Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
FAVSTINA KOWALSKA:
958 Pred nekaj dnevi je k meni prišla neka oseba s prošnjo, naj bi zelo molila po njenem namenu, ker gre za pomembne in nujne
stvari.
Nenadoma sem v duši začutila, da to Bogu ne ugaja, in odgovorila sem ji, da ne bom molila v ta namen, ampak bom za gospo molila na splošno.
Čez nekaj dni me je spet obiskala in se mi zahvalila, da nisem molila po njenem namenu, ampak zanjo, ker se je nameravala maščevati neki osebi, ki ji je bila dolžna izkazovati čast in spoštovanje po četrti zapovedi. (302) Gospod Jezus je spremenil njeno notranjost in sama je spoznala svojo krivdo, vendar se je začudila, ker sem sprevidela njeno skrivnost. Dnevnik 958
ALI JE ZDRAVLJENJE Z BIORESONANCO SPREJEMLJIVO ZA KRISTJANA
Že več let prebiram revijo Ognjišče. Zanima me, ali je zdravljenje z bioresonanco v krščanstvu sporno? Že od veliko ljudi sem slišala, kako so se z bioresonanco ozdravili ali se jim je vsaj izboljšalo počutje.
Janja
pismo 10 2017cOb vašem vprašanju sem se zavedel, da o bioresonanci pravzaprav ne vem veliko, da pa sem že nekajkrat naletel na ljudi, ki so o njej spraševali, zato sem si rekel, da si moram to metodo bolj pozorno pogledati. In vaše vprašanje mi je dalo to možnost. Naloge sem se lotil tako, da sem pobrskal po internetu in povprašal tudi nekaj zdravnikov ter nekaj ljudi, ki so jo uporabili. Osebnih izkušenj pa z njo nimam. Kakšni uradnih izjav o tej metodi pa tudi vesoljna Cerkev ni izdala.
Najbolj splošno opredelitev sem našel na angleški Wikipediji: »Bioresonančna terapija (vključno s terapijo MORA) je psevdoznanstvena medicinska metoda, ki predpostavlja, da se elektromagnetni valovi lahko uporabijo za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni pri ljudeh.« Pojav resonance nam je sicer dobro poznan iz fizike in nam pove, da se lahko nihanje (zvenenje) enega telesa prenese na drugo telo.
Ta metoda torej s pomočjo elektrod ugotovi spekter tako zdravih kot bolezenskih nihanj telesnih tkiv. To je prvi del postopka, ki je pravzaprav povsem fizikalen in sodi v znanstveno preverljivi del metode, saj meri elektromagnetno valovanje in ne kakšnih ‘duhovnih energij’ (kar nekatere druge alternativne metode namreč trdijo).
Tako ugotovljeno nihanje nato s posebnim aparatom in programom ustrezno obdelajo in jih vrnejo nazaj v telo. Zdrava nihanja vrnejo okrepljena, medtem ko naj bi bolezenska nihanja v aparatu zrcalno preoblikovali in jih poslali nazaj v telo. S tem naj bi krepili zdrave procese v telesu, bolezenska nihanja pa počasi preoblikovali v zdrava in zaradi tega izginejo znaki bolezni. To pa je drugi del, ki pa ni več preverljiv z dosedanjimi znanstveno medicinskimi metodami. Zaradi tega se imenuje psevdoznanstvena metoda.
Tisti del, v katerem terapevt razlaga dobljene rezultate na osnovi tradicionalnih kitajskih ali drugih podobnih pojmovanj, pa je lahko za kristjana sporen.
In dokler ne bo rezultatov mogoče z gotovostjo preverjati, bo pač metoda ostala med alternativnimi. Kar pomeni, da tudi pozitivnih rezultatov ne moremo enostavno pripisati metodi sami, ampak so lahko posledica več drugih dejavnikov, ki niso nujno povezani z metodo. Dejstvo je tudi, da imajo ljudje, ki so se zatekli k njej, različne izkušnje. Eni dobre, drugi slabe. Drugih dokazov kot osebnih pripovedi, pa ne za pozitivne ne za negativne učinke nimamo.
Ko pa pogledate internetne strani ponudnikov te metode, na vsaki najdete nekaj enakih elementov: vztrajajo, da je bioresonanca ‘fizikalna metoda’, ki uporablja tudi mlado vedo ‘biofiziko’, upošteva ‘medicino’ ter spoznanja ‘kitajske tradicionalne medicine’; za vsak slučaj pa še dodajo kakšno varovalko, v duhu ‘vendar ni čarobna palčka’. Da je ‘fizikalna metoda’, velja le za prvi del, da pa z resonanco lahko ozdravimo tkiva, pa ni več preverljivo in ni več v domeni fizike, uradna medicina sama zanika, da bi jo mogla uporabiti, kitajska tradicionalna medicina pa tudi sodi med alternative.
Kaj lahko o vsem tem rečemo s krščanskega vidika? Tehnični del gotovo ni sporen s krščanskega vidika, saj, kot sem že omenil, meri dobro znano elektromagnetno valovanje in ne tako ali drugače pojmovanih ‘življenjskih’ energij, ki bi predpostavljale nekrščanski pogled na človeka, stvarstvo in Boga ter s tem lahko okrnila kristjanovo vero in ga duhovno ‘pohabila’.
Interpretativni del, torej v tisti, v katerem terapevt razlaga dobljene rezultate na osnovi tradicionalnih kitajskih ali drugih podobnih pojmovanj, pa je lahko za kristjana sporen. Ker ni mogoče učinkov dokazati, je treba preprosto ‘nekomu’ ali ‘nečemu’ verjeti – a pri tem ne veš, komu verjameš, in se lahko na duhovni ravni odpreš tudi čemu slabemu.
Vsi zdravniki uradne medicine pa so mi zagotavljali, da če bi bili učinki dokazljivi in bi se ugotovilo, da je metoda za ljudi koristna, bi bila uradna medicina prva, ki bi z veseljem posegla po njej, tako kot po vsakem preverjenem zdravilu ali postopku. So mi pa vsi malo potožili, da jih boli dejstvo, da zaradi sistema delovanja našega zdravstvenega sistema nimajo dovolj časa, da bi se lahko bolj osebno posvetili bolniku. A prav to je kdaj kot prvi korak bolj nujno potrebno, kot kakšna zdravila. In tudi uradna zdravila lažje in bolje dosežejo učinek, če se zgradi odnos zaupanja z zdravnikom na čisto človeški ravni. In prav ta element alternativne metode s pridom uporabljajo.
Upam, da sem uspel vsaj v grobih obrisih odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Vse povedano pa vodi tudi v spoznanje, da človek še naprej ostaja skrivnost, tako za uradno kot za alternativne medicine, in ga nikoli ne bomo do konca preverljivo poznali.
TURNŠEK, Marjan. (Pisma). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 10, str 49-50.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Gospod Turnšek Marjan je lepo napisal:
VSI ZDRAVNIKI URADNE MEDICINE pa so mi zagotavljali, da če bi bili učinki dokazljivi in bi se ugotovilo, da je metoda za ljudi koristna, bi bila uradna medicina prva, ki bi z veseljem posegla po njej, tako kot po vsakem preverjenem zdravilu ali postopku.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Vprašanje škofu: JE ZA KRISTJANA BIORESONANCA SPREJEMLJIVA?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Na vprašanje bralke odgovarja upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek.
Bralka Cvetka sprašuje: »Zanima me, ali je bioresonanca lahko nevarna oziroma ali je za kristjana sprejemljiva?«
Vprašanje o bioresonanci postaja med kristjani vedno pogostejše. Kakšnih uradnih izjav o tej metodi vesoljna Cerkev ni dala. Uradna medicina to metodo imenuje »psevdoznanstvena«, ker njenih ugotovitev ni mogoče znanstveno preverjati. Za osnovno predstavo o njej poglejmo v Wikipedijo: »Bioresonančna terapija (vključno s terapijo MORA) je psevdoznanstvena medicinska metoda, ki predpostavlja, da se elektromagnetni valovi lahko uporabijo za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni pri ljudeh.«
Pojav resonance dobro poznamo iz fizike, kjer pomeni, da se lahko nihanje (zvenenje) enega telesa prenese na drugo. Ta metoda torej s pomočjo elektrod ugotovi spekter tako zdravih kot bolezenskih nihanj telesnih tkiv. To je prvi del postopka, ki je pravzaprav povsem fizikalen in sodi v znanstveno preverljivi del metode, saj meri elektromagnetno valovanje in ne kakšnih »duhovnih energij« (kar trdijo nekatere druge alternativne metode).
Ker učinkov ni mogoče dokazati, je treba preprosto »nekomu« ali »nečemu« verjeti, a pri tem ne veš, komu verjameš in komu se na duhovni ravni odpiraš.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Tako ugotovljeno nihanje nato s posebnim aparatom in programom ustrezno obdelajo in vrnejo nazaj v telo. Bolezenska nihanja v aparatu zrcalno preoblikujejo in jih pošljejo nazaj v telo. S tem naj bi krepili zdrave procese v telesu, bolezenska nihanja pa počasi preoblikovali v zdrava, zaradi tega izginejo znaki bolezni. To pa je drugi del, ki ni več preverljiv z dosedanjimi znanstveno-medicinskimi metodami.
Dokler rezultatov ne bo mogoče z gotovostjo preverjati, bo pač metoda ostala med alternativnimi. Dejstvo je tudi, da imajo ljudje, ki so se zatekli k njej, različne izkušnje. Nekateri dobre, drugi slabe. Ni nepomembno, kdo izvaja to obliko alternativnega zdravljenja. Če je to zdravnik, seveda uporabi tudi vsa svoja medicinska znanja pri razlaganju rezultatov. Pogosto vključujejo tudi nutricistiko in še kaj.
Da je to »fizikalna metoda«, velja le za prvi del, da z resonanco lahko zdravimo tkiva, pa ni več preverljivo.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Kaj lahko o vsem tem rečemo s krščanskega vidika. Tehnični del gotovo ni sporen, saj meri znano elektromagnetno valovanje in ne tako ali drugače pojmovanih »življenjskih« energij, ki bi predpostavljale nekrščanski pogled na človeka, stvarstvo in Boga ter s tem lahko okrnila kristjanovo vero in ga duhovno »pohabila«.
Interpretativni del, v katerem terapevt razlaga dobljene rezultate na osnovi tradicionalnih kitajskih ali drugih podobnih pojmovanj, pa je lahko za kristjana sporen.
——————————————————————————————————————————————————-
Ker učinkov ni mogoče dokazati, je treba preprosto »nekomu« ali »nečemu« verjeti, a pri tem ne veš, komu verjameš in komu se na duhovni ravni odpiraš.
Upam, da sem uspel vsaj v grobih obrisih odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Vse povedano pa vodi tudi v spoznanje, da človek še naprej ostaja skrivnost tako za uradno kot za alternativno medicino in ga nikoli ne bomo do konca preverljivo poznali.
Članek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (6/2025).
SVETO PISMO PRIZNAVA ZDRAVNIKE
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Sveto pismo priznava zdravnike kot orodje Božjega delovanja in spoštuje njihovo stroko. Poudarja, da Bog želi celostno zdravje (TELO, DUŠA, DUH), JEZUS pa se imenuje za duhovnega zdravnika, ki ozdravlja bolne. Najbolj znan citat je: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni« (Lk 5,31).
VLOGA ZDRAVNIKOV :
Bog je ustvaril zdravila in zdravnike, zato je njihova pomoč legitimna in jo je treba spoštovati (Sir 38,1-15 ).
JEZUS KOT ZDRAVNIK:
Jezus kaže, da je prišel ozdravljat tiste, ki so duhovno in telesno bolni, saj je duhovno zdravje povezano s telesnim.
BOŽJA VLOGA:
Medtem ko se zdravnik trudi, je končni vir ozdravljenja BOG, ki je “GOSPOD, TVOJ ZDRAVNIK” .
SPOŠTOVANA ga. URŠKA in OSTALI!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Vsak človek želi priti do zdravja, vendar je POTREBNO NA POTI ISKANJA ZDRAVJA UPORABLJATI IN DELATI TAKO, KOT JE NAROČIL JEZUS;
DELAMO IN ŽIVIMO TAKO, KAR NI V NASPROTJU Z BOŽJO BESEDO-EVANGELIJEM.
Zato tudi predlagam, da se popravi NAMEN ZA MOLITEV, kajti NE MOREMO IN NE SMEMO PROSITI GOSPODA ZA NEKAJ, KAR JE V NASPROTJU Z NJEGOVO BOŽJO BESEDO-Z ZAPOVEDJO!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Ne morem mimo dejstva, kako močno želite, DA VAM BOG NAKLONI ZDRAVJE IN VAŠIM OTROKOM , zato je potrebno, da napišem posebej še enkrat, čeprav je napisano v _STOPI NA PRAVO POT in ker vem, da marsikdo ne prebere tega, kar je priloženo, zato ponovim:
DA JE HOMEOPATIJA V POPOLNEM NASPROTJU Z BOŽJO BESEDO;
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
HOMEOPATIJA JE METODA ZDRAVLJENJA, KI JO ZNANOST NE PRIZNAVA.
HOMEOPATIJA JE NEVARNA!!! ZDRAVITI ŽELI S SNOVMI, KI SO OBREMENJENI Z OKULTNIM.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
S pomočjo homeopatije se dogajajo nekatera “čudežna ” ozdravljenja na telesnem področju, toda to NE SME KRISTJANA PREVARATI.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Ne zatiskajmo si uči in v današnjem času je pomembno, da kristjan PLAVA PROTI TOKU , kajti tudi ribe in sicer samo žive ribe plavajo proti toku.
DUHOVNA DELA USMILJENJA SO: …nevedne učiti, …. grešnike svariti, ….
1. grešnike svariti
2. nevedne učiti
3. dvomljivcem prav svetovati
4. žalostne tolažiti
5. krivico voljno trpeti
6. žaljivcem iz srca odpustiti
7. za žive in mrtve Boga prositi
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Zato je delo usmiljenja, da pomagamo in povemo resnico!
BOG JE REKEKL PO PREROKU OZEJU:
6 Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja. Ozej 4,6
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
SVETO PISMO NAS POUČUJE, da je tudi Satan zmožen delati čudeže in ljudem omogočati ozdravljenja: »Delovanje krivih prerokov bo v skladu s satanovim delovanjem in se bodo kazali z vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Preberite-SLUŽBENO STALIŠČE ZDRAVNIKOV GLEDE HOMEOPATIJE
BOŽJA BESEDA V SVETEM PISMU GOVORI: Sirah 38,1-15
ZDRAVNIK IN BOLEZEN
1 Izkazuj zdravniku zaradi njegovih uslug spoštovanje, ki mu gre,
tudi njega je namreč ustvaril Gospod.
2 Zdravilstvo je namreč od Najvišjega,
zdravnik od kralja prejema darila.
3 Znanje zdravniku daje, da lahko nosi glavo pokonci,
pred velikaši je deležen občudovanja.
4 Gospod je naredil, da zemlja daje zdravila,
razumen mož jih ne bo zavračal.
5 Mar ni Gospod po lesu osladil vode,
da je dal spoznati svojo moč?
6 On je podaril ljudem znanje,
da bi ga mogli proslavljati v njegovih čudovitih delih.
7 Z njimi zdravi in lajša bolečino,
iz njih lahko lekarnar napravi mazilo.
8 Tako se Božja dejavnost ne bo nehala;
mir prihaja na obličje zemlje od njega.
9 Otrok, ne bodi zanikrn, kadar zboliš,
ampak prosi Gospoda in on te bo ozdravil.
10 Odreci se zablodam, skrbi za svetost rok,
očisti srce vsega greha.
11 Daruj kadilo in spominsko daritev pšenične moke
in tolsto daritev, kakor da ti ne bi obstajal.
12 Daj prostor zdravniku, ker je tudi njega ustvaril Gospod;
naj te ne zapušča, saj je tudi on potreben.
13 Zakaj je trenutek, ko je okrevanje v njegovih rokah;
14 tudi on bo namreč prosil Gospoda,
da bi mu naklonil počitek
in uspešno zdravljenje, da ti reši življenje.
15 Kdor greši zoper svojega Stvarnika,
naj pade zdravniku v roke.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Karizmatik Emilien Tardif je v knjigi: JEZUS ME JE POKLICAL ZA PRIČO NAPISAL:
ZA TEMELJITO OZDRAVLJENJE JE POTREBNA NEPRESTANA POVEZANOST Z BOGOM, KI OČIŠČUJE IN POSVEČUJE.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Satan zavaja ljudi.
BOŽJA BESEDA GOVORI: ……ON JE BIL OD ZAČETKA MORILEC LJUDI… Janez 8,44-45
44 Vi pa ste od svojega očeta, hudiča, in hočete uresničevati njegove želje. On je bil od začetka morilec ljudi in ni obstal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar govori laž, govori iz svojega, ker je lažnivec in oče laži. 45 Toda ker govorim resnico, mi ne verjamete.Janez 8,44-45
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
BOŽJA BESEDA GOVORI: 2 Korinčanom 11,13-15
13 Taki so namreč lažni apostoli, zvijačni delavci, ki se preoblačijo v Kristusove apostole. 14 Nič čudnega, saj se tudi sam satan preoblači v angela luči. 15 Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki preoblačijo v služabnike pravičnosti. Toda njihov konec bo po meri njihovih del. 2 Korinčanom 11,13-15
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
V SVETEM PISMU PIŠE:
»Ne obračajte se na zarotovalce duhov in na duhove umrlih! Ne iščite jih, da bi ob njih postali nečisti; jaz sem Gospod, vaš Bog!«
(3 Mz 19,31).
In še: »Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju, ki bi opravljal vedeževanje, zarotoval, razlagal znamenja ali čaral, ali izgovarjal uroke ali klical duhove umrlih in druge duhove in povpraševal mrtve za svet. Kajti Gospodu je gnusoba, kdorkoli dela te reči, in zaradi teh gnusob jih bo Gospod, tvoj Bog, pregnal pred teboj!« (5 Mz 18,10-12).
VIDIMO, DA IMA GOSPOD GREHE, KI NAS ONEČIŠČUJEJO ZA DUHOVNO PROSTITUCIJO.
KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE (KKC ) UČI:
»Vsako izvajanje čarovništva (magije) in vražarstva, s katerima si kdo skuša podvreči tajne okultne sile in jih spraviti do tega, da bi mu služile in bi tako dobil nadnaravno moč nad bližnjim – tudi če zato, da bi mu priskrbel zdravje – je v hudem nasprotju s krepostjo bogovdanosti. (KKC, čl. 2117).
ZATO PRILAGAM IN SVETUJEM, DA SI PRILOŽENO V CELOTI VEČKRAT PREBEREMO, da si z Božjo pomočjo zapomnimo, KAKO HODITI PO PRAVI POTI:
12. HOMEOPATIJA
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Spoštovani bralci/lke spodnjega prispevka. Za kratek uvod dovolite par besed. Vsi ljudje bi bili radi zdravi in po tem hrepenimo. Nenazadnje, tudi ko se srečamo, je ena glavnih »tem« našega pogovora zdravje. Nihče ne želi biti bolan. Zakaj bi se pa kar tako sprijaznili z boleznijo. Nenazadnje: Bog je vir zdravja. Zato nam je dal možnosti, ki jih On deli, dal nam je sposobnosti da ohranjamo in krepimo zdravje na telesu, duši, duhu. Dal nam je naravne danosti (zelišča, sadovi narave, rudnine, minerali, drugi naravni viri…), ki nam pomagajo obnavljati, vzdrževati in krepiti zdravje. Dal nam je strokovnjake na področju zdravja in pripomočke, ki jih uporabljamo za zdravje v najširšem pomenu besede. Nekaterim je dal sposobnosti (darove, karizme), ki v Njegovem imenu drugim omogočajo ozdravljenje. Seznanja nas, da je človek celota na duhovnem, duševnem in telesnem področju in da ni dovolj, da zdravimo eno področje naše celote, če je pa vzrok bolezni na drugem. Potrebna je celotna »diagnoza«. Toda: POZOR! Ni vse, s čemer se dandanašnji srečujemo na področju »zdravja« Božji dar in od Boga blagoslovljeno!!! Na prvi pogled mogoče izgleda, da nam določene »prakse« omogočajo zdravje, pa smo lahko hitro prevarani, čeprav imamo občutek, da je neka metoda »uspešna«. Zato v teh člankih želimo opozoriti s pomočjo čisto razumskega in znanstvenega pristopa, hkrati pa tudi z ozirom na duhovno področje, kjer prihajamo v stike z nadnaravnim svetom, na nekatere »skrite« vplive določenih metod ter tudi »pripomočkov« (zdravil), ki pa so lahko zelo škodljivi. V članku, ki sledi, želimo opozoriti na nevarnost homeopatije, ki je na prvi pogled čisto »nedolžna« metoda zdravljenja. Toda, ali je res? Prepričajte se sami in tudi druge seznanite…
Homeopatija
1. Zanka homeopatije
Izraz »homeopatija« je sestavljenka iz dveh besed: »homois«, kar pomeni »podoben« in »pathos«, kar pomeni: »bolečina«. Leksikon potrjuje, da je »… homeopatija metoda zdravljenja, ki jo znanost ne priznava. Temelji na spreminjanju vse do zelo velikega razredčenja sredstva, ki v normalni koncentraciji povzroči simptome, ki so podobni simptomom bolezni, ki jo hočemo »zdraviti«.« Homeopatija je zato pravzaprav sistem »zdravljenja«, ki temelji na »zdravljenju« bolnikov s pomočjo takih sredstev, ki vzpodbudijo podobne simptome, ki jih kaže bolezen, ki jo želimo ozdraviti. Ali če se izrazimo s »homeopatskim« izrekom: »Podobno zdravimo s podobnim«.
Poglejmo si izvore in znanstvene osnove homeopatije, ki se je danes se seveda močno razvila. Začetnik homeopatije je dr. Samuel Hahnemann, rojen 1755. 1810 je napisal knjigo z naslovom Organon der Heilkunst. Gre za najpomembnejše delo o homeopatiji. V knjigi se lahko seznanimo, da obstaja zelo tesna povezanost te metode zdravljenja z življenjskim magnetizmom. V njej se lahko seznanimo, da človekove bolezni »povzroči« motnja na duhovnem področju, ko se zmanjšajo duhovne moči (življenjski principi), ki omogočajo, da je človeško telo živo. (prim. Organon, 11). Zdravilo mora delovati na življenjsko energijo in zato je potrebno, da človeku točno diagnosticiramo bolezen in se popolnoma poenotimo z njo.
Homeopatsko zdravilo mora biti razredčeno maksimalno, kolikor je še mogoče. Stopnja razredčenosti se označuje s črko »D« (desetinska sestavina – redčenje na desetine), ali z »C« (stotinska sestavina – redčenje na stotine). Sestavina »D« je zasnovana na tem, da eno kapljico sestavine zmešamo z 9 kapljic vode, ali redkeje, alkohola. In tako dobivamo mešanico D – 1, potem eno kapljico tega mešamo z 9 kapljicami vode in dobimo D – 2, itd. Stoterno sestavino C dobimo pa tako, da eno kapljico »zdravila« mešamo z 99 kapljicami vode ali alkohola in na ta način dobimo raztopino C – 1 (CH – 1). Potem eni kapljici te raztopine ponovno primešamo 99 kapljic vode in tako dobimo C – 2, ali CH – 2, itd. Malo razredčene snovi se gibljejo med D – 1 in D – 10. Visoko razredčene pa se gibljejo od CH – 5 do CH – 30, ali pa celo CH – 100, itd. Če pogledamo nekoliko znanstveno, npr.: vzemimo kuhinjsko sol. S pomočjo enostavnega računa lahko dokažemo, da v raztopini CH – 12 ne obstaja niti ena celica te povezanosti. Torej: kaj je tisto, kar »zdravi«???
Doktor medicine H. J. Bopp iz St. Galla v Švici piše: »Če želimo dokazati nesmiselnost homeopatije, je prav, da vzamemo v roke vodič naslovom Guide practique d’homeopatie. Avtor vodiča je J. Holder. Ker vemo, da homeopatija zagovarja zdravljenje s podobnim, on svetuje, da damo Calculi renalis (ledvični kamen) CH – 9 bolniku, ki trpi zaradi ledvičnih kamnov. Če hočemo torej bolnika ozdraviti, potem je potrebno dati zdravilo, ki vsebuje ledvični kamen v prahu, vendar vse razredčeno z raztopino v razmerju 1 : 1 000 000 000 000 000 000 (18 ničel). In ledvični kamen naj bi izginil. In ta način je po njihovo najmanj nevaren, nima škodljivih posledic tudi pri prenosljivih boleznih, oz. virusnih obolenjih.«1
Druga faza pripravljanja homeopatskih zdravil je tako imenovano potenciranje ali dinamizacija. Ta vsebuje ponavljajoče se tresenje, ko pripravljamo posamezno raztopino. Ta tresenja morajo »ujeti« nevidno okultno energijo, oz. nematerialno raven te snovi. V Organonu beremo: »Zdravnik lahko ozdravi določeno bolezen edino tako, da izzove reakcije na to nematerialno energijo. Pri tem mu pomagajo sile, ki imajo specifične (posebne) sposobnosti in moči, ki vplivajo na nematerialno plat organizma in ga zazna živčni sistem tega organizma. Zato te moči preko tega »zdravila« dinamično odreagirajo na življenjsko energijo organizma in obnavljajo biološko ravnotežje bolnika.« Kot lahko vidimo, nas to vodi v okultni svet uporabe skrivnih (okultnih) moči. Glede tega je nauk Cerkve jasen: »Vsako izvajanje čarovništva (magije) in vražarstva, s katerima si kdo skuša podvreči tajne okultne sile in jih spraviti do tega, da bi mu služile in bi tako dobil nadnaravno moč nad bližnjim – tudi če zato, da bi mu priskrbel zdravje – je v hudem nasprotju s krepostjo bogovdanosti. (KKC, čl. 2117).
Med proizvajalci homeopatskih zdravil je splošno poznano, da oni menjajo okultne prakse, da bi lahko iznašli nova in nova zdravila, ki »odgovarjajo« na sodobne bolezni. Tako menjavajo tudi nihala, da jim pri tem bolje pomagajo. Prav tako pa tudi izvajajo različne spiritistične seanse, pri katerih prosijo duhove (demone) za informacije.
Doktor H. J. Bopp piše: »Homeopatija je v sorodstvu z magnetizmom, prakso hipnotizerjev, kot tudi z terapijo, ki se opira na določanje pravih informacij iz oblike ušesnega hrustanca (auriculo therapie). Vse te metode so okultne, ali pa so povezane z okultnim (skrivnim delovanjem). Truditi bi se morali, da bi razkrinkali ta privid »znanstvene metode« homeopatije, ki to ni. Potrebno je poznati izvor, teorijo, prakso, kot tudi spremljajoče učinke uporabe homeopatije. Zelo naivni bi bili, če bi od farmacevta ali zdravnika, ki »zdravi« s homeopatskimi metodami, pričakovali jasen in zavestno resničen odgovor glede resničnega delovanja in učinka homeopatije. Gotovo med farmacevti in zdravniki, ki uporabljajo homeopatska zdravila in metode obstajajo taki, ki se ne ukvarjajo z okultno prakso in bi jo hoteli izločiti iz tega, tega ne morejo storiti tudi zaradi tega, ker se vse skupaj skriva za masko »znanstvene teorije«. Prav tako pa tega okultnega vpliva ne moremo »odstraniti« na ta način, če si namenoma zatiskamo oči in ne priznavamo vpliva okultnega. Enostavno povedano: HOMEOPATIJA JE NEVARNA!!! Je v popolnem nasprotju z oznanilom Božje Besede. Kajti zdraviti želi s snovmi, ki so »obremenjeni« z okultnim nabojem. Torej je zdravljenje s homeopatijo sad praktičnega sprejemanja filozofije in religije hinduizma, panteizma in ezoterizma.« Dr. Bopp tudi jasno poudarja, kakšno naj bi bilo stališče kristjana do homeopatije, ko trdi: »Sveto Pismo zelo izrazito opozarja na posledice prakticiranja spiritizma in astrologije, kar pa homeopatija zelo ceni in uporablja«.2
V Svetem pismu tudi beremo: »Ne obračajte se na zarotovalce duhov in na duhove umrlih! Ne iščite jih, da bi ob njih postali nečisti; jaz sem Gospod, vaš Bog!« (3 Mz 19,31). In še: »Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju, ki bi opravljal vedeževanje, zarotoval, razlagal znamenja ali čaral, ali izgovarjal uroke ali klical duhove umrlih in druge duhove in povpraševal mrtve za svet. Kajti Gospodu je gnusoba, kdorkoli dela te reči, in zaradi teh gnusob jih bo Gospod, tvoj Bog, pregnal pred teboj!« (5 Mz 18,10-12). Torej jasno vidimo, da ima Gospod grehe, ki nas onečiščujejo za duhovno prostitucijo, odvratna dejanja. In Njegovo opozorilo je nadvse resno in močno. Dobesedno slovesno.
Medicina sicer ne priporoča jemanje teh zdravil, prav tako pa tudi ne proizvodnjo antropozofičnih zdravil. Nekateri verjamejo, da manj razredčena homeopatska zdravila (do D – 6) ne ogrožajo duha in za duhovni svet niso nevarna. Nekateri tudi menijo, češ da moderna homeopatska sredstva proizvajajo stroji in jih tudi »pretresajo« stroji, ter jih tako dinamizirajo (povečujejo moč), zato niso duhovno nevarna, pa temu ni tako. Že zgolj sprejemanje homeopatije in zdravljenje z njeno pomočjo kaže na dejstvo sprejemanja in praktičnega priznavanja filozofije in religije hinduizma. Že če kristjan vstopa v kontakt z nematerialnim bistvom snovi, z nevidno močjo ezoteričnega sveta, ki deluje v »zdravilu«, to »ruši« v njem zvestobo odločitvi za Boga in Jezusa Kristusa in greši, ker vstopa v kontakt z delovanjem zla. Kajti skrivno okultno delovanje se v homeopatiji prenaša na bolnika in ga s tem zavestno ali nezavedno podvrže delovanju zlega duha. In pogosti sad tega je vzpostavljanje vse tesnejše zveze s Satanom. Homeopatija sicer »zdravi« človeka na telesnem področju, ko ta zdravila sprejema, se v njem ruši področje njegove psihe in seveda tudi duhovno področje. Zelo je pomembno dejstvo, da se v družinah, kjer jemljejo homeopatska sredstva, najprej pojavi depresija, nato pa še druge psihične bolezni in vse vrste duhovnega nazadovanja.
Dejstvo je, da se s pomočjo homeopatije dogajajo nekatera »čudežna« ozdravljenja na telesnem področju, toda to dejstvo še zlasti kristjana nikakor ne bi smelo prevarati. Ne gre za to, da bi zanikali ozdravljenja. Celo znanstvena medicina ne zna pojasniti, zakaj z njeno pomočjo nekdo ni ozdravel, s pomočjo homeopatije pa je ozdravel. Sveto Pismo nas poučuje, da je tudi Satan zmožen delati čudeže in ljudem omogočati ozdravljenja: »Delovanje krivih prerokov bo v skladu s satanovim delovanjem in se bodo kazali z vso močjo, z znamenji in lažnimi čudeži. Z vsakovrstnim krivičnim zapeljevanjem se bodo predstavljali tistim, ki gredo v pogubo, ker niso sprejeli ljubezni do resnice, da bi bili rešeni.« (2 Tes 2,9-10)
Kaj moramo storiti, ko smo spoznali, da smo se izpostavljali temu skrivnemu (okultnemu) delovanju? Najprej se je potrebno vsega tega iz srca kesati. Potem se je potrebno odločiti, da se popolnoma ločimo od tega delovanja. Po priznanju svojih grehov je potrebno verovati z vsem srcem, da nas popolnoma osvobaja Jezus Kristus v svoji Krvi, ki jo je za nas prelil na križu. Prav tako je potrebno, da se srečujemo z verniki in kleriki (laiki in duhovniki), ki imajo izkustva na tem področju. Posebej še takrat, ko opazimo da smo s tem zabredli v duševne in duhovne probleme. Gospod Jezus je prišel, da nas odreši in osvobodi: »Če priznamo svoje grehe, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Jn 1,9). »Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Jn 8,36).
2. V čem je težava?
Do kakšnih sklepov nas je pripeljala pot raziskovanja izvorov homeopatije? »Tu terapevtska praksa predpostavlja skoraj »božansko naravo« življenjske moči. Tega pa ne moremo znanstveno potrditi. Hahnemann ni imel namena, da bi te svoje domneve znanstveno dokazoval. On je hotel uvesti novo teorijo svetovnega nazora. Imel je nekakšno »vizijo popolnega sveta«, ki pa pojmuje življenjsko silo, moč (vis vitalis) na panteistični način, ali quasi (kvazi) »božanski««.3
Iz zgoraj navedenih dejstev je znano, da imamo v homeopatiji opravka z določenim svetovnim nazorom, ki je popolnoma nasproten evangeljskemu: »Homeopatija se začenja v okultizmu in se v njem prav tako zaključuje. (…) Kristjani bi se morali zavedati, da ta teorija temelji na lažnivih in ne svetopisemskih načelih ter vse, ki vanjo pristanejo, vodi v popolno zablodo.«4 V tem času je zelo dobro in koristno, da se sklicujemo na Katekizem katoliške Cerkve (KKC): »»Vsako izvajanje čarovništva (magije) in vražarstva, s katerima si kdo skuša podvreči tajne okultne sile in jih spraviti do tega, da bi mu služile in bi tako dobil nadnaravno moč nad bližnjim – tudi če zato, da bi mu priskrbel zdravje – je v hudem nasprotju s krepostjo bogovdanosti. (Torej je to težki greh (op. prevajalca)) (KKC, čl. 2117).
Poleg tega bodimo pozorni na ezoterične prvine (sklicevanje na skrivno vedenje) te metode zdravljenja. Homeopati imajo svoje zdravilo kot fetiš ali talisman, ki je naravnan na višje sile in njihove moči. Po drugi strani pa se sklicujejo na spiritistični medij, ki jim »išče« nova zdravila in načine zdravljenja.5
Ezoterijska literatura vidno dokazuje, da v akupunkturi in homeopatiji ne uporabljajo naravnih sil, ampak kličejo na pomoč duhovna bitja. Ko koristimo tako zdravljenje, svojega duha in telo »odpiramo« tem bitjem.«6
Dejstvo, da je homeopatija nastala na podlagi »informacij«, ki jih je Hahnemann prejemal v času spiritističnih seans, je osrednjega pomena. On je bil med drugim tudi član prostozidarske (masonske) lože, kar tudi ni nepomembno dejstvo.
Ne zavračamo homeopatije samo zaradi njene učinkovitosti, ali njenih pomanjkljivosti v procesih zdravljenja, ampak predvsem zaradi njenega okultnega, posrednega delovanja. Oče Salij nam tako pojasnjuje središče problema: »V meni se prebuja največ nejasnosti prav v zvezi z homeopatijo. Med drugim dobro poznam tudi dva resna doktorja medicine, ki sta tudi goreča katoličana in ju prav nič ne moti, ker priporočata uporabo homeopatskih zdravil. Po drugi strani pa ne smemo podcenjevati dejstev, da je homeopatija okultnega značaja, saj so njeni izvori okultni. Zato sem se prav zaradi znanih okvirov in argumentov odločil, da ne bom nikoli uporabljal homeopatije. Kakorhitro so znana dejstva, da je nekaj okultno, kristjan ne sme vstopati v stik s tem, ker bodo posledice strašne.«7
3. Pričevanje:
Pred nekaj leti sem slišala pri pridigi v Međugorju naslednje: »Mnogo ljudi je zasužnjil demon. In taki ljudje pogosto iščejo pomoči pri psihiatru. In ker psihiatri nimajo pravega uvida v to, kaj se dogaja, jim dajejo zdravila, ki so tudi homeopatska.« Bila sem farmacevtka. V svojem poklicu sem doživljala marsikaj. Spremljala sem znanstvene raziskave, se soočala z novimi zdravili, ker sem delala v kar nekaj lekarnah. Bila sem tudi v uradu, ki izvaja nadzor nad iznajdbo, proizvodnjo in porabo zdravil. Delala pa sem tudi v trgovini zdravil, ki se prodajajo na drobno in na debelo. Te besede pridigarja so me zato, razumljivo, vznemirile. Po sveti maši sem počakala duhovnika in ga vprašala, kaj misli pod tem, da so homeopatska zdravila nevarna. Ta duhovnik pa mi ni znal dati jasnega odgovora, govoril je samo, da je to slišal v neki farmacevtski firmi. Tam so mi rekli, da v proizvodnji homeopatskih zdravil uporabljajo magijo.
V Svetem Pismu beremo: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, ste moji učenci; spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila!« (Mt 8,31-32.) Prepričana sem, da je Marija slišala mojo notranjo željo, da hočem spoznati resnico in kmalu me je »poklicala« na duhovne vaje v tišini, kjer smo kar nekaj dni premišljevali 1. Božjo zapoved: »Ne imej drugih bogov poleg mene!« Marija me je vse te dni vodila kot najboljša Mati do tega, da sem spoznala resnico, ki sem jo že dolgo vztrajno iskala.
Vedela sem, da nas je Marija zbrala. Vsak je prišel s svojimi problemi. Najbolj čustveno pa smo se odzvali, ko je voditelj spregovoril o temi, ki zadeva zdravje. Mnogi so postavljali vprašanja. Ta so me vzpodbudila, da tudi jaz iščem odgovore, ki pa so temeljili na znanju, ki ga že imam in vprašanja so postajala vse bolj očitna. Zelo sem hvaležna Bogu, ki me je postopno razsvetljeval. Ta odkritja sem hotela deliti z mojimi bližnjimi, toda najpogosteje so me zavračali. Izgubila sem najboljšo prijateljico, v zameno za to pa sem prejela največje prijateljstvo.
Zavedam se, kako je za vsakega človeka pomembno zdravje in kako visoko je na vrednostni lestvici. Saj želimo drug drugemu predvsem zdravja, ko si čestitamo ob raznih praznikih. Prav tako pa naj navedem dejstvo, da demon mnogih katolikov ne more več napeljati na neke težke grehe, zato je »spremenil taktiko«: Prav na področju zdravja je postavil zelo zvijačne zanke.
Torej: kaj je pravzaprav homeopatija? V skoraj vsakem barvnem časopisu se v zadnjem času pojavljajo članki, ki govorijo o naravnem načinu zdravljenja. Avtorji teh tekstov zagovarjajo in priporočajo homeopatijo kot popolnoma varno metodo zdravljenja.
Ta metoda temelji na dejstvu, da v svoje telo sprejemaš minimalno dozo nekih kemičnih sredstev, ki pa v večjih količinah izzovejo simptome, ki so podobni simptomom določene bolezni. To se ujema z zakonitostjo: »simillia similibus curantur«, ali v prevodu: »podobno zdravimo s podobnim«. Pri tem se sklicujejo na dejstvo, da homeopatska sredstva delujejo podobno kot cepivo. Vse to pa počnejo zaradi tega, da bi prepričali čimveč ljudi, kako čudežno delujejo ta tovarniško proizvedena sredstva.
V času mojega študija farmacije, so homeopatijo zgolj omenjali. To pa zaradi tega, ker tedanje farmacevtsko pravo ni dopuščalo uporabo tovrstnega zdravljenja. Pred nekaj leti pa so uvedli obvezne tečaje homeopatije zlasti za podiplomski študij. To je potrebno za specializacijo farmacevtov. Sedaj pa farmacevtske firme že organizirajo zelo drage tečaje na področju homeopatije in homeopatsko zdravljenje imenujejo: »moderen način zdravljenja«. Zelo so hvaležni nemškemu zdravniku Samuelu Hahnemannu (1753 – 1843). On se je norčeval iz krščanstva in iz Odrešenika. Bil je član sekte prostozidarjev. Ti obsojajo Cerkev kot središče in sredstvo hudiča. 1777 so ga sprejeli v masonsko ložo v Transilvaniji. Poleg tega se je ukvarjal tudi z spiritizmom. On je začetnik homeopatije. Homeopatija pa je nastala tako, da je v času spiritističnih seans prejel informacije, kako naj jo ustanovi. To je osnovno dejstvo, zaradi česar je potrebno zavračati ta način zdravljenja. Tovarniška proizvodnja zdravil Hahnemannske »medicine« temelji na več kot očitni spiritualizaciji človekovega organizma, ki ga napadajo bolezni. Po njegovem je treba «zdraviti« človekovega duha in izginili bodo simptomi telesne bolezni. Njegovo najpomembnejše delo nosi naslov Organon der
Heilkunst, govori o tem, da so bolezni rezultat »duhovnega neskladja v človeku«. Treba je torej doseči, da bi zdravila delovala na človekovega duha, kar Hahnemann trdi, ko govori o »poduhovljeni materiji«.
Navajam očeta Aleksandra Posackega: »Obstajajo določene skupine, ki iščejo odgovarjajoča homeopatska zdravila med svojimi spiritstičnimi seansami. Mediji prosijo duhove, naj jim dajo prave informacije.« Če primerjamo napredek klasično-medicinskih znanosti ter tudi farmacevtskih znanosti z homeopatijo in njenim razvojem, potem lahko rečemo za homeopatijo, da se vrača v stare magijske kulte in prakse. Razlika je le v tem, da se je »preoblekla« v »obleko znanstvenih dosežkov«. Proizvodnja homeopatskih sredstev temelji na pripravi raztopine. Ustvarjajo popolnoma razredčeno snov, kjer z načinom razredčevanja, ki ga spremlja določen kultni obred (magija), omogočajo njeno delovanje. In »moč« te razredčene snovi je odvisna od stopnje in moči kultnega obreda. Primer: če hočemo dobiti pravo delitev neke snovi D-6, ki jo moramo razredčiti, ne smemo razredčiti ene kapljice te snovi z 999 999 kapljicami razredčila (vode ali alkohola), ampak je treba zmešati en del tinkture z devetimi deli razredčila in vse to pretresti. In tako del za delom. Le tako lahko z ustreznim tresenjem dobimo ustrezno moč. Torej raztopina zavzema en del, ki pa je potem razredčena z devetimi deli čistega razredčila. In vsa ta operacija se šestkratno ponovi. Treba pa je strogo paziti, kako to tresemo in s tem udarjamo. Če pa npr. želimo pripraviti snov D – 10, je razredčena aktivna substanca v razmerju zgoščena snov proti razredčeni 1 : 10 000 000 000. Ali če se hočemo slikovito izraziti: vsebina ene žlice aktivne snovi bi morali razredčiti v razredčilu, ki smo ga natočili v kontejner, ki je visok 100 metrov. V praksi pa se dogajajo še večja redčenja, tako da v razredčeni snovi ni niti kapljice prave snovi.
Kot lahko opazimo iz takih in podobnih dejstev, sploh ne vemo, kaj tu sploh lahko še deluje? Ne more delovati zdravilo, ampak magija!!! Iz navedenih dejstev lahko zlahka pridemo do zaključka, da teh »zdravil« niti ne preverjajo na tak način, kot preverjajo druge »zdravilne« proizvode. Zato ga farmacevtska industrija na Poljskem označuje za »zdravilni proizvod« in ne za »zdravilo«. Nobenega smisla ni, zakaj bi ga tako poimenovali. Tako pojmovanje je povzročilo, da so se začeli širiti »zdravilni proizvodi«, ki jih nikakor ne moremo imeti za »zdravila«.
Pa vendar niti tako formulirani zakon ne dovoljuje prodaje v lekarnah, ki jih vodijo farmacevtski tehniki. Med te »zdravilne proizvode« spadajo psihotropska sredstva, zdravila v epruvetah, zdravila z zelo »močnim« delovanjem, kot tudi homeopatski preparati, ki vsebujejo neko zmes, ki pa dosega največjo moč z redčenjem. Iz tega lahko zaključimo, da zakonodajalec priznava, da ti pripravki zahtevajo poseben nadzor, ker so nevarni za zdravje človeka.
Sedaj spremljamo celo invazijo takih homeopatskih »zdravil« na Poljsko tržišče. V zvezi s tem se samo za promocijo homeopatskih zdravil obrača velika vsota denarnih sredstev. In ker jih prodajajo tudi lekarne, v njih ta »zdravila« niso vključena v »službeni popis zdravilnih proizvodov«, ki jih farmacevtska industrija lahko prodaja na ozemlju Poljske države. Kriza zdravstvene službe ustvarja izjemne pogoje za spodbujanje uporabe homeopatskih sredstev in metode »zdravljenja«. In to toliko bolj, ker jih lahko dobimo brez recepta. In ne samo zdravil za zdravljenje gripe, ali za hujšanje, pač pa tudi proizvode, ki »zdravijo« vse mogoče zdravstvene težave, tudi če te »zahtevajo« obisk pri specialistu. Podobno kot če se zdravimo z nekimi energijami, katerih izvor nam ni poznan, tudi pri zdravljenju s homeopatskimi metodami in sredstvi izginjajo samo zunanji simptomi nekega obolenja, ali pa se prenesejo na nek drugi organ. Pacient, ki se je rešil simptomov enega obolenja, rad vzame drugi preparat, a se pri tem ne zaveda, da vse bolj zapada v odvisnost. Ko opazujem in spremljam ljudi, ki se zdravijo s homeopatijo, sem prišla do zaključka, da pri vseh do zadnjega, ki jemlje ta sredstva, bolezni nikoli ne izginejo in jih ni mogoče ozdraviti.
Zelo pomembno dejstvo, ki vpliva tudi na razumevanje ljudi glede učinkov homeopatskih sredstev je, da pri homeopatskih zdravilih, ki jih tovarniško proizvajajo, nikjer ne najdete zapisanih (možnih) stranskih (škodljivih) učinkov. Stranski učinki so namreč zelo močni, vendar se ne odražajo toliko na fizični ravni, veliko učinkovitejši so namreč (v negativnem smislu) na duševni in duhovni ravni. Dejstvo je namreč, da se pri ljudeh, ki so dalj časa jemali homeopatska zdravila pojavljajo težko popravljive posledice na duhovnem področju. To področje je raziskoval tudi duhovnik prof. Nowosielski. On je prišel do zaključka, da ljudje, ki jemljejo homeopatska sredstva, izražajo zelo močno nezaupanje in nevero v Boga Očeta.
Prav tako tudi eksorcisti potrjujejo, da so se v praksi osvobajanja srečali s prisilami, zvezanostjo, ki je izvirala iz homeopatije. Marsikomu se to zdi neverjetno, vendar pa je potrebno poudariti, da se tu dogaja nekaj podobnega, kot pri alkoholiku, ki je začel s tem, da je na začetku popil le eno pivo, kasneje pa je pitje alkohola postalo redna praksa. Ali pa narkoman, ki je na začetku dejal, češ: »Ah, kaj pa je to? Saj bom pokadil le eno »travo«!« Ne glede na to, ali je homeopatija učinkovita ali ni učinkovita, lahko na osnovi opazovanj in analiz z gotovostjo trdimo, da homeopatija vedno prinaša s seboj probleme, kot so: duhovna suhota, pomanjkanje radosti in notranjega miru, depresija in druge psihične motnje, pomanjkanje smisla za življenje in delovanje, neutemeljen nemir, razočaranje, odpor do molitve,…
Pogosto sem se pogovarjala z ljudmi, katerih vera je bila močna in trdna, ki pa se ne bi hoteli na noben način osvoboditi svojih ampul z homeopatskim zdravilom oz. kapljicami. Niti takrat, ko bi bilo njihovo življenje ogroženo. Ker pa vemo, da so ta »zdravila« škodljiva, je to dejstvo dovolj velik razlog, da jih zavrnemo, jih ne jemljemo in nikomur ne priporočamo. Prepričana sem, da nas bo Bog neizmerno nagradil, če jih zavržemo ali odstranimo bodisi iz svoje osebne ali družinske uporabe, kakor tudi še bolj, če delamo v lekarni in jih ne nabavljamo več, oz. jih odstranimo iz polic.
Katekizem katoliške Cerkve priporoča vsem, ki so člani Cerkve in verujejo v Boga: »Vsako izvajanje čarovništva (magije) in vražarstva, s katerima si kdo skuša podvreči tajne okultne sile in jih spraviti do tega, da bi mu služile in bi tako dobil nadnaravno moč nad bližnjim – tudi če zato, da bi mu priskrbel zdravje – je v hudem nasprotju s krepostjo bogovdanosti. (KKC, čl. 2117).
Enostavno povedano: homeopatija je nevarna. Želi zdraviti s snovmi, ki so dejavne, oz. »obremenjene« z okultnim nabojem. Sveto Pismo nikoli ne omenja energije, zelo izrazito pa govori o moči. Ta moč se najbolj kaže v zakramentu svete evharistije. V njej je izvor, od koder naj črpamo duhovne in fizične moči. In ne pozabimo na zakrament bolniškega maziljenja, ki ga je uvedel Jezus Kristus, da bi po služabnikih Cerkve bolniki v moči Svetega Duha prejemali ozdravljenje. Tistim pa, ki trpijo, bi bila podarjena nova moč.
Marija, v: Ljubite drug drugega!, št. 2/2008.
4. Pika na »i«
Oglejmo si še nekoliko stališče znanstvenikov glede znanstvenih raziskav v povezavi z homeopatijo. Sklicujemo se na strokovnjake, kot so: prof dr. medicine Andrzej Gregosiewicz, doc. dr. Jack Tyczkowsky (center molekularnih in mikromolekularnih raziskav PAN v Lodzu; magistrica Eva Tyczkowska (absolventka Oddelka Farmacije Medicinske Akademije v Lodzu). Znanstveniki odločno zavračajo samo bit homeopatije, kot tudi način proizvajanja zdravil. Znanstveniki so si edini, da se ob tako izrednem redčenju izgublja tudi še edina celica nerazredčene snovi. »Znanost ni našla nobenega dokaza, da je mogoče ob tako razredčeni snovi najti kakršnokoli celico nerazredčene snovi.«8 Kaj to pomeni? »Homeopatija je zanimiva za vse čase. Vedno so »nič« prodajali za denar. In zvijačno zakrivali, da je ta »nič« vsebina zdravila. In odjemalcem prikrivali, da s takim zdravilom dobijo »nič«. Če bi bilo tako, nihče več ne bi prišel na to idejo, da bi koristil »nič«. To, kar se sedaj dogaja, je prag transcendence.«9 Poleg tega je treba vedeti, da skoraj vso znanstveno literaturo na temo homeopatije financirajo francoski laboratoriji »Boiron« in »Dolisos«, ki proizvajajo homeopatska zdravila. Nikoli pa ni niti eden neodvisen znanstvenik potrdil rezultatov tega raziskovanja. Prav tako pa tudi noben resen znanstveni časopis ne obravnava tem iz področja homeopatije.10
Duhovnik M. Piotrowski, v: Ljubite drug drugega, št. 3/2004.
5. Službeno stališče zdravnikov glede homeopatije
(najprej navaja 10 znanstvenikov na področju medicine, ki glede homeopatije ugotavljajo naslednje):
Najprej smo se seznanili s sedanjo situacijo in spoznanji glede osnovne zamisli (hipoteze) o homeopatiji, pa o njeni učinkovitosti, varnosti in posledicah uporabe homeopatije. Ugotavljamo, da ta metoda zdravljenja ne izpolnjuje nikakršnih zahtev, ki jih določajo metode sodobne medicine in da osnove homeopatije in njeni izvori nikakor niso v skladu z sedanjim medicinskim znanjem in spoznanji. Skupina nas posebej opozarja, naj bomo pozorni na:
a) Temelji homeopatije so v popolnem nasprotju z sodobnim znanjem o patogenih boleznih, kot tudi o patofiziologiji.
b) Trditev, da homeopatija spodbuja sam organizem, da se bori z boleznijo in da lahko zdravje dosežemo z prejemanjem določene količine homeopatske substance (snovi), je v nasprotju z poznanimi in dokazanimi tehnikami delovanja sredstev zdravljenja. Znanstveno je dokazano, da vse te »substance«, ki so tako zelo razredčene, same na sebi nimajo nobene moči delovanja. To dokazujejo tudi številni primeri.
c) Načelo homeopatije: »podobno se zdravi s podobnim«, ni potrjeno v znanstvenih krogih.
d) Homeopati trdijo, da ista bolezen deluje na vsakega obolelega drugače in da so za to pri enem človeku potrebna drugačna zdravila, kot pa pri drugem. To je v nasprotju z medicinskim znanjem. Tako razumevanje »individualnega« pristopa k zdravljenju ne omogoča objektivnega pristopa k delovanju homeopatskega zdravljenja.
e) Razlaganje mehanizma delovanja homeopatskih zdravil je v popolnem nasprotju z zakonitostmi sodobne kemije, farmakologije (glede raziskav, odkrivanj ter proizvodnje novih zdravil) in imunologije (odpornosti organizma). Še posebej v zvezi z zakonom odvisnosti zdravilnega učinka o količini zdravila. Ta zakon je bil potrjen v odnosu na vsa zdravila, ki jih uporablja medicina. Njihovo učinkovito delovanje je bilo večkrat potrjeno pod strogo nadzorovanimi pogoji.
f) Sedanje znanje na področju kemije in fiziologije kaže na dejstvo, da je trditev, da homeopatsko zdravilo pridobiva več moči z razredčevanjem z vodo ali alkoholom in tresenjem, neresnična. Trditev, da šele homeopatsko redčenje substance dovoljuje, da se povečuje moč zdravila, ki potem omogoči organizmu, da se samo bori z boleznijo in jo premaga, ni sprejemljiva glede na poznavanje današnje fiziologije. To pa zato, ker vemo, da kemijske reakcije in receptorji zahtevajo koncentrat snovi (substance), ki je višji od 1: 10 000 000 (na sedmo potenco), zato zdravila ne morejo delovati, če so razredčena na npr. C – 12 (kar je kot 1: 1012), ali pa razredčena na še višjo potenco, kot npr. D – 22 (1 : 1022) na 100 ml »zdravila«. V taki razredčenosti je lahko navzoča le ena celica prvotne substance. Kakšno »prisotnost« te osnovne substance lahko šele najdemo, če redčimo še naprej (homeopati namreč razredčijo celo na »potenco« D – 200)?
g) Dejstva, da bi lahko povečevali moč zdravila s pomočjo t.im. potencializacije oz. s tresenjem na strogo določen način, ne moremo pojasniti z nobenim efektom, ki ga sicer poznamo v fiziki in kemiji. Samo tresenje (navodilo: »pred uporabo pretresite!«) omogoča pridobitev enotnega sredstva po vsej posodici tekočega zdravila, oz. brez usedline v posodici ali epruveti. Zato se nikakor ne strinjamo s tresenjem, ki ga zahteva homeopatija, kajti tako tresenje nima namena pridobiti enotne emulzije.
h) Homeopati trdijo, da delovanja njihovih zdravil ne moremo razlagati s splošno sprejetimi načeli v medicini. Oni razlagajo delovanje homeopatskih sredstev z t.i. ustvarjanjem spektakularnih koncepcij in se pri tem sklicujejo na pomoč magije. Zato tu ni toliko pomembna snov, ki je materialne narave, ampak ona pusti samo »pečat«, »spomin«, ali »informacijo«. In to je namreč osnovnega pomena za pridobivanja ozdravljajočega učinka. To pa je v popolnem nasprotju z znanostjo fizike, kemije, fiziologije in farmakologije (pridobivanja in uporabe zdravil).
i) Prav tako tudi ni dopustno, da homeopatska zdravila označujejo z imenom »zdravila«, ker ta »zdravila« niso dokazano učinkovita. Prav tako pa tudi ne izpolnjujejo zahtev, ki so potrebne za registracijo proizvodov za zdravljenje.
j) Kar zadeva vrsto, količino, kakovost proizvodov, ki jih izdeluje homeopatija, lahko rečemo, da so zelo pomanjkljiva. Prav tako je tudi pomanjkljivo pomanjkanje vidnih kriterijev, da bi pri homeopatiji lahko govorili o zdravljenju, ki dopolnjuje zdravljenje po klasičnih medicinskih postopkih. Prav tako pa tudi ni primeren izraz, češ da gre za »naravna zdravila« ali »alternativno zdravljenje«. Poleg tega homeopati ne dovoljujejo kontrole, raziskave njihovih metod in zdravil glede na zakonitosti medicinske znanosti.
k) Trenutno nimamo dovolj dokazov, ki bi potrjevali visoko kakovost teh zdravil, ki potrjujejo klinično učinkovitost homeopatskega zdravljenja, ki presega placebo.
l) Poljski strokovnjaki znanstvenih medicinskih združenj z nobeno smernico ne priporočajo uporabo katerekoli homeopatske metode.
m) Poljski pravni predpisi ne vključujejo zakona, ki bi zahteval dokaze za učinkovitost in sigurnost »homeopatskih zdravil«, prav tako pa ga tudi ne priporočajo uporabe, preden so ta »zdravila« registrirana in dobijo »dovoljenje« za prodajo na tržišču. Prav tako pa tudi ne ščiti zdravnika pred odgovornostjo za mogoče posledice, da ne zdravi več po metodah sodobnega medicinskega znanja, ampak se opredeli za homeopatsko zdravljenje.
n) Zakon zdravstvene etike nalaga zdravnikom dolžnost, da uporabljajo samo preverjene metode zdravljenja. Ker sprememb homeopatskega zdravljenja ne moremo znanstveno podkrepiti z dejstvi, je zdravnik, ki zdravi po homeopatskih zdravljenjih, sam odgovoren za posledice, če pride do negativnega rezultata zdravljenja ali pomanjkanja učinka zdravljenja.
o) Prav tako tudi ne moremo dokazati trditve, da »homeopatsko zdravilo ne škoduje in ne more škodovati«. Če zdravnik v času zdravljenja ugotovi, da bolniku niso dana prava sredstva ali metode zdravljenja, je dolžan zamenjati zdravilo ali postopek zdravljenja. Če pa po ugotovitvi zdravnika ni potrebna menjava zdravil, homeopatske metode bolnika brez potrebe izpostavljajo nepredvidenim posledicam, prav tako pa ga prisilijo v velike stroške zdravljenja, ter postavljajo pod vprašaj strokovnost zdravnikov in klasične medicine.
Zgoraj navedene trditve ne izčrpajo vseh problemov, ki so povezani s pojavom in delovanjem homeopatskih metod in sredstev. Vendar pa že ta dejstva prepričujejo zdravstveno osebje, da ne opuščajo svoje stalne medicinske prakse in se namesto tega odločajo za homeopatsko zdravljenje. Če pacient zahteva homeopatska zdravila, je naloga vsakega zdravnika, da zavestno informira pacienta o pomanjkanju učinkovitosti homeopatskih zdravil, ter celo o škodi, kateri bi se izpostavil z uporabo teh zdravil. Zdravniki, stomatologi, institucije in medicinske organizacije ne bi smeli organizirati tečajev, predavanj in drugih dogajanj, ki bi spodbujala uporabo metod in sredstev homeopatije.
Predsednik: K. Radziwil, tajnik: M. Janikowski
Ga. URŠKA,
MOLIM ZA VAS IN PROSIM GOSPODA , DA SE VAS USMILI, VAS VODI PO POTI, KI JO VE ON, DA VAM OLAJŠA TRPLJENJE IN POIŠČE ZDRAVNIKE, KI BODO VAM IN VAŠIM OTROKOM POMAGALI!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
BOŽJE USMILJENJE, KI SI VIŠJE OD NEBES, VATE ZAUPAMO,
SVETA MARIJA, ZDRAVJE BOLNIKOV, PROSI ZA NAS!
PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU IN GA PROSIMO ZA RAZSVETLJENJE
GLEDE PASTI IN NEVARNOSTI HOMEOPATIJE. MOLIMO:
PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
O pasteh in nevarnostih homeopatije glej več pod točko 12 na povezavi:
http://www.molitev.net/stopi-na-pravo-pot.html
JEZUS, PONIŽNO TE PROSIMO, PRIDI Z MOČJO SVETEGA DUHA IN OZDRAVI NAŠA SRCA!
Z ZAUPANJEM SE PRIPOROČIMO SVETEMU DUHU, IN SICER S PROŠNJO,
DA BI POŽIVIL NAŠE UTRUJENO, BOLNO, OSTARELO ALI IZMUČENO TELO.
MOLIMO:
Pridi, Sveti Duh,
nauči me ljubiti mene samega,
kakor me ljubiš ti.
Ti veš,
da sem včasih obseden s svojim telesom,
da se razžalostim,
ko odkrijem sledove let na svoji koži,
ko vidim, da moj zunanji videz brez prenehanja izgoreva,
ko spoznam, da je moja lepota omejena
in da mi nekateri deli mojega telesa niso všeč.
Pridi, Sveti Duh, nauči me ljubiti telo,
ki si ga ustvaril.
Pomagaj mi skrbeti zanj z nežnostjo in pozornostjo,
saj je delo tvoje ljubeče moči.
Ne dopusti, da bi bil obseden z lepoto in zdravjem,
naj zmorem ljubiti svoje telo takšno, kot je,
naj spoznam,
da ima svoje mesto v tem stvarstvu,
ker je tvoja ustvarjenina.
Sprehodi se po mojem telesu, Sveti Duh,
ozdravi ga, prenovi ga, pomiri ga.
Pozdravi vse bolezni,
ki so nastale zaradi pomanjkanja ljubezni,
ker sem od telesa preveč zahteval,
ker sem slabo skrbel zanj,
ker sem ga napolnil z napetostmi,
ker mu je škodovalo obilno trpljenje.
Pridi, Sveti Duh, sprehodi se po vsem mojem telesu
in ga napolni z življenjem.
Amen.
(vir: 5 minut s Svetim Duhom)
BOŽJE USMILJENJE, STUDENEC BOLNIM IN TRPEČIM, ZAUPAMO VATE!
MISEL
V NAJHUJŠIH ČASIH SVOJEGA ŽIVLJENJA BOSTE SPOZNALI PRAVI OBRAZ LJUDI, KI PRAVIJO, DA JIM JE MAR ZA VAS…!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
MOLITEV
Ko molimo za druge, IZROČAMO VSE SITUACIJE BOGU, prošnje, hvaležnost, nameni itd…ki so v celoti opisani, vsaka MILOST prihaja po molitvah.
BOŽJA BESEDA GOVORI:
»Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« Janez 14,13-15
K MARIJI V PREIZKUŠNJI
Z ZAUPANJEM SE OBRNIMO K MARIJI,
POMOČNICI KRISTJANOV, IN JO PONIŽNO
PROSIMO:
O, Marija,
na naši poti vedno siješ
kot znamenje odrešenja in upanja.
Zdravje bolnikov, zaupamo se tebi,
ki si pod križem sodoživljala
Jezusovo bolečino in ostala trdna v veri.
Ti, zdravje tvojega ljudstva,
veš, kaj potrebujemo.
Prepričani smo, da boš poskrbela
tako kot v Kani Galilejski,
da se bosta po tem času preizkušnje
lahko vrnila veselje in praznovanje.
Pomagaj nam, Mati Božje ljubezni,
da bomo živeli po Božji volji
in delali to, kar nam bo rekel Jezus,
ki je nase vzel vse naše trpljenje
in si je naložil naše bolečine,
da bi nas po križu
popeljal k slavi vstajenja. Amen.
(prirejeno po molitvi papeža Frančiška,
Družina)
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
O molitvah za BOŽJE USMILJENJE več na: http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje