Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

12.176 Responses to Nasvet

← Older Comments
  1. Miro says:
    12. novembra, 2026 at 13:46

    Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

    V VSEM SE ZAHVALJUJTE: KAJTI TO JE BOŽJA VOLJA V KRISTUSU JEZUSU GLEDE VAS.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Tes+5%2C18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

    Reply
    • Miro says:
      12. novembra, 2026 at 13:46

      V razmislek in duhovno spodbudo:

      12 PSALMOV, S KATERIMI SE LAHKO ZAHVALJUJEMO OB VSEH PRILOŽNOSTIH (Aleteia)

      KO NE VESTE, KAKO IZRAZITI HVALEŽNOST BOGU, VEDNO LAHKO POSEŽETE PO PSALMIH

      Ko ne veste, kako izraziti hvaležnost Bogu, vedno lahko posežete po psalmih“V vsem se zahvaljujte,” pravi Pavel v prvem pismu Tesaloničanom (1 Tes 5,18). V trenutkih, ko ne najdemo pravih besed za zahvalo Bogu, lahko posežemo po Božji besedi.

      Izbrali smo 12 psalmov, s katerimi lahko izrazimo hvaležnost našemu ljubljenemu Očetu. Upamo, da vas bodo odlomki spodbudili tudi k branju drugih psalmov in delov Svetega pisma, ki so tako barviti, bogati in lepi.

      Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/07/24/12-psalmov-s-katerimi-se-lahko-zahvaljujemo-ob-vseh-priloznostih/

      Reply
  2. Miro says:
    12. novembra, 2026 at 8:37

    Poglabljajmo se v BESEDE ŽIVLJENJA, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski in so namenjene tudi nam!

    JEZUS: Vedno bom pri tebi, če vedno ostaneš kakor majhen otrok. Ne boj se ničesar. Kakor sem bil tu tvoj začetek, tako bom tudi tvoj konec. Niti v najmanjših rečeh se ne opiraj na ustvarjena bitja, kajti ni mi to všeč. V tvoji duši hočem biti jaz sam. Tvojo dušo bom okrepil in razsvetlil. Iz ust mojega namestnika boš zvedela, da sem v tebi, in ves strah se bo razpršil kakor megla pred sončnimi žarki. (Dn 295)

    O BOŽJEM USMILJENJU obširno v Dnevniku sv. Favstine na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Reply
  3. Miro says:
    11. novembra, 2026 at 17:55

    Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

    JEZUS OZDRAVI DESET GOBAVCEV

    Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo. Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila.« (Lk 17,11-19)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C11-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Reply
    • Miro says:
      11. novembra, 2026 at 17:55

      V razmislek in duhovno spodbudo:

      HVALEŽNOST GOBAVCA

      Da se stvari komu zdijo samoumevne, je očitno že stvar splošne kulture. Imamo pač že tako veliko, bogati smo, premožni, preskrbljeni, od spredaj in od zadaj, pa še od strani se nam streže, in tako človek dobi občutek, da mu vse to preprosto pripada. Kot svojo lastnino dojema vse, kar mu je dano, kot nekaj, kar tako ali tako enkrat mora dobiti.

      Da je v človeštvu vedno, posebno pa danes tako malo hvaležnosti, ni težava v pomanjkanju bontona. Bolj je problem to, da smo se nehali zavedati, kdo je v tem našem življenju na zemlji Bog in kdo človek, da rečem drugače, kdo je posedujoči in kdo proseči. Kdo kliče: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« in kdo zna pasti na obraz pred njegove noge. Morda je težava tudi v tem, da razumemo hvaležnost kot nekaj, kar naj bi nas pred drugimi ponižalo, nas naredilo manjvredne, češ, jaz pa nimam in moram prejeti. Toda saj občutek hvaležnosti ni nekaj, kar bi nas pred drugim delalo dolžnika, temveč obdarovanca. Dolžnik se mora namreč zavedati, da je nekomu nekaj dolžan in da mora Slejko prej to vrniti. Tisti, ki se mu zbudi občutek hvaležnosti, pa razume, da je obdarovan – in da je obdarovan iz ljubezni.

      To je tisto strašljivo, kar manjka v človeku, ki ne zna biti hvaležen: ljubezni ne čuti v svojem življenju. Kdor hoče vse imeti sam, sicer nikogar ne potrebuje, a tudi prav zato nima nikogar. Kdor nima nikogar, ki bi mu bil hvaležen, nima nikogar.

      Morda zato kdaj pride do kake gobavosti v našem življenju, do pomanjkanja, do krize, do trenutka, ko razumemo, kdo smo, da smo obdarjeni reveži, ki nimamo ničesar, dokler ne sprejmemo daru Nekoga, ki nas ima rad. In tako pomeni opaziti, da smo obdarovani, kakor pravi Jezus, stvar naše rešitve. Mi smo obdarjeni zastonj. Nič ni treba vračati. Ni treba odplačevati kredita za grehe. Samo sprejeti darilo. In se zahvaliti. Samo to, nič drugega. Pa ne, ker bi Bog potreboval zahvalo, ampak ker jo potrebujemo mi.

      Hvaležnost nam namreč odpira oči. Hvaležnost išče v ljudeh dobro. Hvaležnost nas dela pozorne. Hvaležnost prodira v našo zavest misel, da so drugi ljudje za nas dragocenost, ne pa breme. In to je največji sad spreobrnjenja, ki odrešuje človeštvo. Majhna, ničvredna besedica hvala, ki se lahko dogaja samo v mojem srcu, namreč rešuje na stotine ljudi. Ker jih rešuje pred mojim egoizmom. To pa je njihov največji sovražnik.

      Ervin Mozetič, Pridi in poglej

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/11/11/sreda-11-november-2026-hvaleznost-gobavca/

      Reply
      • Miro says:
        11. novembra, 2026 at 17:57

        MOLIMO (zvečer):

        Bog, večni in vsemogočni Oče!
        Hvala ti za ta dan, ki gre počasi h koncu.
        Hvala ti za vse, kar si mi dal in kar sem.
        Hvala ti za ta dan, za vse, kar se mi je danes dobrega zgodilo,
        za vse izzive, s katerimi sem se lahko soočil,
        za vse, kar sem danes s tvojo milostjo lahko dosegel … (navedite)
        Hvala za vse ljudi, ki sem jih danes srečal.

        Izročam ti ves svoj dan, svojo utrujenost,
        frustracije, krivice, razočaranja in veselje;
        izročam ti ves trud, da bi svojim bratom
        z besedo in pričevanjem ponesel
        živi Jezusov nauk.

        Oče, hvala ti za življenje, ki si mi ga dal!
        Hvala ti za vse: za družino, delo,
        za zdravje, hrano, tvoje varstvo,
        tudi za stvari, v katerih sem se motil,
        kajti edino ti poznaš razloge za vsako mojo izkušnjo … (našteti)

        Ljubljeni Oče, naj se vedno zgodi tvoja volja.
        Hvala ti za vse!
        Amen.

        Molitev, Aleteia

        https://si.aleteia.org/2019/05/27/molitev-v-zahvalo-za-ta-dan/

        Reply
  4. Miro says:
    11. novembra, 2026 at 14:09

    V razmislek in duhovno spodbudo:

    ZELO KRATEK VODIČ PO SVETI MAŠI (Aleteia, 19/01/20)

    DUHOVNIK EDWARD G. MARISTANY VAM PONUJA ŠEST NASVETOV, DA BOSTE SVETO MAŠO IMELI (ŠE) RAJŠI

    Duhovnik Edward G. Maristany vam ponuja šest nasvetov, da boste sveto mašo imeli (še) rajši Ljudje hitro najdemo izgovore, da nam ne bi bilo treba iti k maši. “Ta duhovnik mi gre na živce!”, “Ni mi všeč takšna glasba”, “Naša cerkev je grda in mrzla” …“

    Verjetno se je v vsakem izmed nas že kdaj porodila želja, da bi nedeljsko mašo kar preskočili ali prespali. Mnogi se izgovarjajo, da Božjo navzočnost lažje začutijo v naravi, proč od tistih neživljenjskih pridig, preveč zadrgnjenega ali preveč živahnega vzdušja,” v svoji knjigi Imeti rad sveto mašo piše Edward G. Maristany.

    “Stvar je v tem, da evharistične daritve ne daruje le Kristus sam, ampak jo daruje tudi Cerkev. Ta pa je sestavljena iz ljudi z različnimi (in večkrat nasprotnimi) značaji in okusi. In med ljudi spadamo tudi duhovniki,” nadaljuje avtor. “Resnica je, da bi bilo najbrž za vaše živce vsaj občasno bolje, da bi preskočili mašo in molili sami. Ampak, ali je to res tisto, kar Gospod želi, da storite?”

    POKLICANI SMO, DA SE UDELEŽIMO SVETE MAŠE

    Vsak kristjan je poklican, da je udeležen pri Kristusovi daritvi. Ko se je Jezus daroval na Kalvariji, se zagotovo ni “počutil dobro”, izgubil je vsakršen občutek Božje bližine in v smrtnem boju je celo spraševal Boga, zakaj ga je zapustil.

    Kako si lahko torej mi domišljamo, da bi bili prisotni in udeleženi pri isti daritvi le v takih okoliščinah, ki so nam prijetne? V nadaljevanju knjige nam Maristany ponuja nekaj nasvetov, kako vstopiti v skrivnost svete maše, da jo bomo zares doživeli.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/01/19/zelo-kratek-vodic-po-sveti-masi/

    BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

    Reply
    • Miro says:
      11. novembra, 2026 at 14:10

      Prosimo SVETEGA DUHA za pomoč, da bomo lahko v Njegovi luči razmišljali o 77-ih milostih, ki jih prejemamo, kadar smo zbrano in pobožno pri sveti maši (p. Martin von Cochen), ter tudi živeli v moči svete evharistije!

      BOG OČE POŠILJA SVOJEGA LJUBLJENEGA SINA NA ZEMLJO ZARADI TEBE IN TVOJEGA ODREŠENJA.

      Več o tem na: https://www.molitev.net/milosti-pri-masi.html

      BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

      Reply
  5. Miro says:
    11. novembra, 2026 at 8:25

    Papežev molitveni namen za november 2026:
    Za dobro uporabo bogastva

    MOLIMO:

    Gospod življenja,
    vse, kar imamo, prihaja od tebe:
    rodovitna zemlja, talenti, ki smo jih prejeli,
    prizadevanje tistih, ki so bili pred nami.
    Nič ni samo naše; vse je skupni dar.

    Vendar tako pogosto, Gospod, dovolimo,
    da bogastvo, ki si ga želimo ali dosežemo,
    otrdi naša srca, nas zapre v sebičnost
    in nas prisili, da pozabimo na najbolj ranljive.

    Odpusti nam, ker kopičimo namesto, da bi to podelili,
    ker uporabljamo dobrine kot moč in ne kot služenje.

    Spominjaš nas, da pravo bogastvo
    ni v tem, kar ohranjamo,
    ampak v tem, kar dajemo z ljubeznijo.
    Svobodno srce spreminja svet:
    odpira poti pravičnosti, ruši zidove brezbrižnosti,
    seje upanje med revnimi.

    Prosimo te, Gospod, da nas tvoj Duh nauči uporabljati to, kar imamo
    – denar, čas, talente, priložnosti – kot orodja bratstva.

    Naj vsaka ekonomska, družinska ali skupnostna odločitev
    izvira iz svobodnega srca,
    ki je sposobno prepoznati, da je vsaka dobrina skupna,
    saj le s podelitvijo lahko gradimo prihodnost.

    Naredi nas priče bogastva,
    spremenjenega v služenje in usmiljenje,
    da bo naše življenje, združeno z življenjem drugih,
    znamenje tvojega kraljestva pravičnosti in miru.
    Amen.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-11/papezev-molitveni-namen-za-november-2026-dobro-uporabo-bogastva.html

    Reply
  6. Miro says:
    10. novembra, 2026 at 16:29

    Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

    TISTI ČAS JE GOSPOD GOVORIL: »Kdo izmed vas, ki ima hlapca pri oranju ali na paši, mu bo rekel, ko se vrne s polja: ›Pridi brž in sedi k mizi‹? Ali mu ne bo marveč rekel: ›Pripravi mi večerjo; prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem; potlej boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: ›Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.‹«

    Iz svetega evangelija po Luku (Lk 17,7-10)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+17%2C7-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Reply
    • Miro says:
      10. novembra, 2026 at 16:32

      KO STORITE VSE, KAR VAM JE BILO ZAPOVEDANO, RECITE: UBOGI HLAPCI SMO; STORILI SMO, KAR SMO BILI DOLŽNI STORITI

      S temi besedami zaključi Jezus prispodobo, ki govori o hlapcu in njegovi službi gospodarju.

      Najbrž se mnogim te besede zdijo trde in neusmiljene, saj ni malo ljudi, ki trpi pod svojimi nalogami, obveznostmi ali poklicnimi zahtevami. Zdaj pa naj je mogoče to tudi še premalo in naj skromno priznajo, da so tako samo opravili svojo »dolžnost«? A Jezus tu ne zahteva preveč in je mogoče celo nehvaležen?

      Mislim, da ni tako trdo kot zveni, če pogledamo na Jezusov namen teh besed.

      Prvič mislim, da Jezus tu ne govori o naših vsakdanjih skrbeh, nalogah in poklicnih dolžnostih. Govori o tem, kar je človek v Jezusovem nasledstvu – kot kristjan – dolžen storiti. Gre za življenje iz vere, ki se predvsem kaže v vsakdanjem življenju in v občevanju s soljudmi. Kdor se tu zavzema za življenje v miru in slogi, za pomoč revnim in zapostavljenim, za dobro skupnost in medsebojno spoštovanje, kratko, za pričevanje vere s svojim življenjem, ta udejanji – bi lahko rekli – svojo »dolžnost«. Gre za dobro in izpolnjeno življenje iz vere, kar pa seveda ni kakšna »dolžnost«, h kateri bi bili primorani, temveč pravzaprav zraste iz žive in trdne vere.

      Kot drugo pa naj nas te Jezusove besede varujejo pred napuhom, češ, da smo itak tako dobri ljudje in dobri kristjani in smo zato že čisto super in vse pohvale vredni. Pravzaprav ja vemo, da temu ni tako.

      Zato naj naše vsakdanje krščansko življenje živimo v zavesti, da preprosto delamo to, kar nam je Jezus naročil in se nam zaradi tega ni treba napihovati ali bahati.

      Priznati moramo, da smo vedno le ubogi hlapci in da je le Bog pravi gospodar, edini ki ve in razume vse. Ljubiti bližnjega je mogoče, če se najprej odpremo Neskončni ljubezni in resnici. Samo v božji luči, v luči neskončne ljubezni je mogoče dojeti, kaj pomeni ljubiti. Še več, samo v odprtosti za Boga, je mogoče prav razumeti, videti in slišati bližnjega. Vedno in povsod se moramo odpreti Bogu. On je Gospodar, ki naroča, kaj naj storim in nazadnje moramo vedno reči: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹

      Ervin Mozetič, Pridi in poglej

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/11/10/torek-10-november-2026-ubogi-hlapci-smo-naredili/

      Reply
      • Miro says:
        10. novembra, 2026 at 16:33

        MOLIMO:

        PRIDI, SVETI DUH

        Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
        vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
        Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
        prenovil boš obličje zemlje.

        Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
        razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
        bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
        vselej radi sprejemali njegove spodbude.
        Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

        Reply
  7. Miro says:
    10. novembra, 2026 at 16:22

    Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

    BOŽJA BESEDA: Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem ko stopim tja, da bom molil.« S seboj je vzel Petra in oba Zebedejeva sinova. Začel se je žalostiti in trepetati. Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj!« In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« (Mt 26,36-39)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+26%2C36-39&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

    Reply
  8. Miro says:
    9. novembra, 2026 at 16:20

    Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

    JEZUS IZŽENE PRODAJALCE IZ JERUZALEMSKEGA TEMPLJA

    Blizu je bila judovska velika noč in Jezus se je napotil v Jeruzalem. Našel je v templju prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce, ki so tam sedeli. Naredil je iz vrvi bič in vse izgnal iz templja, ovce in vole; menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa je rekel: »Spravite to proč, iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« In spomnili so se njegovi učenci, da je pisano: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Tedaj so se oglasili Judje in mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš tako delati?« Jezus jim je odgovoril: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so torej rekli: »Šestinštirideset let se je zidal ta tempelj in ti ga boš v treh dneh postavil?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je torej vstal od mrtvih, so se spomnili učenci, da je o tem govoril, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je bil povedal Jezus.

    Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 2,13-22)

    Reply
    • Miro says:
      9. novembra, 2026 at 16:21

      V razmislek in duhovno spodbudo:

      IZ HIŠE MOJEGA OČETA NE DELAJTE TRŽNICE

      Današnji evangelij predstavlja dogodek med katerim je Jezus izgnal prodajalce iz jeruzalemskega templja. To je napravil tako, da si je spletel bič, prevrnil mize ter rekel: ‘Iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!’ To odločno dejanje, storjeno blizu velike noči, je prebudilo velik vtis pri množici ter sovraštvo pri verskih voditeljih in vseh, ki so se čutili ogrožene zaradi svojih ekonomskih interesov. Toda, kako si ga moramo razlagati? Vsekakor ni bilo nasilno dejanje, saj ni spodbudilo posredovanja varuhov javnega reda, policije. Razumljeno je bilo kot tipično dejanje prerokov, ki so pogosto v Božjem imenu razkrinkavali zlorabe in prestopke.

      Da bi razložili Jezusovo dejanje očiščenja Božje hiše, so se njegovi učenci posluževali svetopisemskega besedila iz Psalma 69: ‘Gorečnost za tvojo hišo me použiva’ . Tako pravi psalm. Ta psalm je namreč klic na pomoč v skrajni nevarnosti zaradi sovraštva nasprotnikov, kot jo bo Jezus doživel med svojim trpljenjem. Gorečnost za Očeta in njegovo hišo ga bo pripeljala na križ. To je gorečnost ljubezni, ki privede do darovanja samega sebe, ne tista lažna, ki si domišlja, da z nasiljem služi Bogu. Znamenje torej, ki ga bo Jezus dal kot dokaz svoje avtoritete, bo ravno njegova smrt in vstajenje: ‘Podrite ta tempelj’, pravi ‘in v treh dneh ga bom postavil’ . Evangelist je dodal: ‘On pa je govoril o templju svojega telesa’. Z Jezusovo veliko nočjo se začenja novo bogočastje v novem templju, bogočastje ljubezni in novi tempelj je On sam.

      Jezusova drža, kot jo opisuje današnji evangeljski odlomek, nas spodbuja, da svojega življenja ne bi živeli v iskanju lastnih ugodnosti in koristi, temveč v slavo Boga, ki je ljubezen. Poklicani smo imeti vedno pred seboj te krepke Jezusove besede: ‘Iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!’ Grdo je, ko Cerkev zdrsne v to držo, da iz Očetove hiše dela tržnico. Te besede bodo pomagale odgnati nevarnost, da bi naredili iz svoje duše, ki je bivališče Boga, tržnico ter s tem živeli v nenehnem iskanju osebnih koristi, namesto v velikodušni in solidarni ljubezni. Ta Jezusov nauk je vedno aktualen in sicer ne samo za cerkvene skupnosti, temveč tudi za posameznike, za civilne skupnosti ter za vso družbo. Splošna je namreč skušnjava, da bi izkoristili dobra, včasih dolžna dejanja za gojenje privatnih interesov, če ne celo nezakonitih. Zaradi tega je Jezus tokrat uporabil krepak način, da bi nas predramil iz smrtne nevarnosti.

      Devica Marija naj nas podpira pri prizadevanju, da bo čas, ki ga živimo, ugodna priložnost za priznanje Boga kot edinega Gospoda našega življenja s tem, da odstranimo iz svojega srca ter iz naših del vsakršno obliko malikovanja.

      Ervin Mozetič, Pridi in poglej

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/11/09/ponedeljek-23-november-2026-dva-novcica-vdove/

      Reply
      • Miro says:
        9. novembra, 2026 at 16:22

        MOLIMO:

        MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA

        Moja duša poveličuje Gospoda,
        moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
        Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
        glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
        Velike reči mi je storil Vsemogočni,
        njegovo ime je sveto.
        Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
        ki mu zvesto služijo.
        Dvignil je svojo močno roko,
        razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
        Mogočne je vrgel s prestola
        in povišal je nizke.
        Lačne je napolnil z dobrotami
        in bogate je odpustil prazne.
        Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
        kakor je obljubil našim očetom.
        Spomnil se je svoje dobrote
        do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
        Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
        kakor je bilo v začetku,
        tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
        (prim. Lk 1,46-55)

        Reply
  9. Miro says:
    9. novembra, 2026 at 16:19

    V razmislek in duhovno spodbudo:

    SEDEM NASVETOV SVETNIKOV, DA BI ZNALI BITI HVALEŽNI (Aleteia, 22/11/18)

    POKAZATI HVALEŽNOST POMENI PRIZNATI, DA NI VSE ODVISNO OD NAS

    Kdor je vajen izražati hvaležnost, v svoji notranjosti ustvarja prostor za srečo. Takšna oseba doživlja veselje ob zahvaljevanju, izročanju in vzajemni delitvi. V hvaležnosti se ena roka vedno steguje k bližnjemu.

    Hvaležnost našo pozornost oddalji od lastnega ega in jo usmerja v ljudi okrog nas. Hvaležnost nas lahko spravi z življenjem in nas vabi, da cenimo to, kar imamo, in se manj pritožujemo nad tistim, kar nam primanjkuje.

    Pogosto nas svetniki presenečajo s svojo globoko hvaležnostjo. Njihovo pričevanje se neredko izraža skozi večinoma veselo hvaležnost.

    V galeriji predstavljamo sedem nasvetov svetnikov, ki vam lahko služijo kot vodnik v učenju vsakodnevne hvaležnosti tako v dobrih kot v slabih dneh.

    https://si.aleteia.org/2018/11/22/7-nasvetov-svetnikov-da-bi-znali-biti-hvalezni/

    Reply
  10. Miro says:
    8. novembra, 2026 at 17:29

    Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

    GOSPOD PRIHAJA, POJDIMO MU NAPROTI

    Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.

    Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovóril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«

    Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,1-13)

    Reply
    • Miro says:
      8. novembra, 2026 at 17:30

      ZANIMIVA ZGODBA DANAŠNJEGA EVANGELIJA. POGOSTO SPREGLEDAMO, DA ŽENIN ZAMUJA.

      Še več, ženin se ne opraviči. In to še ni vse. Ženin ne spusti na svatbo tistih, ki jim je zmanjkalo olja, a zmanjkalo jim ga je, ker je zamujal on sam. Kazen torej za zamujanje plačajo povabljene device, ne pa ženin, ki je zamujal!?

      Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabim na svatbo, ni svatbe ne zame, ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do ‘izgubljenih’ sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na ‘svatbo’, ‘ker nisi imel olja’.

      Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči.

      To je že nadaljevanje: Kako izbirati, kdaj se je potrebno na določene dogodke pripraviti z zalogo in kdaj nekaj narediti s tveganjem. Vedno moram narediti vse in razmišljati, da je Bog tisti, ki vse vodi. Nazadnje sem poklican, da rečem kakor hlapec, ki streže gospodarju: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹ (Lk 17,10)

      Gre za neprestano zavest, da smo pravzaprav ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari.

      Življenje ni v tem, da se vrtimo okrog sebe, ampak da služimo Bogu in tistim, ki nam jih Bog postavlja na pot. Olje je nazadnje vera, ki se kaže v služenju. Še več, je veselje nad služenjem in Ženinom. Življenje ni v pričakovanju, da bomo praznovali na tuj račun, ampak v veselem služenju na svatbi, ki jo vsem pripravlja Ženin.

      Olje je bistveni element zgodbe. Nekaj značilnosti tega olja: Prva značilnost je, da ga ni veliko. Ostaja skrito, na zunaj se ne vidi; a brez njega, ni luči. To pomeni, da pred Gospodom ni pomemben videz; kar šteje, je srce. Treba je reči ne kulturi mask, ki uči, kako skrbeti za videz. Nasprotno pa je treba očiščevati in varovati srce, človekovo notranjost, dragoceno v Božjih očeh; ne pa zunanjosti, ki izgine.

      Druga značilnost olja je, da obstaja zato, da se porabi. Samo če izgori, sveti. Enako je z življenjem: širi luč, samo če se porabi, če se troši v služenju. Skrivnost življenja je živeti za služenje. Služenje je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu večne svatbe. Kar ostane od življenja pred pragom večnosti, ni to, koliko smo zaslužili, ampak koliko smo dali. Smisel življenja je odgovoriti na Božjo ponudbo ljubezni. Odgovor pa gre preko resnične ljubezni, darovanja sebe, služenja. Služenje stane, kar pomeni trošiti se, izrabiti se. A pri naši službi, ne služi za življenje, kdor ne živi za služenje. Kdor preveč varuje svoje življenje, ga izgubi.

      Še tretja značilnost olja se pojavi v evangeliju, to je priprava. Olje je treba pravočasno pripraviti in ga nesti s sabo. Ljubezen je seveda spontana, vendar se z njo ne improvizira. Ravno v pomanjkljivi pripravi je nespametnost devic, ki ostanejo zunaj svatbe. Sedaj je čas priprave: v sedanjem trenutku, dan za dnem, je treba gojiti ljubezen.

      Prosimo za milost, da bi vsak dan obnovili prvo ljubezen z Gospodom, da je ne bi pustili ugasniti. Če se ne vlaga v ljubezen, življenje ugasne.

      Želimo si pogled, ki gre onkraj, proti svatbi, na katero čakamo. Življenje, ki je prehojeno z željo po Bogu in ki se je urilo v ljubezni, bo pripravljeno na vstop v Ženinovo bivališče, in to za vedno.

      Ervin Mozetič, Pridi in poglej

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/11/08/nedelja-8-november-2026-32-navadna-nedelja/

      Reply
      • Miro says:
        8. novembra, 2026 at 17:31

        MOLIMO:

        POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

        Pod tvoje varstvo pribežimo,
        o sveta božja Porodnica,
        ne zavrzi naših prošenj
        v naših potrebah,
        temveč reši nas
        vselej vseh nevarnosti,
        o častitljiva in blagoslovljena Devica,
        naša gospa, naša srednica,
        naša besednica!
        S svojim Sinom nas spravi,
        svojemu Sinu nas priporoči,
        svojemu Sinu nas izroči!

        Reply
← Older Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja