obilno milost, da bodo Tebi in meni v veselje. Darujem Ti vso skrb in trud, ki ga imam z njimi, in Te prosim, sprejmi oboje v svojo čast in moje zveličanje. Amen.

        Molitev Skupnosti krščanskega življenja

    • Janez says:

      Konflikt lahko nudi staršem in najstnikom nove priložnosti za boljše odnose v družini

      Ne morete pričakovati, da bo vaš najstnik spoštoval vas ali vaša pravila, če mu vi ne izkazujete iskreno vsega spoštovanja in ljubezni ter zaupanja kot starš in vzgojitelj. Pomembno je, da spoštujete nenavadno razmišljanje najstnika, tudi če se ne strinjate z njim, saj šele odrašča in pridobiva razne izkušnje. Njegovo stališče je morda kratkoročno,egocentrično ali pa samo napačno,vendar se bo on zanj boril, kolikor jemogoče. Vaš odziv na njegov pogled mora biti spoštljiv in ne nasprotujoč, razumeti morate drugačno mišljenje, saj otrok odrašča in še ni formirana osebnost in dela tudi napake. Čeprav se njegova situacija ne sklada zvašimi pravili in je to pomembna stvar, ki je povezana z moralo ali z značajem, je prav, da rečete: »Razumem te, vendar se s tabo ne strinjam, zato ne bova šla potej poti. Poskusiva se še naprej pogovarjati o tem, da bom bolje razumel zakaj se tako počutiš.«Sprememba pride iz odnosa. Če medkonfliktom nenapnemo ušes, je zelo težko,če ne celo nemogoče, da bi se zgodila pozitivna sprememba. Bolj kot vse drugo, se trudim,da so linije v komunikaciji vedno odprte in da odnosi ostanejo neokrnjeni.Če gre za manjšo stvar,kjer se lahko vdam brez kompromisa, to tudi storim zato,da najstniki vedo, da jih poslušam. Ne želim,da bi mladi mislili, da jih neprestano podcenjujem ali pada imam gluha ušesaza njihov način razmišljanja. Oni morajo vedeti, da razumem njihove skrbi, da me skrbi za otroka, da mu hočem vse dobro, kajti če tega ni, nas bodo preslepili in prenehali govoriti ali pa bodo poskusili druge taktike,kot naprimer besnenje in izražanje jeze skozi odklonilno in trmato uporniško obnašanje, s čimer nič ne dosežemo.
      Konflikt lahko predstavlja čudovito priložnost za utrjevanje vaših vrednot in prepričanj na strpen in razumevajoč način. Vse stvari, o katerih ste doslej poučevali svojega otroka, so sedaj v središču, saj morate svoje vrednote vključevati v življenjske situacije. Morda se z njimi ne bo strinjal, lahko pa je to nek začetek. Ve da ima dom in starše, kamor se lahko vedno obrne in po pomoč. V,e da ga starši ljubijo. Konflikt vam lahko da možnost, da bolje spoznate svojega otroka in premislite kako zgraditi odnos v odraščanju otroka. Včasih so se otroci skozi konflikt pripravljeni bolj odpreti in izraziti samega sebe. Bodite pozorni, da skozi konflikt ne zaprete vdeh vrat, dovolite jim, da povedo,kako se počutijo in kaj mislijo ter zakaj. Mogoče bodo povedali stvari, ki jih v resnicine mislijo ali pa vas bodo šokirali, vendar ne pojdite v protinapad. Vedno bodite razumevajoči in pozitivni do svojega otroka. Vsi smo že izrekli besede, za katere siželimo, da jih ne bi.
      Najstniki to storijo pogosteje, ker se še niso naučili nadzorovati svojih čustev.Zato poskušajte razumeti pomen, ki se skriva za besedami in bodite prizanesljivi do besed, kiso bile dejansko izrečene, morda prehitro in nepremišljeno v afektu. Konflikt vam lahko kot staršem pokaže, kje se motite. To, da priznate svojo napako in poveste svojemu otroku, da ste spremenili svoje mišljenje zaradi tega, kar je povedal, lahko zelo veliko pripomore k poglabljanju in iskrenosti odnosa ter medsebojnemu zaupanju. Videli bodo, da jih cenite kot samostojneposameznike. Če se motite, to tudi priznajte.Če veste, da imate prav, pa se ne predajte zavoljo miru, ampak ljubeče vztrajajte in dajte tihi zgled. Zapomnite si, da se vse pozitivne stvari, ki jih lahkoprinese konflikt, uničijo,če se prikrade nespoštovanje iz katerekoli strani. Zato ne sme priti do kričanja,žaljivk in loputanja z vrati. Takoj, ko se to zgodi, morate pogovor prekiniti, dokler se čustva ne umirijo.
      Znanje glede ravnanja s konflikti, ki ga dobi od vas, bo potreboval skozivseživljenje. Svet odraslih bo od njega zahteval, da razreši stvari in konflikte z drugimi, zato mu morate dati podlago in tisto ogrodje, ki ga bo potreboval. Pokažite mu pot k pozitivnim odzivom na konflikt, saj bo tudi on nekega dne imel otroke.
      Predvsem pa molite in prosite Njega, da se stvari umirijo. Ohranjajte dober, zdrav odnos in naj bodo možnosti pogovora vedno odprte, tako boste rešili vsak konflikt, ki nastane v vaši družini. Pravilno odzivanje se začne z vero. Morate verjeti, da je Bog dovolj velik in Milosten ter dober, da»njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu«.

      Izvlečki iz prispevka na medmrežju Heartlight, Teksas, Mark Gregston, nastanitveni program za najstnike v stiski.

      V kolikor Slavica sami ne zmorete, ker ste brez energije in izčrpana, poiščite pomoč pri duhovniku in pri psihologih za mladostnike, ki so katoličani ter pri drugih vernih ljudeh dobre volje, ki imajo srčno toplino in sočutje. Vse pride in vse mine. Tudi to bo minilo. Molite in prosite Boga za vodstvo in pomoč hčerki, ki je zatavala v odraščanju, da se spet vrne na pravo Pot k Njemu. Prosite in dalo se vam bo, pravi Oče. Upanje in molitev ter pozitivna naravnanost matere do rešitve hčerke so potrebni. Janez

      Že objavljeno na Prosim za Molitev.

      • Janez says:

        Biti srečen pomeni živeti v miru.
        V miru pa živi tisti človek, če ima radost in dobroto v srcu,
        če ljudem veselje odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.

        (Prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in psiholog na TF Ljubljana )

        • Janez says:

          Dr. Tina Bregant, pediatrinja, UKC Ljubljana: Starši in otroci na vrtiljaku pubertete

          Zdi se mi, da se moramo o naših otrocih v puberteti na splošno odrasli še marsikaj naučiti. Puberteta je mejnik v družinskem življenju, o katerem slišimo več slabega kot dobrega. Nemočni starši, nerazumljeni otroci in strah, ali se bo vse dobro izteklo. Po možnosti s čim manj pretresov.

          Strokovnjakinja dr. Tini Bregant iz UKC Ljubljana ima rada v svojem poklicu mlade in najstnike v odraščanju, ki je naporno, a pomembno tako za za starše in mladostnika, če ga znamo prav preživeti.

          Kako vi vidite obdobje najstništva?
          Prav je, da so najstniki drugačni, kot smo mi. Morajo se upirati, to je tista njihova velika biološka prednost. Morajo se odcepiti in se spuščati v konflikte z nami. Mi imamo dolžnost, da jih razumemo. To ne pomeni, da jim ne postavljamo omejitev, ne pomeni, da jim pustimo vse, pomeni samo, da jih poskušamo razumeti in hkrati usmeriti na pot, na kateri bodo lahko izrazili sebe. Za najstništvo pravijo, da je najlepše obdobje v življenju. A če se spomnimo svojega, se bo marsikdo spomnil, da ni bilo tako preprosto. Takrat začneš zares spoznavati, kdo si, primerjaš se z drugimi. Dejansko je tako, da so abstraktne veščine mišljenja pri 15-, 16-letniku na vrhuncu in povsem enakovredne odraslim. Kar zadeva socialni in čustveni svet … tukaj pa je najstnik relativno bos. Zaradi tega neravnovesja med racionalnostjo, abstraktnim mišljenjem ter socialno-čustvenim vedenjem in veščinami pa je mladostnik zelo ranljiv.

          Za najstnike je torej značilen občutek nerazumljenosti?
          Zelo. Najstnik se lahko počuti zelo zelo osamljenega. Občutek ima, da ga nihče ne razume, in se počuti zelo drugačnega od drugih. To je nekaj, kar najstniki povedo sami. Velikokrat rečejo »ti me ne razumeš«. Toda to dejansko drži. Mi, z zrelimi možgani, ne razumemo najstnika, ki še nima odraslih možganov. Nima nadzora, ne zmore predvidevati posledic in hoče več, hitreje, bolje. To neravnovesje najstnike sili v bolj tvegana vedenja, ne razmislijo o vseh posledicah, in to je seveda zelo drugače od odraslega.

          Kako se najstniki znajdejo v današnji družbi?
          Velikokrat slišim, da imajo mladi vse, češ kaj več še hočejo. Po eni strani sta jim seveda dostopni hrana in zdravstvena oskrba. V Sloveniji ni nevarnosti vojn, hujšega nasilja, ni zlorabljanja za delovno silo. To vse drži. Vendar, ali imajo pristne odnose s svojo družino, občutek vrednosti takšni, kot so, samo zato, ker so? Vsega, česar ne moremo kupiti z denarjem, je veliko premalo.
          Naša družba je družba perfekcionizma. Vsi mislimo, da moramo biti lepi, krasni, brez napak. Če hočeš biti dober potrošnik, moraš biti stalno nezadovoljen. Ta občutek nezadovoljstva se začne zelo zgodaj vsajati v človeka. Mlad človek se s tem sooča in mu je težko. Vedenjskih težav je vse več, ne zato, ker bi se spremenili možgani, ampak zato, ker se je okolje, v katerem živimo, zelo spremenilo. Postalo je izredno zahtevno, zelo tekmovalno, časa pa je izjemno malo. Čas si moramo danes vzeti, saj nam ga nihče ne bo dal. Za situacijo, ki smo jo ustvarili, pa niso odgovorni najstniki. Odgovorni smo mi in naši starši.

          Ob izzivih pubertete starši hitro kaznujejo in omejujejo.
          Ja, na zelo nevljuden in zelo avtoritaren način začnemo izražati svojo stisko, a v resnici izkoriščamo svojo moč, da smo starejši, močnejši, tisti, ki ga preživljamo. In na ta način smo zelo slab zgled mladostniku. Ne smemo pozabiti, mladostnik nas ves čas gleda, opazuje, ves čas presoja. Malo drugače kot dvoletnik, petletnik, ki je vedno pripravljen žrtvovati svojo integriteto, ker nas ima rad. Najstnik ne več. Prav v tem obdobju bi morali biti izjemno avtentični, izjemno iskreni tudi do samih sebe, in ne izkoriščati te nepravične moči, ki jo imamo.

          Zdi se mi, da se moramo o spoštovanju otrok na splošno odrasli še marsikaj naučiti.
          Marsičesa se tudi mi nismo mogli naučiti od svojih staršev. Mladostniki so zelo dobrodošli, saj nam povedo in pokažejo stvari o nas samih, ki nam jih nihče drug ne bo povedal. Edino mladostnik bo dovolj pogumen ali pa tudi dovolj nespameten, da nam bo povedal kaj novega o nas. Zato je delati z mladostniki naporno, saj zahteva ukvarjanje s sabo, ampak je tudi zelo nagrajujoče. Odnosi z njimi so zelo močni, čustveni in intelektualno zahtevni.

          Katere so pogoste napake, ki jih delamo starši?
          Mislimo, da imamo pravico vpadati v mladostnikov notranji prostor, tako kot smo vpadali, ko je bil še otrok. Pa vendar moramo imeti spoštovanje do njegov In kljub temu da smo odrasli, velikokrat na primer ne razumemo, da mladostnikovo vedenje ni uperjeno proti nam. Gre za preizkušanje mej, za iskanje lastne identitete. To nima velike povezave z nami. Lahko pa se ob tem počutimo prizadete, še zlasti če mislimo, da to je povezano z nami. V resnici nas ne sme zanimati lasten položaj moči, ampak to, kaj se je zgodilo. »Kako to, da se danes vedeš tako?« Če mu bomo vrnili na enak način – in to se velikokrat zgodi, da naši zreli možgani ne delujejo tako, kot bi si želeli – in se spustili na isto raven kot najstnik (s slabo delujočimi čelnimi režnji), se znajdemo v bitki, kjer bosta oba poražena. Imamo zrele možgane, ki so sposobni ozavestiti stvari, odzvati se znamo drugače kot najstnik.

          Iz svoje pubertete se spomnim, da mi je bilo zelo pomembno, da so mi starši zaupali. In da je prekinjen stik tisti, ki odpira vrata za neumnosti.
          Ja, vemo, da najstnik potrebuje največ zaupanja prav takrat, ko si ga najmanj zasluži. Občutek zaupanja je izjemno pomemben za samopodobo. Samopodoba najstnika je zelo krhka. Najstnik ni neumen, presoja, katere so njegove šibke in močne strani. Želi si biti dober, želi si imeti dobre odnose, vendar tega ne zmore vedno. Če mu kot starši nalagamo dodatno breme, da mu ne zaupamo, da ni dovolj dober, ga pehamo v velike stiske, saj so pričakovanja staršev še vedno zelo pomembna. Starši pogosto mislijo, da so najpomembnejše osebe v življenju otroka prijatelji, vendar mladostniki velikokrat povedo, da sta to še vedno v več kot 80 odstotkih oče in mama. Tako se potem v skladu z našimi pričakovanji tudi obnašajo.

          Kaj narediti, če imamo otroka, ki je že zlorabil naše zaupanje?
          Če smo že tam, ne moremo rešiti vseh stvari za nazaj. Vsako vedenje ima svoj razlog. Lahko se trudimo odpraviti razloge in zavedati se moramo, da otrok še vedno potrebuje naše zaupanje. Zelo se je vredno pogovoriti. Najstniki so opremljeni za abstraktne pogovore. Treba mu je odpreti polje zaupanja. Tega ne naredimo z vprašanji »zakaj?« in zasliševanjem, ampak z vprašanji, ki nakazujejo, da nas zanima, in to so vprašanja, ki se začnejo s »kako?«. Kako si se počutil, kako to, da si naredil nekaj takega, kaj te je pripeljalo do tega? To so vprašanja, ki ponovno poskušajo vzpostaviti zaupanje in odnos z mladostnikom. Mi smo odrasli in naša naloga je, da vzpostavljamo zaupanje. Z otroki smo enakovredni, vendar še nismo enakopravni, zato smo za odnos odgovorni mi. Tudi če je mladostnik zlorabil naše zaupanje, je naša naloga, da ga poskusimo vzpostaviti nazaj. Mladostniki nam velikokrat ponujajo roko, ki pa je nočemo sprejeti, ker je zlorabil zaupanje. Vendar to ni ustrezen način, s tem gradimo zidove, ne odnosa.

          Najstnik je lahko tudi zaradi mozolja na robu obupa.
          Stiske so resnične. Vsa občutja so realna. Takoj ko rečemo, da to ni tako, razvrednotimo človeka, njegova občutja. Mladostnik si želi biti prepoznan, mi ga pa razvrednotimo, in to ni pot do dobrih odnosov.

          Kaj pa najbolj tvegana vedenja, samopoškodbe in podobno?
          Trenutno so pogosta samopoškodbena vedenja, ki so izraz stisk, osamljenosti in nerazumljenosti. Vendar jim bolečina da občutek, da so živi. In na ta način prinese kratkoročno olajšanje velike stiske. Seveda na dolgi rok ne deluje, saj je stiska globlja. Pravi odgovor na te stiske je, da se res ne razumemo. Ti ne razumeš mene in jaz ne razumem tebe, vendar te želim razumeti, zanimaš me ti kot človek.

          Kdaj vedenje zahteva posredovanje?
          Kadar se najstnik vede moteče in agresivno ter se ovira pri izražanju lastnih želja, potreb in potencialov, to vedenje zahteva pomoč. To so lahko delinkventno vedenje, zloraba substanc, zapiranje v sobo, depresivno vedenje, samopoškodbeno vedenje, anoreksija, bulimija. Ne gre za občasno vedenje, ampak za sistematično početje, ki tako močno vpliva na življenje mladostnika.

          Mladi in tehnologija?
          Najstnika moramo voditi, da bo znal sam presojati, koliko uporabljati sodobne tehnologije in na kakšen način. Prepoved ni pravi recept. Najstnik mora dobiti moč odločanja, sam se mora znati odločati, kdaj in kaj bo počel na spletu. Rojeni so bili v to dobo, so domorodci digitalne tehnologije. Ukrepati začnemo, ko to vpliva na njihov vsakdan. Ko namesto pogovora s prijateljem izbere digitalnega prijatelja. Ko napetost raje kot s telesno aktivnostjo sprosti za zaslonom. Vse to so opozorilni dejavniki.

          Kako ravnati takrat?
          Potrebujemo sočloveka, telesno aktivnost. Edini način, da mladostnik to prepozna pri sebi, je, da pozna svoje telo, da pozna svoje potrebe, da zna biti čustveno in socialno aktiven. To mora znati prepoznati in se naučiti že prej. Če smo mu mi prej vse strukturirali in urejali, bo težko kaj prepoznal.

          Kaj jim lahko damo?
          Najstnik si v resnici izjemno želi biti voden. Počuti se sila negotovega. Zakaj kot starši ne bi bili tisti, ki smo dober zgled, dober vodnik? A če hočemo biti to, moramo biti pripravljeni priznati napake sebi in njim. Vedeti, da naša podoba v ogledalu ni tako idealna, kot bi si želeli. Če smo avtentični s to podobo, ni toliko težav, kot če nosimo maske. Mladostniki od nas, odraslih, potrebujejo, da jih uzremo, da jih vidimo kot človeka, tako kot to potrebujemo mi. Samo zato, ker smo, z vsemi plusi in minusi, ki jih imamo.

          https://govori.se/zanimivosti/dr-tina-bregant-starsi-in-otroci-na-vrtiljaku-pubertete/

          Gre torej za pogled stroke na odraščanje otrok. Preberite še druge vire Slavica. Učimo se vse življenje. Janez

      • Slavica says:

        Ampak moja hči je stara 28 let. Kako ji naj pomagam, če noče poslušati nasvetov in dela napako za napako. Nič ji ne odpre oči.

    • Hvala says:

      Spoštovana Slavica!
      Molite rožni venec BOŽJEGA USMILJENA in rožni venec MARIJINIH KRVAVIH SOLZ.
      Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

    • Hvala says:

      Spoštovana Slavica!

      Gospod je tisti, ki potegne ljudi iz teme, Gospod je naša luč.
      Sveto pismo pravi, Sirah 11(14): Dobro in hudo, življenje in smrt, uboštvo in bogastvo je od Gospoda.

      Zakaj bi se hči sekirala za govorice ljudi?. Jezus je tudi sestri Favstni rekel, naj se ne ozira na govorice ljudi. Kaj vse so ljudje rekli tudi Jezusu. Zakaj vas to vznemirja?. Človek je samo človek, ki ne vidi v srce drugega človeka, to vidi samo Bog in on ima pravico sodit. Sestra Favstina Kovalska je napisala v svojem dnevniku: “Usmiljeni Jezus, srh me spreletava ob misli, da bom morala dajati račun o svojem jeziku. V jeziku je življenje, pa tudi smrt. Z jezikom pogosto tudi ubijamo. Včasih zagrešimo pravi umor-in imamo to še za majhno stvar? ” To so napisane besede Favstine.
      Kaj pomenijo znamke na obleki človeka? A je sreča človeka v fini obleki? . Ali bo hčerka srečna, če bojo samo lepo govorili o njej?

      Božja Beseda prvi:” V sreči ne moremo presoditi prijatelja, v nesreči pa sovražnik ne bo ostal prikrit.Kadar je kdo srečen, njegovi sovražniki žalujejo -Sir, prvi del 12 (8-9). Kdor obvladuje svoj jezik, bo živel brez prepirov, kdor čenče sovraži, ne trpi hudega-Sir drugi del 1986-7).

      Duhovnik v svojih predavanjih v Sloveniji in drugod pravi, da je človek v popolni svobodi v Gospodu takrat, ko je osvobojen od sveta (nenavezanost na dobrine) in od samega sebe ( čustva, občutki).
      Jezus pravi , da ni druge poti v nebesa kakor pot križa, ta je tudi najkrajša.
      Evangelij po Luku 6 (26), Božja Beseda pravi: “Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki.”
      Sestra Favstina je veliko trpela in je tudi napisala: “Bodi blagoslovljen o Bog, za vse kar mi pošiljaš. Nič pod soncem se ne zgodi brez tvoje volje; ne morem prodreti v tvoje skrivnosti glede sebe, marveč prislanjam usta na ponudeni mi kelih. Jezus vate zaupam”, konec njene navedbe.

      Božja Beseda pravi:”Otrok, če se približuješ, da bi služil Gospodu, pripravi svojo dušo na preizkušnjo. Vzravnaj svoje srce in vztrajaj, ne prenagli se v trenutku spopada. Njega se drži in se ne umikaj, da boš nazadnje povišan. Vse, kar pride nadte, sprejmi, potrpi, kadar te doleti ponižanje, zakaj v ognju se preizkuša zlato, tisti, ki so Bogu po volji, v peči ponižanja-Sir ,prvi del 2(2-5).

      Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

      • Hvala says:

        Spoštovana ga. Slavica! pripis

        Vaša hči je odrasla oseba, polnoletna, lahko ji svetujete, otrokom ne smemo vsiljevati svoje volje, volja staršev, ta je mnogokrat drugačna od Božje volje, Gospod ima tudi za njo svoj načrt, molite naj se zgodi Božja volja v njenem življenju in imejte potrpljenje.
        Božje usmiljenje vir čudežev in skrivnosti, vate zaupamo.

        • Janez says:

          Običajno se staršem niti sanja ne, zakaj jih zavračajo njihovi odrasli otroci in večina staršev se zateče v tiho užaljenost ali odprt konflikt. Ne zmorejo sprejeti , da jih njihovi odrasli otroci še vedno potrebujejo, seveda na drugačen, nov način. Za mnoge starše so odnosi z njihovimi odraslimi otroki vir velikih bolečin in trpljenja. Zrel odnos s svojim odraslim otrokom je vrhunec dolgega procesa, ki se je začel v otroštvu, dosegel vrhunec v adolescenci in se nadaljeval v času fizične ločitve ob odhodu od doma. Starši na naloge , izzive in tudi težave svojih odraslih otrok zmorejo odgovorit z zanimanjem in podporo. Vi ste njihova edina mama, njihov edini oče, ki jih imajo in vaši otroci se nikoli ne odpovejo hrepenenju po tem, da bi jih vi čutili, podpirali, bili ponosni nanje. Strokovnjaki psihološke stroke se ukvarjajo s to bolečo teme in skušajo poiskati tudi odgovor na vprašanje, kaj lahko kot starši storimo, da se odnos z odraslim otrokom zopet vzpostavi, da se stare bolečine, ki velikokrat segajo še v otroštvo in mladostništvo začutijo, priznajo in ovrednotijo. Soočenje z zakonom oziroma partnerskim odnosom omogoča najboljšo razrešitev otrokovih problemov, saj ob odgovornem in odraslem reševanju svojega odnosa starši dobijo moč, da pomagajo odrasti tudi svojemu otroku. Pri tem odrasli v družini zmorejo reševati svoje probleme in sodelovati, ko jih otroci pokličejo na pomoč. Potrebno je začeti znova, živeti na novih temeljih, si odpustiti in pozabiti na neprijetne dogodke, besede in žalitve ter se imeti rad iskreno in od srca. Prositi Boga, da zopet pride v medsebojni odnos strpnost, vedrina, zaupanje, dobrota. odpuščanje in ljubezen, ki je temelj vsega.

          Gospod podari Slavici in njeni odrasli hčerki družinski Mir, razumevanje, medsebojni spoštovanje, medsebojno zaupanje, dobroto in ljubezen. Da bi se spet imeli radi. Prosim Te Gospod Bog usliši prošnjo.

  67. Janez says:

    KO MOLIMO: KAKO PA MOLIMO S SRCEM, IZ SRCA?
    Molitev je pogovor z Bogom, zato s srcem molimo takrat, ko se polno zavedamo, s kom govorimo, s kom se pogovarjamo, komu pripovedujemo, koga poslušamo. Molitev Bogu iz srca ni ponavljanje molitev po mobrazcih oziroma ene same večne prošnje, čeprav si še tako želimo, da bi bili uslišani. Povemo jo na začetku molitve. Bog, Marija, svetniki, h katerim se zatekamo, že brez tega vedo, kaj nas tare. Vsekakor je prav, da vse in prav povemo. Toda potem mora slediti pogovor, molitev obrazcev, ki jih imamo veliko in so lahko zelo lepi, če jih izgovarjamo zavestno in ob njih premišljujemo in so nam v pomoč. Lahko pa molimo svojo molitev iz srca, ko sami povemo molitev po svojih besedah in Bog Oče nas bo razumel. Počastimo našega Očeta, našega Stvarnika, Svetega Duha, počastimo Božjo Mater in svetnike, posebej tiste, ki so nam ljubi. Na koncu pa naj bo spet pogovor, zahvale, tokrat s svojimi besedami; naj spregovori tudi naše srce in pove Bogu in Mariji vse in iskreno kot v pogovoru s Prijateljem. Pomembna je iskrenost in resničnost tega kar Bogu povemo, ne umetniški slog besed in molitev. Naj bo to bodisi zahvala za vsak preživet trenutek, za vsako srečanje; prijetno ali neprijetno, za naše skrbi, bojazni, probleme, zdravstvene težave, naše dvome in dileme, ki odražajo dogodke iz napega življenja. Avtorji krščanskega vzhoda pravijo, da je najpomembnejša molitev tista, v kateri prevladujejo »občutja srca«. Teofan Zatvornik, denimo, piše: »Ko izrečete svojo molitev, skušajte to storiti tako, da bo prišla iz srca. V svojem pravem smislu molitev ni drugega kot vzdih srca k Bogu; ko manjka ta polet, pa ne moremo govoriti o molitvi. Zato kristjani molimo goreče, darujmo/povejmo Bogu vse došle urejene in neurejene misli, probleme in želje, dajmo nas vse/ sebe vsega v molitev, ki naj bo polna, iskrena in iz vsega Srca.« Polej bo res molitev iz srca.
    Skupnost krščanskega življenja

    MOLČATI IN TIHO ČAKATI NA BOGA, DA NAM SPREGOVORI
    Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja, sem znal vedno manj spregovoriti. Slednjič sem povsem utihnil. Postal sem, v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal, postal sem poslušalec. Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti, toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati. Tako je: molitev ni prisluškovanje tega, kar sam si govorim. Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori.

    Delno prirejeno po Skupnosti krščanskega življenja

    PROSIM GOSPOD SPREMLJAJ ME VES DAN
    Ko se zjutraj zbudim, mi je Gospod ena izmed prvih misli. Spremlja me čez dan doma, v službi, pri prijateljih, ko delam ali ko grem v gozd in športam za rekreacijo. Želim si, da bi se zavedali Njegove navzočnosti prav vsak trenutek dneva, ob vsakem delu, pogovoru, vsekdar … Kadar ležem spat, mi molitev pospremi tegobe in radosti dneva. Izzvenijo neprijetni dogodki in veselijo me vse radosti, ko sem spoznal in pomagal ter poslušal druge ljudi, kaj se jim je zgodilo in kaj čutijo. Veselim se novega dne, ki ga je naredil Gospod.

    MOLITEV ZA VSE NAŠE OTROKE
    O Bog, ki si mi v svoji dobrotljivosti podaril otroke, zahvaljujem se za to milost in Ti zatrdim, da sem voljan vzgojiti jih Tebi v čast. Izročam jih v Tvoje Božje varstvo in zaklenem v Tvoje očetovsko srce, da bodo obvarovani vsakega greha in sramote. Prosim Te, nebeški Oče, da jih prav vzgojim in izredim. Daj mi milost, da jim svetim z lepim zgledom in jih navajam na sleherno čednost in pobožnost. Daj tudi njim obilno milost, da bodo Tebi in meni v veselje. Darujem Ti vso skrb in trud, ki ga imam z njimi, in Te prosim, sprejmi oboje v svojo čast in moje zveličanje. Amen.

    PO BOGU HREPENIM
    Pokliči me, o dobri Oče, v svojo službo dobrote drugim. Stori, da bodo moje misli prišle kot nežna sapa in me osvežila kot rosa Tvoje modrosti, da bodo moje besede iskra Tvoje dobrote, da bodo moja dejanja roka Tvoje ljubezni. Posveti me, o dobri Oče, v svojega služabnika in moje srce odpri za svojo besedo! Glej, tukaj sem in hrepenim po Tebi. Dovoli, o dobri Oče, da se Ti vsega izročim! Gospod Po Tebi hrepenim. Pridi k meni prosim, nakloni mi Mir in me potolaži. Daj mi moč in podučli me prosim, da slabo opustim in marsikaj dobrega naredim. Carpe Diem ali naj bo ploden moj vsak dan, ki si ga naredil Ti Gospod.

    Delno dopolnjena Molitev Skupnosti krščanskega življenja

    • Janez says:

      Zapadel sem v krizo vere. Kaj lahko storim? Zanimiv prispevek na Aleteia.

      Bolezni, ločitve, trpljenje in brezposelnost so lahko nekatere od skušnjav, ki jih sovražnik uporablja, da ljudje podvomijo o ljubečem Božjem delovanju. Vera je v življenju kristjana gorivo, ki mu pomaga, da lahko presega ovire in ostaja trden v Bogu. Vsak človek ima boje in se sooča s trpljenjem, a obstaja razlika med vernim in nevernim človekom: smisel človeškega življenja. Kristjan verjame, da bo po preživetih zemeljskih preizkušnjah v Bogu našel odrešenje za večnost.

      Življenje brez vere zgubi smisel za svoj obstoj človeka
      Božja beseda o veri pravi takole: “Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.” (Heb 11,1). Torej človek z gotovostjo pričakuje nekaj, kar se v očeh ljudi ne da razložiti in ni otipljivo.
      Katekizem Katoliške cerkve pod številko 153 piše, da je “vera Božji dar, nadnaravna krepost, ki jo [v človeka] vlije Bog”. Torej je Božji dar njegovim otrokom in pot, ki človeka vodi k Bogu.
      Če je torej vera osnova, da pridemo v nebesa, bo sovražnik zagotovo naredil vse, da bi jo iztrgal iz ljudi. “Vera more biti postavljena na preizkušnjo. Svet, v katerem živimo, se pogosto zdi zelo daleč od tega, kar nam zagotavlja vera; izkustva zla in trpljenja, krivic in smrti se zdi, da govorijo zoper evangelij; omajati morejo vero in postati zanjo skušnjava.” (KKC 164)
      Bolezni, ločitve, trpljenje in brezposelnost so lahko nekatere od skušnjav, ki jih sovražnik uporablja, da ljudje podvomijo o ljubečem Božjem delovanju. Ko ljudje podvomijo, se začno oddaljevati od Gospoda, zapadejo v versko krizo, v kateri se začnejo spraševati o obstoju Boga.

      S katerimi koraki kristjani premagamo krizo po Aleteia?
      1. Prosite za pomoč ljudi, ki so na verskem področju zreli, na primer duhovnik, duhovni spremljevalec ali nekdo, ki je za vas referenca. Bodite zelo iskreni in svobodni pri vaših vprašanjih in odprti za nasvete.
      2. Odmaknite se od aktivnega življenja, da boste živeli ta boj v zakulisju. Če gre za osebo, ki je na vodilnem položaju, je to čas, da se odpove svoji zadolžitvi. To ne pomeni, da se dogodkov ne udeležuje več, pač pa odmaknjena pazi, da ta boj s sovražnikom ne postane neobvladljiv.
      3. Zanesite se na podporo ljudi, ki vas imajo zares radi in vas ne sodijo. Kriza, ki jo imate, bo minila, če pa jo boste kakovostno preživeli, bo obrodila dobre odrešenjske sadove. Naj ljudje govorijo, kar hočejo, ne dopustite, da bi pripombe in sodbe vplivale na vas. Razumite, da bo sodba na koncu življenja le med vami in Bogom.
      4. Bog ne bo kršil človekovih zakonov in svobode, ki jo je On sam dal svojim otrokom. Primer: da se mož, ki je zapustil ženo, vrne domov, se mora odločiti in prehoditi pot vrnitve. Bog ga ne bo prisilil k temu. Še en primer: kdor hoče, da je njegova bolezen ozdravljena, mora slediti zdravnikovim navodilom. Če Bog želi, ga lahko ozdravi, to je skrivnost vere. A pomembno je, da se bolnik odloči in svobodno podvrže zdravljenju, ki mu ga zdravniki predpišejo.
      Bog me ljubi in tolaži
      Skozi vse neuslišane molitve in preživete boje ohranite gotovost vere: Bog vas ljubi in tolaži. Zrelost v veri dosežemo, ko sprejmemo, da Bog ni dolžan izpolniti vseh naših želja in ne v tistem trenutku, ko želimo mi. Kar potrebujemo, je njegova ljubezen in tolažba.

      https://si.aleteia.org/2018/07/11/zapadel-sem-v-krizo-vere-kaj-lahko-storim/

      Zanimiva tematika nam je dana v razmislek. Kako pa lahko človek izgubi vero v Boga? In mi ali dajemo vse odm sebe, da bi kot dobri ljudje in kristjani dali zgled neverujočim? Jezus je delal čudeže in dobra dela in nas odrešil brez naših zaslug. Toliko lepega in dobrega ter obenem zahtevnega je v Evangelijih ter v Jezusovih naukih. Morda pa nismo vsega storili kar bi morali in kar bi lahko, da bi bili misionarji ljubezni in apostoli v našem življenju!?

  68. Janez says:

    V četrtek 15. avgusta bomo praznovali kristjani zelo Velik Marijin Praznik. K Mariji molimo in jo dostikrat prosimo za naše potrebe. Kristjani pa tudi radi romajo k Mariji na Brezje in na Svete Višarje ter jo tako počastijo. Bog nikoli ne odkloni prošenj Marije, ki jo Njej izrekamo verniki. Marije Ti si Naša in Jezusova draga Mati in zavetnica Kristjanov, ki nam pomaga in nas varuje.

    MOLITEV ROMARJEV NA BREZJE K MARIJI
    Moja duša poveličuje Gospoda za veselje in radost v vaših srcih. Poslušala sem vašo molitev, ko ste prosili drug za drugega, za vašo skupnost in blagoslov tega romanja. Vse te vaše poti k Očetu so bile tudi pot k meni. Ta pot je drugačna od vseh drugih vaših poti. Ko mislite, da ste prispeli do njenega konca, se šele začenja vzpenjati kvišku; in vendar ste, ko stopite nanjo, že kakor na cilju. In danes pridete prav v mojo hišo. Prisrčno vas pozdravljam, ker prihajate, da bi izrekli besedo zaveze Bogu in skupnosti. Pozdravljam vas, brate in sestre v Kristusu, vaše voditelje in duhovne spremljevalce. Vas, otroci, pozdravljam skupaj z vašo razigranostjo in navdušenjem za to pot. Pozdravljam vaše prijateljstvo in skupnost med vami. Potrebujem vašo povezanost. Zaradi vas in za svet. Potrebujem to prepletenost ljubečih odnosov za znamenje vsem, ki iščejo upanje in resnico. Zato sem iskala pot do prebivališča vašega upanja in vaših sanj, zato sem vas klicala, da pridete. Pridite in izrecite besedo, za katero vas je navdihnil Vsemogočni. Naj bo blagoslovljena vaša pot. Pridite s pesmijo in molitvijo, s smehom na ustnicah in z veseljem v srcih. Pridite in se ob meni napijte darov večnosti. Kajti moje srce je Očetovo prebivališče, moja hvalnica je polna Božjega Duha in Dete Odrešenik okuša slast ljubezni v mojem naročju. Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

    Medmrežje: Molitev skupnosti krščanskega življenja.

    POSVETITEV MARIJI NA BREZJAH
    Marija, Kraljica nebes in zemlje, prišli smo k Tebi, k Tvoji milostni podobi na Brezje, da Ti izročimo sebe in našo Skupnost krščanskega življenja in se posvetimo Tvojemu brezmadežnemu srcu.
    V dar Ti prinašamo našo povezanost in medsebojno ljubezen, delo in trud za izpolnitev Očetove volje, veselje nad rastjo lepega in svetega med nami.
    Marija, odprla si se Bogu, Božji milosti, izrekla besedo »Zgodi se« in sprejela Božjega Sina, ki nas je odrešil.
    Tvoja materinska skrb nam je zgled lepe ljubezni, dragocen dar, zato Ti kličemo: Božja Mati, Tebi z zaupanjem izročamo naše življenje. Pomagaj nam hoditi z vero in pogumom, da bomo ponavljali svoj »Zgodi se« vse bolj predano in se v Božji ljubezni popolnoma uresničili ter obrodili sadove Jezusovega veselega oznanila. Uči nas duha edinosti in odpuščanja, da bo med nami, v Cerkvi na Slovenskem in vsepovsod po svetu, zraslo Božje kraljestvo.
    Marija, zaupamo v Tvojo priprošnjo za izpolnitev našega poslanstva in se Tebi, Brezmadežna, vsi skupaj posvetimo. Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, ki v slavi z Očetom in Svetim Duhom živi na veke.
    Amen.

    Medmrežje: Molitev skupnosti krščanskega življenja.

    POSVETITEV MARIJINEMU BREZMADEŽNEMU SRCU NA BREZJAH
    Marija, Kraljica nebes in zemlje, prišli smo k Tebi, k Tvoji milostni podobi na Brezje, da Ti izročimo sebe in našo Skupnost krščanskega življenja in se posvetimo Tvojemu brezmadežnemu srcu.
    V dar Ti prinašamo našo povezanost, medsebojno ljubezen, delo in trud za izpolnitev Očetove volje, veselje nad rastjo lepega in svetega med nami.
    Marija, odprla si se Bogu, Božji milosti z besedo »Zgodi se« in sprejela Božjega Sina, ki nas je odrešil.
    Tvoja materinska skrb nam je zgled resnične ljubezni, dragocen dar, zato Ti kličemo: Božja mati, Tebi z zaupanjem izročamo naše življenje. Pomagaj nam hoditi z vero in pogumom, da bomo ponavljali svoj »Zgodi se« in se v molitvi vse bolj predano obračali k Njemu tudi z zadoščevanjem za grehe, s katerimi je žaljen naš Gospod.
    Pomagaj nam, da se Božja ljubezen v naših življenjih popolnoma uresniči ter obrodi sadove Jezusovega veselega oznanila. Uči nas duha edinosti in odpuščanja, da bo med nami, v Cerkvi na Slovenskem vsepovsod po svetu, zraslo Božje kraljestvo. Marija, zaupamo v Tvojo priprošnjo za izpolnitev našega poslanstva in se Tvojemu, Brezmadežnemu srcu vsi skupaj posvetimo. Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, ki v slavi z Očetom in Svetim Duhom živi na veke. Amen.

    Medmrežje: Molitev Skupnosti krščanskega življenja

    GLEDATI Z NOVIMI OČMI
    Nakloni mi, o Gospod Milost, da bom zdaj videl vse stvari z novimi očmi. Da bom vedel in razlikoval ter preizkušal dogodke in novice ter novosti oziroma besede Ljudi v času tako, da mi bo to pomagalo prepoznavati znamenja časov, se veseliti stvari, ki so Tvoje in jih podarjaš drugim. Daj mi jasnost naukov in spoznanja, ki si jo dal apostolom, božjemu ljudstvu in svojim svetim. Gospod razsvetli me prosim in me poduči, kaj je prav in kaj ne, da se bom prav ravnal in živel po Tvoji postavi in Evengelijih.

    MOJA VISOKA PESEM HVALEŽNOSTI ZA VSE, KI JO POJEM TEBI OČE
    Ti, ki Te ljubi moja duša, povej mi, kje se nahajaš, kje prebivaš, kje Ljubiš in Odrešuješ ter kje nesebilno deliš Dobroto na Zemljo pravičnim in krivičnim brez razlik ? Glej, grem po sledeh Tvojega Evangelija, po sledeh Tvoje nesebične dobrote, čudežev, odpuščanja in ljubezni, ki jo je Tvoja daritev zarisala med nebom in zemljo. Grem po poti Tvojih Božjih zapovedi in postav za nas Božje Otroke. Praviš mi, da sem kakor lilija med robidami, kakor pšenica, ki si jo posejal na pola, da bi obrodila in bi jo poželi jeseni, ko ozreli, da bi imeli kruh, kakor grozdi na vinski trti, da bi obrodil za trgatev in vino. Ti si kakor jablana med gozdnim drevjem, si Dobrotni in Ljubeči Brat, ki je vedno z Nami in ob Nas, ko služimo in ljubimo. Z užitkom posedam v Tvoji senci in Tvoj sad je sladak mojim ustom. Tvoje znamenje nad menoj je ljubezen. Varuješ me in ves me objemaš. Vedno si z menoj in ob meni. Tiho me gledaš in govoriš, saj si vedno z Nami in ob Nas. Tvoj Mir je umiril moje nemirno Srce Gospod. Tvoji nauki so me potolažili in me razsvetlili, tvoja Beseda me je potešila in podučila. na meni je da jo bom vedno izpolnjeval. Tvoja Volja naj se zgodi in ne moja. Naše besede pridejo in preminejo, Tvoje Besede pa so večne. Pomagaj nam prosim, da bomo več molili in delali dobra dela, v tvojo Čast in Slavo Bog. Hvala Ti Bog ta vse.

    Prirejena molitev Skupnosti krščanskega življenja

    • Janez says:

      SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
      Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi.

      KAJTI KAKOR PRIDE
      Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal. Iz 55, 10–11.

      Premišljujmo Božjo Besedo, naj prekvasi vsak dan naše Življenje in našo Dušo.

      Medmrežje: Molitev Skupnosti krščanskega življenja

      • Janez says:

        Opravičilo: prosim oprostite, zgoraj sem pomotoma dvakrat napisal Molitev k Mariji na Brezjah. S starostjo in pešanjem moči pač pade koncentracija.
        Želim vam lepe praznike in obilo Njegovega blagoslova. Naj nam Mati Marija vedno pomaga. Janez

        • Janez says:

          ČUJ MARIJA MOJO PROŠNJO
          Čuj, Marija, mojo prošnjo, ki naslavljam jo k Tebi iskreno in izrekam iz srca vročo,
          o ne izpusti me iz Svojih Materinskih rok.
          Mati mila in dobrotna ob meni bodi in ostani sredi križev in nadlog.
          Vem, da Ti ne boš pustila, da se Tvoj otrok izgubi,
          verjem, da ob meni si vedno Marija Ti
          in da Tvoja roka me skrbno drži.
          Marija prosim, Ti me čuvaj, Ti me brani,
          vedno mi v Življenju ob strani stoj.
          Milo sodbo pri Jezusu mi izprosi,
          da pridem k Očetu in se vrnem v raj s Teboj.
          Čuj, Marija, klic moje duše, poslušaj prosim glas mojega srca,
          prosim bodi nam kot naša dobra Mati vselej usmiljena!
          Saj Ti dobrotna, ljuba, mogočna, sveta Mati, nam ljudem na zemlji moreš vedno pomagati.
          Ko nikjer ni več pomôči, si nam svetla zvezda upanja v temni noči.
          Ne presliši prošnje ki izrekamo jo Ti na glas, ljuba Mati, reši nas!
          Glej, otroci Tvoji smo, Tebi vse zaupamo in k Tebi v varstvo se zatekamo.
          Ti nam moreš vselej pomagati, o, pokaži in objemi nas Marija,
          saj verjem, da si naša Draga Mati!

          Prirejena molitev Skupnosti krščanskega življenja

          Pred tako lepoto Človek obnemi in utihne; zatrepeta njegovo srce. Veseli se vsega, kar nam je Bog namenil, saj je resnični lep Božji Svet. Marija pomagaj nam.

  69. Lara says:

    Bog hvala ti, ker mi pomagaš na vsakem koraku, tudi kadar nisem v mislih s teboj. Hvala ti za tvoje vztrajno vlivanje poguma, moči in prilagajanja na življenjske situacije, budno oko, dober sluh in trden korak.

    Hvala ti za vlivanje vztrajnosti, ki mi pomaga stremeti k (moralnim) vrednotam, in prosim, pomagaj mi še naprej, stoj mi ob strani.

    Usmiljeno pomagaj tudi vsem prosilcem na tej spletni strani.

  70. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »BLAGOR TISTIM SLUŽABNIKOM, KI JIH BO GOSPODAR OB SVOJEM PRIHODU NAŠEL BUDNE!«
    (Lk 12,37)

    »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov« (Lk 12,35-40).

    Priporočimo se Svetemu Duhu in se poglobimo v celotni evangeljski odlomek za današnjo nedeljo:

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C32-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Gospodar življenja in smrti! Hvala Ti za besede večnega življenja. Milostno nam pomagaj, da bodo »naša ledja opasana in svetilke prižgane« – v moči Božje besede. Da bi Te lahko čim bolj ljubili ter spolnjevali presveto Božjo voljo, Te ponižno prosimo za duha nenehne budnosti, da bi bile naše duše obvarovane pred napadi hudih duhov nečistosti, poželjivosti, jeze, nesramnosti, požrešnosti, lakomnosti, prepirljivosti, pohlepnosti … Daj, Gospodar življenja in smrti, da bomo živeli v nenehni čuječnosti ter s klicanjem Tvojega Presvetega Imena – JEZUS, z Božjo pomočjo odbili že prvi napad hudobnih misli. Daj, Jezus, da bomo res tako živeli in v tistem trenutku prehoda k Tebi zaslišali Tvoj blagor, s katerim blagruješ vse budne in zveste služabnike, da boš tako tudi nas »posadil za mizo« in nam podelil še druge potrebne milosti za večno srečo pri Tebi. Amen.

    S pomočjo osebnih in skupnih molitev, še zlasti s pomočjo molitev pri obhajanju sv. Evharistije, Božjemu usmiljenju priporočimo vse trpeče sestre in brate, ki prosijo za molitev in uslišanje v raznih življenjskih preizkušnjah. Zgodi se presveta Božja volja!

    Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  71. Helena says:

    Jezus zaupam vate…prosim ,pomagaj mi rešiti mojo ljubezen.Prosim,daj,da se srečno reši.

  72. Kristina says:

    Hvala ti Gospod za vse hvala za vse duhovne in materialne darove. Hvala za evharistijo

  73. Janez says:

    Bolezen, žalovanje in trpljenje niso vojne, ki bi jih dobili
    Zakaj uporabljamo tako vojaško izrazoslovje, ko govorimo o premagovanju bolezni, na primer dobila je bitko z rakom? Zakaj bi se temu morali izogibati? S takšnimi izrazi namreč namigujemo, da lahko tisti, ki imajo močno osebnost in odločnost, zmagajo. Ampak to ni takšne vrste vojna ali boj. Nisi bolj kreposten, če preživiš raka, in ne šibek, če ga ne.

    Odzivanje na tragedije in odzivanje na trpljenje
    Ljudje se različno odzivamo na razne težave, preizkušnje in tragedije, ki se dogajajo. Nekateri molijo, izrazijo sožalje in vprašajo, kako lahko pomagajo. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki namesto tega raje govorijo o tem, kaj je krivo, da je do te tragedije prišlo, in kaj bi lahko storili, da bi se temu izognili. Podobno se ljudje odzivajo tudi ob diagnozah, kot je na primer rak. Spodbujati nekoga, naj se bori in da naj ne obupa, ni nujno dobra ideja. Nas lahko trdna volja res reši pred boleznijo? Nam je sicer lažje, če to verjamemo, pa je lažje tudi tistemu, ki trpi, tistemu, ki je zbolel? Naš strah je nekaj povsem normalnega. Vemo, da se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem, da pridejo brez opozorila, brez odlašanja in da ne bi mogli narediti ničesar, da bi to preprečili. Vendar če bi v to resnično verjeli, potem bi bili najverjetneje preveč paralizirani zaradi strahu in si ne bi niti iz hiše upali. Zato se raje prepričujemo, da se nam to ne bo zgodilo, ker bomo stvari delali drugače in se bomo bolj bojevali.

    Deliti trpljenje
    To, da zavračamo možnost lastnega trpljenja, je povsem logičen odziv na trpljenje. Težava je le, da s tem, ko zavračamo možnost, da bi tudi sami trpeli, zavračamo tistega, ki trpi. Da bi lahko sprejeli tistega, ki trpi, pomeni, da prevzamemo, delimo njegovo trpljenje. Namesto da bi poskušali spodbujati tiste, ki trpijo, pa naj bo to zaradi bolezni, žalovanja ali katerekoli druge oblike trpljenja, bi morali poskusiti najti nek način sočutja in pozitivnega odnosa npr.: “Kako lahko pomagam?”, ki je eno izmed primernih vprašanj, ki ga lahko zastavimo, ali še bolje: “Kako ti lahko pomagam to prenašati? Kako naj ti pokažem, da ne trpiš sam?”Odzvati se tako na trpljenje drugega je seveda veliko težje od naših običajnih odzivov, a je veliko boljše in tudi bolj humano.

    https://si.aleteia.org/2018/03/09/vprasanje-ki-bi-ga-morali-zastaviti-tistemu-ki-trpi/

    Prošnja Boga za mojo ozdravitev
    Prosim Boga Očeta, da se izboljša moje zdravstveno in duhovno stanje, prosim za ravnovesje mojega fizičnega telesa in duha. Prosim Očeta, da bi ozdravel in da bi mi dal moč in mir v moje nemirno srce. Prosim Gospod varuj me in vodi me, kakor tudi mojo družino in moje prijatelje in znance. Gospod Jezus Kristus verujem, da si naš Odrešenik in da resnično bivaš med Nami. Ti si Vstajenje in Življenje ter vsa Ljubezen Boga Očeta. Prišel si, da oznaniš blagovest ubogim, da jetnikom prineseš prostost in slepim vid, da zatirane pustiš na svobodo in da pomagaš bolnim in revnim z svojim velikim Usmiljenjem. Jezus ti si naše upanje in zdravje bolnikov. Ti nas dobro poznaš in veš kaj potrebujemo. Jezus ti si Naš Brat in dobri pastir. Ti si usmiljeni Samaritan. Vem, da me ljubiš in me želiš ozdraviti, ker je v tebi, moj Jezus, še vedno tisto usmiljenje, ki si ga imel do bolnikov, ko si bival na zemlji. Spomnim se na tvoje besede v Evangeliju: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni« (Lk 5,31b). Prosim ozdravi me na duši in na telesu. K tebi prihajam žalosten, nemiren, bolan in vpijem kakor slepi Bartimej: »Sin Davidov, usmili se me«. Prosim pomagaj mi. Verujem, da si ti Bog, ki zdravi. Hvala, da me boš uslišal in me pozdravil na duši in na telesu. Hvala Ti Gospod Bog, da boš uslišal vse moje prošnje in prosim obenem blagoslovi mene in vse Ljudi dobre volje, da bomo hodili po Poti Odrešenja in se Zveličali.

    Prirejeno in delno povzeto po viru: Molitvenik življenje v Bogu

    Boga prosim za mojo ozdravitev ter da bom odslej zdrav na duši in na telesu, po Kristusu Našem Gospodu. Gospod usliši me in vodi me prosim. Podari mi mir in ozdravi me prosim. Hvala. Amen.

    Gornji prispevek od Aleteia je dan v premislek; manjka pa predvsem dodana molitev in prošnja k Bogu za ozdravitev, kar sem dodal sam. Besede niso dovolj, treba je moliti k Bogu in verjeti v Ozdravitev. Poglejte tudi moje druge molitve od preje na Prosim za molitev. Dodajte kaj tudi sami. Janez

    Že objavljeno na Prosim za molitev.

  74. Janez says:

    Verujem, da je Bog ob meni zdaj in vekomaj
    Verujem, da je Bog, ki je moj Oče, vedno ob meni in da nikoli nisem sam.
    Tudi takrat, ko sem osamljen, žalosten in utrujen od vsakodnevnega hitenja, hrupa in dela.
    Tudi takrat ne, ko sem bolan, siromašen, brez službe ali ko se nekam izgubim in zaidem.
    On je vse ustvaril za nas, tudi mene in vse ljudi, ker nas ima rad, v svojo Radost.
    Ustvaril je vse Stvarstvo za nas, da ga bomo imeli radi in delali vse v Njegovo Veselje.
    Včasih zatavam, ko ga iščem in ga hočem spet poiskati,
    ker so me na stranpoti zapeljale Mamonove sirene vedoželjnosti,
    dela, finančnih uspehov, materialnosti in kariere in drugega,
    ki so me oddaljile od Njega, da sem zašel ali se takrat izgubil.
    Takrat sem se odtujil sebi in Njemu in sem bil zagnan v pehanju za dobrinami sveta.
    Takrat nisem bil več miren in srečen, skromen in zadovoljen z vsem,
    kar prinese življenje, tedaj sem nenadoma postal lačen imeti več in še več in da nimam nikoli zadosti.
    Ko dobim in uživam le materialne dobrine sedaj sprevidim, da moja lahkota in žeja še traja in da ni nikoli dovolj nasičena. Hoče še več. In ujet sem v zanko brez konca.
    Tedaj spoznam, da kdor ni zadovoljen s tem, kar dobi od Njega,
    da bo ostal nezadovoljen in bo hrepenel po še več materialnih dobrinah in bo nestrpen in nemiren.
    Iskal sem Te Oče in molil ter vpil k tebi, da bi me rešil.
    Zavedal sem se, da se le v Njem umiri moje Srce in da se le v Njem spočije moja nemirna Duša.
    To je tedaj, ko se nasitim iluzije, da je v materialnem svetu vse, kar iščem in potrebujem.
    Odšla je stran od mene še ena iluzija, ki me ne zadovoljila in osrečila ter umirila.
    Človek obrača, Bog pa obrne pravijo modri ljudje in vedo ter prosijo, naj se zgodi Božja Volja.
    Kar je prav v Človeških Oče, ni Nujno prav tudi v Božjih Očeh.
    Oče nam pravi: »Jaz sem Tvoj Gospod, ki ima vse Stvarstvo v svojih rokah.
    Kadar boš moj Otrok v težavah ali kadar boš zašel, prosi me v molitvi in pomagal ti bom.
    Vsak Trenutek bom takrat ob Tebi in prežet boš z mojo Ljubeznijo. Zavrzi vse bojazni in skrbi, vse svoje nemire in se spočij v Meni. Pridi k Meni Otrok in jaz Te bom Poživil«.
    Zato se bom vrnil k Očetu in ga prosil milosti in odpuščanja, tako kot že tolikokrat ko sem zašel.
    Gospod nam ne odpušča do sedemkrat ali do sedemdesetkrat sedemkrat,
    kot pravi V Evangeliju, ampak neskončnokrat, ker nas ljubi.
    Spoznam, da ko me zažeja po Očetu, njegovemu Miru in Ljubezni, njegovi utehi,
    se umirim in spočijem od kariere, materializma in norega hitenja in sem spet pri Njem.
    Spoznam in verujem, da nikoli ne morem odditi stran in zatavati tako daleč od Očeta,
    da se ne bi mogel spet vrniti k Njemu Domov.
    On me zvesto čaka in se veseli, ko se spet vračam k Njemu.
    Verujem, da mi je Bog namenil življenje in ne vegetiranje ter nemirno iskanje in potovanje po svetu; verujem, da mi ni namenil konca dni mojega življenja s smrtjo, ker me je Jezus Odrešil in mi je naklonil milost večnosti pri Njemu.
    Verujem, da mi je naklonil veselje in radost in ne potrtost, ker me je ustvaril sebi v Veselje,
    Verjem, da bom kot Njegov Božji Otrok vedno ob Njem zdaj in na Vekomaj.

    Dopolnjena molitev iz Prihajam k tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    Dramski igralec Gregor Čušin pravi: “Postaviti Boga na prvo mesto ne pomeni zgolj obesiti križe na steno, imeti rožne vence okoli vratu, obiskovati nedeljsko mašo in se javno opredeliti za kristjana. Pomeni postaviti Boga za temelj življenja. Graditi na njem svoje življenje. ”

    Pomenitudi, da moramo živeti po Božjem nauku in Evangeliju. Pomeni, da moramo hoditi strmo in naporno ter ozko Pot, ki vodi k Njemu. Modreci pravijo, da je lažje govoriti o tej Poti, kot hoditi sam po njej. Brez molitve, truda in odrekanja pa ni uspeha nikjer. Ora et labora ali moji in delaj in prosi vodstva in Božjega blagoslova. Bog bo uslišal prošnje in molitve tistih, ki se trudijo pomagati in delati dobra dela za druge kot misionarji ljubezni ali apostoli Božje Besede, ki molijo in delajo dobro.

    To tudi pomeni, da je zelo pomembna tudi krščanska vsebina pred obliko, kar pomeni, da smo obenem dobri ljudje in dobri kristjani. Da smo dobri in usmiljeni kot samaritan, da vero izpričujemo z molitvijo in dobrimi deli ter da živimo po Božjih Postavah in Evangeliju. Kjer se imajo ljudje radi in se razumejo, kjer je prisotna ljubezen, človečnost in vedrina, kjer ljudje pridno delajo in si pomagajo med seboj, kjer je vse to vse v večjo Božjo Slavo in Veselje, tam je Božje Kraljestvo. Iskal sem Boga v raznih stvareh, našel pa sem ga v Bližnjem Bratu, ki je bil tako blizu mene. Prosim Te Gospod pomagaj mi da Te bom iskal in našel. Janez

    • Janez says:

      Zakaj obstaja trpljenje?- Aleteia
      Znati trpeti pomeni znati živeti
      Jezus nam je pokazal pomen trpljenja. Nihče ni trpel kot on in nihče se ni znal tako kot on s trpljenjem soočiti in mu dati presežen pomen.

      Bog ne želi, da trpimo
      Dokaz za to, da Bog noče trpljenja in ga nikomur ne pošilja za kazen, ter močno znamenje, da je Božje kraljestvo že med nami, so bila Jezusova ozdravljenja, čudeži in izganjanje hudega duha, se pravi zmage nad zlom in nad trpljenjem.

      Nekateri se sprašujejo, kako Bog dopušča toliko nesreče.
      Katoliški odgovor na vprašanje trpljenja sta jasno podala sveti Avguštin (umrl leta 430) in sveti Tomaž Akvinski (umrl leta 1274): “Obstoj zla ni posledica pomanjkanja moči ali dobrote Boga, ampak ravno nasprotno. Bog dopušča zlo, ker je dovolj Vsemogočen, da iz zla naredi dobro.” (STh I, c. 22, a. 2, ad 2).

      “Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” (Rim 8,28).
      Človeško trpljenje je predvsem sad greha. Sveti Pavel je rekel, da je “plačilo za greh namreč smrt”. (Rim 6,23). Naše napake povzročajo trpljenje tudi pri naših potomcih. Sinovi sicer ne dedujejo grehov staršev, vendar lahko trpijo zaradi njihovih posledic.

      Stvari lahko dojemamo kot dobre in slabe
      Bog, ki je popoln, ne more povzročati zla, bolj je njegova stvaritev tista, ki se lahko zmoti, saj ni popolna kot njen Stvarnik.Po drugi strani je zlo lahko tudi v slabi rabi stvari. Nož je dober v rokah kuharja in nevaren v rokah slabega človeka. Denar v rokah dobrotnikov lahko dela dobro za ljudi, lahko pa v rokah pohlepnih izkoriščevalcev povzroča lakoto in siromaštvo ljudi.

      Smisel trpljenja
      Papež Janez Pavel II. je 11. februarja 1984 v apostolskem pismu o trpljenju zapisal: “Smisel trpljenja je tako globok, da presega človeka samega. Človekovo trpljenje je tista točka njegovega življenja, v kateri ga skrivnostna ‘usoda’ vabi, da se dvigne nad samega sebe. Zdi se, da je trpljenje del presežnosti človeka.” (Salvifici Doloris, št. 2).

      Gospod je človeka naredil svobodnega, pametnega, občutljivega, dal mu je voljo in spomin zato, da bi postal “velik”, vreden in plemenit. Bog dopušča, da človek reče ne, sicer bi to pomenilo, da ni svoboden in bi bil samo robot, lutka ali stvar na daljinsko upravljanje. Bog pa tega ne želi. Bog ni pokroviteljski, ampak je naš Oče in zato ne pokriva napak svojih sinov. Takšen je zakon pravičnosti; kdor se zmoti, mora prevzeti odgovornost za svoje napake. “Bog ni naredil smrti, on se ne veseli propada živega.” (Mdr 1,13).

      Medmrežje Aleteia: https://si.aleteia.org/2019/02/04/zakaj-obstaja-trpljenje/

      P.s.: Pa vendar nam Oče vse odpusti in pozabi, ko se mu spovemo, skesamo in obžalujemo vse svoje grehe in napake ter jih popravimo in prosimo Njega in Ljudi odpuščanja. Kdor ljubi tudi pozabi in odpusti, kar velja tudi za nas ljudi. Prav je da molimo Boga in prosimo da nam odpusti nape grehe, prav je , da jih tudi mi odpustimo drugim ljudem. Janez

      • Hvala says:

        Spoštovani!
        Job, v Svetem pismu beremo je bil PRAVIČEN MOŽ, POPOLN, ISKREN IN BAL SE JE BOGA.
        Izgubil je vse imetje, otroke, zdravje.
        Bog je razodel Jobu svoje znanje, svojo moč, Job je odgovoril Gospodu in rekel: Zdaj vem, da vse premoreš in ni ovire za noben tvoj sklep. Zato odstopam in se kesam v prahu in pepelu.
        Gospod je Jobu naročil naj moli za svoje prijatelje, ki so govorili svoje mnenje. In Gospod je obrnil Jobovo usodo, ko je prosil za svoje prijatelje. In Gospod je dvakratno povrnil Jobu vse, kar je imel prej.
        Božje usmiljenje vir čudežev in skrivnosti, vate zaupamo.

        • Janez says:

          So stvari, na katere v življenju lahko vplivam in zadeve, na katere ne morem vplivati, ker presegajo moje moči in sposobnosti in je prav, da molim Boga in ga prosim za milost, da bom vse potrpel, vzel za dobro in da bodo težave in preizkušnje enkrat minile, tako kot se prišle. Prosim Boga, da bom to vedel in razlikoval. Zato bom po svojih besedah iz srca molil k njemu in se z njim pogovoril, tako kot francoski kmet v Cerkvi, ki je zvečer po delu na kmetiji, prišel, se odkril, pokleknil, prosil in molil Boga ter se spovedal vseh grehov. Iskreno in iz srca. In odleglo mi bo, ker me bo napolnil Njegov Mir in Ljubezen, da bom odslej pogumno vztrajal v vseh preizkušnjah. Brez pritožb. Brez jadikovanja. Z veliko vere in upanja v Njega.

          Zgodi se Božja volja, ne moja Volja. Kdo pa sem jaz brez Boga ? Vsakdo od nas dobi enkrat porcijo trpljenja in preizkušenj, ki ga pestijo. Tudi Jezus je na križu trpel in k Očetu molil: “Eli, Eli, Lama Sabaktani in še preje, Oče če je taka Tvoja Volja, naj gre ta kelih mimo mene ! Pa je za nas trpel in dotrpel, tako da smo mi odrešeni. Božji Skrivnostni Načrt Odrešenja skozi Jezusovo Trpljenje in Vstajenje od smrti, za Nas. Zame je trpljenje zato resnično velik Misterij. Pri tem pa razumem mnogotere misionarje in apostole, ki so v dobroti, dejavni ljubezni do Bližnjega izgorevali brez miru in počitka in dali pomenljiv zgled nam vsem. Spomnimo se le na slovenskega kirurga dr. Janez Janeža na Tajvanu, kjer je 38 let neumorno živel in le delal za bolnike ter se tako zgaral, da je izmučen zaspal v Gospodu. Ali na misionarja Pedra Opeko na Madagaskarju, kjer je moral vse pretrpeti in vztrajati za svoje ljudi, da je uspel in ogromno naredil za revne in bolne v svojem misijonu. Vso energijo za premagovanje vseh zaprek in težav Ti enkratni Ljudje dobivajo vso Moč in navdih od Boga, da vztrajajo v svoji Ljubezni do Bližnjega. Trpljenje ima tudi smisel, ki je v očiščevanju in prenove človeka, ko nas bolezen ali neugoden dogodek strezni in opozori, da smo le mali ubogi Ljudje, ki še kako rabijo Očeta in niso tako vsemogočni in zdravi in/ali materialno preskrbljeni kot mislimo. Dovolj je potres, požar, poplava in ljudem ki ostanejo brez vsega je treba pomagati. Zato Srbi pravijo kaj je Človek v Božjih Očeh: Šaka Jada (pest žalosti!). Mi pa mislimo, kako močni, pametni in nenadomestljivi smo in nismo nič skrbni ne do soljudi in ne do Narave, ki jo prekomerno izkoriščamo. Brez Njega nismo nič, z Njim pa zmoremo vse. Zato potrebujemo Njegovo Moč, da bomo vztrajali in delali dobra dela, zmolili iz Srca k Njemu in bili na strani rešitev z zgledom drugim.

          Gospod iščem smisel svojega trpljenja. Pomagaj mi, ker v sebi ne najdem pametnega odgovora. Razsvetli me in utrdi me, da bom razumel, da me tako vzgajaš in kališ, da bom imel močno voljo in da bom lažje potrpel v življenju, pa naj karkoli pride nadme, Vem da si Ti z Menoj. In vse pride in vse mine enkrat; tudi to bo minilo. Bog podati mi prosim Moč in Mir, da bom vztrajal.

          Trpljenje pomeni tudi, da se prekalim in utrdim v veri , da se prečistim v ognju preizkušenj in težav, da dobim nove življenjske izkušnje in da z vero in upanjem porečem, Gospod hvala Ti za to očetovsko lekcijo, pomagaj mi, da bom vztrajal in vzdržal ter sprejel Božjo Voljo. Pomagaj mi, da bom vztrajal v Dobroti in Potrpežljivosti in upal na Tvojo Pomoč. Janez

          Domine ad me? Significationem doloris. Salva me, quia ego a dolor respondere non poterit reperire. Clarifica me, et confortavit me, ut et ego intelligo, ut raising Kalis et ego habui in vita facilius fortis voluntatis, et patientiae, ut, si quid est in me: ut sint mecum scio. Et omnia et singula repetit; Transibunt illud. Deus det mihi sis viribus, et pax, id poscere. Ora Deum amare et facere bene facta, ignosce illis, et benedictionem.

  75. Miro says:

    NAJ NAM SV. LOVRENC PRI BOGU IZPROSI LJUBEZEN DO KRISTUSA IN NJEGOVE CERKVE!

    BOŽJA BESEDA: “Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil” (Lk 9,24).

    Sv. Lovrenc je eden najbolj znanih in češčenih mučencev krščanskega sveta. Ker je zaradi Kristusa svoje življenje na tem svetu izgubil, mu je Kristus na drugem svetu dal za nagrado večno življenje. Tudi nam Kristus ne bo ostal dolžan, če mu bomo zvesto služili (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Človekova hvaležnost za Božjo besedo in njegovo življenje v moči Božje besede – ob nenehnem zavedanju, da je v bistvu vse Božji dar – sta najboljše zdravilo zoper najhujše človekove bolezni, kot so bolezni sebičnosti, napuha, nadutosti, poželjivosti, nečistosti, pohlepnosti, strahu, žalosti, obupa …

    Naj nam sv. Lovrenc izprosi potrebnih milosti, da se bomo v srcu odprli Božjemu usmiljenju in hodili za Njim, ki je pot, resnica in življenje. Prosimo ga tudi, naj pri Bogu posreduje za vse prosilce milosti na tej spletni strani, predvsem za najbolj trpeče sestre in brate, da bi bili deležni Božjega uslišanja za njihov dušni in telesni blagor. Zgodi se presveta Božja volja!

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si veličastvo Božjega usmiljenja! Hvala Ti za Božjo besedo in za vse, kar nam podarjaš iz trenutka v trenutek. Naj nam Tvoja milost pomaga, da bomo molili, delali in ljubili tako, kakor Ti hočeš in pričakuješ od nas. Amen.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  76. Mirjam says:

    Vsemogočni Bog, Jezus Kristus,Blažena Devica Marija, prosim vas za hudo bolno prijateljico za odvzem bolečin. Prosim za molitev v ta namen.

  77. Janez says:

    Molimo za malodušne in neodločne
    Gospod rad bi molili za vse, ki zaradi raznih razlogov nimajo dovolj poguma,
    da bi zastopali in branili svoje misli in stališča pred drugimi, ko je treba govoriti resnico.
    Za tiste, ki se pomišljajo odkrito povedati svoj »da« ali »ne« drugim, ko so vprašani.
    Za tiste, ki se bojijo odločno nastopiti in povedati resnico v obraz nekaterim oblastnim močnežem, kar jim gre, ko žalijo, izsiljujejo in grozijo poštenim delavcem s službo ter odpuščanjem zaradi izgube.
    Radi bi molili za vse, ki menijo, da se ne morejo postaviti po robu raznim krivicam,
    pri tem pa dopuščajo nekaterim oholim povzpetnežem, da trpinčijo svoje bližnje in sodelavce v službi,
    ker se zaradi bojazni ne upajo povedati svojega mnenja svojim nadrejenim.
    Slednji zaradi nepoznavanja vseh stvari v sporu vedno ne morejo ukrepati in izreči presoj v prepirih.
    Zaradi malodušja lahko nastradajo nedolžni delavci v službi, ki trpijo tudi zaradi mobinga.
    Radi bi molili, da bi po Gospodovi Milosti:
    malodušneži priskočili po krivici prizadetemu na pomoč;
    obotavljivci zaupali v resnico in povedali vse po pravici;
    boječneži postali bolj odločni in samozavestni in povedali več kot le »da« in »ne«, ko je to potrebno;
    da bi molčečneži našli moč in odločnost, ko je treba najti in povedati resnico s pravo besedo.

    Delno prirejena molitev po viru: Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

    Krivica in hudobija zmagujeta takrat, ko pravični in dobri ljudje tiho molčijo in trpijo ter odločno ne ukrepajo in se ne uprejo krivicam in pritiskom v službi ali drugod, takoj ko je treba. Prosimo Boga, da nam da umnost, moč in odločnost, da bomo z Njegovo Pomočjo vztrajali v Pravičnosti in Božji Ljubezni in delovali proti hudobiji nekaterih ljudi tako, da bomo molili in prosili Boga za pomoč; pri tem skupaj z Odrešenikom Sveta ne bomo dopustili, da bodo po krivici trpeli dobri ljudje. Ker bomo molili in prosili Boga ter delovali skupaj z Njim. Če je Bog z nami, kdo je proti nam?

  78. Miro says:

    BESEDE ŽIVLJENJA, KI NAM JIH PODARJA SV. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA (EDITH STEIN)!

    Počasi in s premislekom preberimo ter premišljujmo naslednje besede življenja od sv. Terezije Benedikte od Križa (Edith Stein): »Moja prva jutranja ura pripada Gospodu. Dnevno delo, ki mi ga on nalaga, hočem začeti s prepričanjem, da mi bo dal on sam moči, da ga dovršim. V tem razpoloženju stopim k božjemu oltarju. Ne gre zame in za moje malenkostne zadevice, gre za veliko spravno žrtev. Smem se je udeležiti, v njej se razveseliti. Pri darovanju smem na oltar položiti sebe in vse svoje delo in trpljenje. Ko pri svetem ob­hajilu pride k meni Gospod, ga smem vprašati: “Kaj želiš, da storim?” In kar v tihem pogovoru z njim spoznam za svojo najbližjo nalogo, bom izvršila najprej.«

    V molitvi se z zaupanjem priporočimo sv. Tereziji Benedikti od Križa, naj nam pri Bogu izprosi naslednje velike milosti: da bi nas pri molitvi in delu vedno spremljala misel na našega Odrešenika Jezusa Kristusa; da bi vse delali z Njim in v Njegovi moči; da bi se tem razpoloženju udeležili svete maše, pri kateri se On daruje za nas in naše odrešenje; da bi se pri obhajanju evharistične daritve iz srca veselili srečanja z živim Gospodom; da bi na oltar tudi mi v duhu položili vse, kar nas v življenju bodisi veseli bodisi žalosti; da bi pri svetem obhajilu vprašali Gospoda: »Kaj želiš, da storim?«; da bi Božjo voljo radovoljno sprejeli v srce in jo v življenju tudi z veseljem uresničevali, še posebej z duhovnimi in telesnimi deli usmiljenja v odnosu do bližnjega v stiski!

    Priporočam, da vsak dan vztrajno molimo, da bi ljudje doma in po svetu spoznali našega Odrešenika Jezusa Kristusa ter se v srcih čim bolj odprli delovanju Božjemu usmiljenju. Obenem molimo tudi za vse trpeče osebe, omenjene v prošnjah: Žametna vrtnica, Jože, Kristina, Emilija, Zarja, Jasna, Slavica, Tea, Ida, Irena, Boštjan, Amadeja, Helena, Koko, Lara, Blanka, Vesna, A., Majda, Dr, Mojca, MamiM, Bety, Davorin, Petra, Damijan, babi Mina, Grega … Po vsaki molitvi pa Gospodu v duhu še recimo: Zgodi se Tvoja presveta božja volja!

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Benedikta od Križa, prosi za nas!

    http://svetniki.org/sveta-terezija-benedikta-od-kriza-edith-stein-mucenka-sozavetnica-evrope

Dodaj odgovor za janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja