Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
1. ADVENTNA NEDELJA
PAZÍTE IN BEDITE, KER NE VESTE, KDAJ PRIDE TA ČAS! TAKO BO KAKOR S ČLOVEKOM, KI JE ZAPUSTIL SVOJ DOM IN ŠEL NA POTOVANJE. SVOJIM SLUŽABNIKOM JE IZROČIL OBLAST, VSAKEMU SVOJE OPRAVILO, VRATARJU PA JE NAROČIL, NAJ BEDI. BODITE TOREJ BUDNI, KER NE VESTE, KDAJ SE VRNE HIŠNI GOSPODAR – ZVEČER, OPOLNOČI, OB PETELINJEM PETJU ALI OB ZORI -, DA VAS NE NAJDE SPEČIH, ČE PRIDE NENADOMA. KAR PRAVIM VAM, PRAVIM VSEM: BODITE BUDNI! (Mr 13,33-37)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+13%2C33-37%29&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Vsak je dobil svoje opravilo… In kaj sem dobil jaz… in kaj sem dobil prav danes. Gotovo me gospodar ni pustil brez dolžnosti in brez dela. Ali pa sem morda že pozabil? Mislim, da mi ne bi zameril, če bi ga ta hip poklical in ga povprašal, kaj je pravzaprav mislil narediti z menoj oziroma kaj je mislil, da bi moral jaz narediti… Potem pa na delo s pričakovanjem v srcu!
Duhovna oaza (franciskani.si)
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
SESTRA EMA O BESEDAH, KI JIH JE TREBA VZETI ZELO ZARES
RAZLAGA EVANGELIJA OB PRVI ADVENTNI NEDELJI
Nagovor ob nedeljskem evangeliju je pripravila sestra Ema Alič. Vabljeni, da mu skupaj z otroki
prisluhnite. “Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar,” se glasijo besede iz
Markovega evangelija. Zakaj jih je treba vzeti tako zelo zares? Oglejte si video.
https://si.aleteia.org/2023/12/02/sestra-ema-o-besedah-ki-jih-je-treba-vzeti-zelo-zares/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
BEDITE IN VSAK ČAS MOLÍTE, DA BI ZMOGLI UBEŽATI
VSEMU TEMU, KAR SE BO ZGODILO
“VARUJTE SE, DA VAM SRCA NE BODO OBTEŽENA
Z RAZUZDANOSTJO, PIJANOSTJO IN ŽIVLJENJSKIMI SKRBMI
IN DA VAS TISTI DAN NE UJAME NENADOMA KAKOR ZANKA.
PRIŠEL BO NAMREČ NAD OBLIČJE VSE ZEMLJE.
ZATO BEDITE IN VSAK ČAS MOLÍTE,
DA BI ZMOGLI UBEŽATI VSEMU TEMU, KAR SE BO ZGODILO,
IN STOPITI PRED SINA ČLOVEKOVEGA.”
(Lk 21,34-36)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C34-36&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Jezus priporoča resnost, ne tesnobe. Naj ne tekamo za tistimi, ki napovedujejo sodni dan,
tudi ne za onimi, ki grozijo s kaznimi, ki nas bodo bojda zadele, če njihovim napovedim ne
verjamemo. Jezus bo prinesel mir, zato naj ga pričakujemo trezno in mirno.
Duhovna oaza (franciskani.si)
ŽELEZNIŠKEMU DELAVCU SE JE MALO PRED SMRTJO PRIKAZAL ŽAREČI KRIŽ
(Aleteia, 04/09/23)
“BOG MI ŽELI NEKAJ POVEDATI”
V trčenju vlaka blizu Torina v Italiji je nedavno umrlo pet železniških delavcev, ki so pozno v noč varili železniške tire. Med delom je prihajajoči vlak s hitrostjo 160 kilometrov na uro trčil naravnost vanje.
Eden od umrlih, 34-letni MICHAEL ZANERA, je bil veren katoličan in zadnje, kar je delil na družbenih omrežjih, je bila slika križa, ki ga je opisal kot razpelo, ki se je oblikovalo med njegovim varjenjem tirnice.
Pred smrtjo je Zanera na TikToku objavil kolut, na katerem je prikazan križ, ki se močno sveti. Ob posnetku je mladi železničar zapisal: “Bog mi zagotovo želi nekaj povedati. Prvič se mi je to zgodilo med varjenjem tirnice.
”Videti tisti križ, ki se je svetil v temi, je moralo biti mlademu Italijanu v veliko tolažbo v času, ko je potreboval Božjo podporo. In to ne kaže samo, kako je Bog vedno in povsod prisoten, ampak tudi kako je dosegel Michaela, ko je opravljal svoje delo, da bi mu dal vedeti, da sliši njegove klice. In v tem primeru ga je klical domov.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/09/04/zelezniskemu-delavcu-se-je-malo-pred-smrtjo-prikazal-zareci-kriz/
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
MOLIMO ZA DAR VERE:
Gospod, z vsem srcem te prosim,
da bi bila moja vera celovita in brez pridržkov,
tista, ki jo oznanja in iz roda v rod predaja Cerkev,
da prodira v moje misli,
v moj način presojanja Božje in človeške resničnosti.
Gospod, daj, da bo moja vera svobodna;
da sprejema odpovedovanje in dolžnosti, ki jih nosi s seboj
in da izpove bistvo moje biti:
verujem vate, Gospod.
Gospod, podari mi trdno vero,
svetlobo, ki se v preizkušnjah krepi, pa tudi pomirja in nudi počitek.
Prosim te za veselo vero, ki razveseljuje srce in usmerja v molitev,
ki posvečuje vsak trenutek življenja,
vero, ki popolnoma zaupa tebi in tvoji besedi.
Gospod, daj, da bo moja vera polna dobrih del,
da bo prijateljstvo s teboj sad ljubezni v vsem, kar delam,
v sreči in v trpljenju.
Naj bo moja vera trajno pričevanje tvoje prisotnosti
in stalna hrana za življenje v upanju.
Gospod, daj, da bo moja vera ponižna,
taka, ki ne išče temeljev v človeški modrosti,
ampak v tvoji milosti in lepoti križa,
naslonjena na moč Svetega Duha, ki deluje v tvoji Cerkvi,
ki si ji podaril materinsko priprošnjo Marije, Žene globoke vere.
Pomnoži nam vsem vero ti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen
(molitev za dar vere, priredil p. dr. Silvin Krajnc OFM)
Pozdravljeni
Tukaj Milan
Jaz bi pa želel vprašati za določene nasvete, pa da ne bo pomote, s tem nočem kaj provocirati, ampak me dejansko zanima kako in kaj..
1. Kako naj izročim svoje zdravje, finance in bodočo ženo Jezusu oziroma Bogu?
Komu moram to izročat (Jezusu ali Bogu) in kako na kakšen način? Kaj in kako naj rečem?
2. Naprimer:
Če mi v življenju pride na pot neka punca, kako naj vem, da mi je poslana od Boga?
Kaj pa če bi bila rada z menoj iz nekega določenega koristoljubja, potem pa bi mi rekla adijo? Kako naj jaz to vem, kako naj to prepoznam?
Ali pa recimo, če nekdo pride do mene, da bi mu nekaj naredil. Kako naj vem da mi ga je Bog poslal? Kaj pa če mi noče potem tistega opravljenega dela plačati?
Kako lahko jaz to vem, da bo vse uredu?
Bog lonaj Vam za vaš nasvet že v naprej
Lep pozdrav- Milan
Spoštovani g. Milan, glede na to, da ste v zrelih moških letih, upam, da boste dojeli, da tukaj ni otroški vrtec, kjer bi se igrali slepe miši. Ker se še vedno niste odzvali na naša priporočila na tej spletni strani (berite nasvete, 11. in 12. november 2023), vas moram ponovno spomniti na:
ALI STE PO VRSTI NAŠIH NASVETOV PRIPRAVLJENI, DA S POMOČJO SVETEGA DUHA ODLOČNO STOPITE NA ZELO ZAHTEVNO, A MILOSTI POLNO POT ODPUŠČANJA SVOJIM STARŠEM?
Ponovno bi zapisal: Ne moremo mimo vrste dobrih nasvetov gospe Hvala in drugih naših priporočil na tej spletni strani. Če stvari enostavno pometemo pod preprogo, se bomo pri hoji skozi življenje nenehno spotikali in padali. Zato si s pomočjo Svetega Duha nalijmo čistega vina! Potem pa so na vrsti še druga vaša vprašanja. Takšno je moje mnenje. Če ga boste upoštevali prav, če ne, pa tudi prav. Tako ali tako vse vodi BOG SVETI DUH in ne mi, ki smo samo ljudje. Odločitev je seveda vaša!
V vsakem primeru še naprej molimo za vas in vaše starše. Naj vam Usmiljeni Gospod podari potrebne luči in moči!
Spoštovani g. Milan!
Popolnoma se strinjam z odgovorom g. Mira!
Glejte, s tem, ko ne poslušate nasvetov, NE POSLUŠATE TUDI JEZUSA! POSLUŠATI JE POTREBNO NAJPREJ BOGA IN ZRAVEN ISTOČASNO LJUDI!
Če verujete, da je JEZUS NAŠ ODREŠENIK IN REŠITELJ, JE POTREBNO TO UDEJANJITI V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU.
Prenesite naročila Jezusa v vsakdanje življenje , DA BO BOŽJA BESEDA RES DELOVALA V ŽIVLJENJU PRI VAS DOMA IN V DRUŽBI. GOSPODA JE POTREBNO UBOGATI!
Res je, če boste vse pometali pod preprogo, se vam nakopičilo tako veliko, da bo padec težki.
Prosim, če lahko vsaj nekaj pojasnite sedaj! KAKO JE MOGOČE, DA ZNATE LEPO NAPISATI VAŠE ŽELJE IN POTREBE, GOVORITE PA, DA NE VESTE KAKO NAJ IZROČITE SVOJE ŽIVLJENJE, ZADEVE, FINANCE itd,.. BOGU.
Zakaj ne poveste Jezusu to kar ste nam napisali? ZAKAJ?! Zakaj ne rečete Jezusu preprosto: ” DRAGI JEZUS, NE ZNAM TI POVEDATI NIČESAR, PROSIM POMAGAJ MI!”
TAKO STORITE!
Upam, da boste imeli toliko spoštovanja do vseh nas molivcev, če kaj vprašamo, da nas ne boste ignorirali !
PROSIMO GOSPODA NAJ SE VAS IN VSEH VAŠIH USMILI!
G. Milan!
VELIKORAT SEM ŽE PISALA, DA JE POT ODPUŠČANJA DOLGA IN TEŽKA! JEZUS DELI MILOST ODPUŠČANJA OB ČASU, KI GA ON DOLOČI, KO VIDI, DA JE ČLOVEK SPOSOBEN.
Glejte, Jezus OZDRAVLJA VSE RANE ZARADI NEODPUŠČANJA , oz. OD VSEH NAŠIH GREHOV. ZATO PA JE POTREBEN ČAS, PROCES DOZOREVANJA!
Vsako rano, ki jo čutite, da vas boli zaradi obnašanja staršev ali ostalih ljudi, JE POTREBNO POSEBEJ IZROČITI JEZUSU!
Vendar spoštovani g. Milan, POTREBNO BO ODITI NA POT SPREOBRNENJA, SKUPAJ Z JEZUSOM!
Z RADOSTJO V SRCU VAS VSE LJUBIM IN VABIM, DA SE PRIBLIŽATE MOJEMU BREZMADEŽNEMU SRCU
Dragi otroci! Z radostjo v srcu vas vse ljubim in vabim, da se približate mojemu Brezmadežnemu srcu, da vas bom mogla še bolj približati svojemu sinu Jezusu in da vam On da svoj mir in ljubezen, ki sta hrana vsakemu od vas. Odprite se, otročiči, molitvi, odprite se moji ljubezni. Jaz sem vaša mati in vas ne morem pustiti samih v tavanju in grehu. Vi ste poklicani, otročiči, da boste moji otroci, moji ljubljeni otroci, da vas bom mogla vse darovati svojemu Sinu. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. junij 2013
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO: POZDRAVLJENA, KRALJICA
Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO
ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
ADVENT SE ZAČENJA! PRIDRUŽITE SE KATERI OD ADVENTNIH AKCIJ (Aleteia)
PRIPRAVILI SMO IZBOR AKCIJ IN DUHOVNIH VAJ, KI BODO POTEKALE V LETOŠNJEM
ADVENTNEM ČASU
Advent je pred vrati. Prižiganje sveč na adventnem venčku je sicer lepa navada, še lepše pa je,
da se poleg tega poglobimo vase in v skrivnosti božiča, ki nam jih postopno odpira adventni čas.
Zato smo izbrali nekaj idej in pobud za letošnji advent. Verjamemo, da lahko vsak poišče nekaj
zase. Želimo vam blagoslovljen adventni čas.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/12/02/advent-se-zacenja-pridruzite-se-kateri-od-adventnih-akcij/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
MOLIMO:
Gospod,
stori, da bo moje srce
pripravljeno sprejeti tebe:
S svojo milostjo
napravi v mojem srcu
prostor in svobodo,
da boš mogel v njem graditi,
kar je tebi všeč.
Odstrani v meni, kar ti je v napoto.
Prešini, kar ovira tvoje delovanje.
Dopolni, kar mi manjka,
nenehno pomnožuj,
kar vodi k tebi,
da me bo tvoja prekipevajoča milost
očistila v luči tvojega prihoda.
Amen.
(molitev v adventnem času, mati Julija)
DUHOVNA MISEL SVETNIKA
DOBROTA, NAJ PRIDE OD KODER KOLI, JE VEDNO HČERKA ISTE MATERE:
BOŽJE PREVIDNOSTI. (sv. pater Pij)
Sv. pater Pij, prosi za nas!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
NA KAKŠEN NAČIN JE CERKEV MISIJONARSKA?
Cerkev, ki jo vodi Sveti Duh, nadaljuje v zgodovini poslanstvo Kristusa samega. Kristjani morajo zato vsem oznanjati veselo novico, ki jo je prinesel Kristus, ko hodijo po njegovi poti, pripravljeni žrtvovati tudi same sebe do mučeništva.
ZAKAJ JE CERKEV APOSTOLSKA?
Cerkev je apostolska po svojem izvoru, ker je sezidana na “temelju apostolov” (Ef 2,20); po svojem nauku, ki je apostolski; po svoji zgradbi, ker jo učijo, posvečujejo in vodijo do Kristusove vrnitve apostoli po škofih, ki so njihovi nasledniki, v občestvu s Petrovim naslednikom.
Kompendij KKC, 173 in 174
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
LJUBITE SVOJE SOVRAŽNIKE—Luka 6,27.28.32%9636
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
27 »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.
28 Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami.
32 Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo.
JEZUS JE NAROČIL TUDI MOLITI ZA TISTE, KI GRDO RAVNAJO Z NAMI ALI Z DRUGIMI. Zato je potrebno moliti za mir, za tiste , ki so žrtve vojne oz. vsakršnega nasilja in za vse, ki netijo vojne- za vse krvnike, oz. za tiste , ki povzročajo kakršno koli nasilje nad človekom-to pa ni samo v vojni, ampak je vsak dan prisotno v družbi.
Človek, ki je slabotno bitje, dela včasih tako kot mu “paše”.
V družini, ki ni razumevanja mora tudi žena ali mati moliti za svojega moža, čeprav jo mogoče zaničuje-poglejmo primer:
NJEN ZAKON SE JE ZDEL NEZNOSEN. KAJ JI JE SVETOVAL PRILJUBLJENI NADŠKOF? Aleteia
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ljubezen brez vzajemnosti ni razlog, da bi nehali ljubiti moža ali ženo
“Vsega, kar dajemo, ne moremo vzeti nazaj,” je rekel nadškof Fulton Sheen o položaju, v katerem se je znašla neka ženska.
Vredno je živeti
Ameriški duhovnik in poznejši nadškof Fulton Sheen je v letih 1951–1957 in 1961–1968 vsak teden vodil slavno televizijsko oddajo Life is Worth Living (Življenje je vredno živeti, op. p.).
Gostitelj oddaje, oblečen “po duhovniško”, je preprosto stal in pripovedoval ter občasno za boljšo predstavo kaj narisal na tablo, pa je vseeno pred televizijske ekrane privabljal milijone.
Homer proti vesternom
V eni od oddaj je Sheen pripovedoval, kako mu je pred leti pisala neka gospa. Bila je Nemka in je med drugo svetovno vojno spoznala ameriškega vojaka. Poročila sta se in z njim se je preselila v ZDA.
Tam je na svojo veliko nesrečo kmalu ugotovila, kako malo imata skupnega. Bila je izobražena (pri sedemnajstih je že brala Homerja), njegov intelektualni doseg pa je bilo branje vesternov. Najslabše je bilo, da je mož večino časa posedal v barih in pil in se ni zanimal za delo. Vse breme preživetja je padlo nanjo. “Razmišljala sem o ločitvi,” je priznala.
Nadškofu Sheenu ni pisala, da bi ga prosila za nasvet v zvezi z ločitvijo. Odločila se je, da ostane zvesta v zakonu. “Ne bo pa šlo brez vere. Pomagajte mi jo najti,” je pisala. Nadškof ji je svetoval, Bog pa ji je dal vero. Mož se je spremenil in postal oficir. Na svet so prišli otroci.
Butelj in čarovnica
Kaj naj naredi ženska, katere mož se po poroki izkaže kot “butelj”? Ali moški, ki se je nevede poročil s “čarovnico”? Danes vemo veliko več o zdravljenju alkoholizma kot v petdesetih letih 20. stoletja in imamo na dosegu roke zakonske terapije, a problem ostaja – občasno se življenje s človekom, ki smo mu nekoč obljubili ljubezen in zvestobo, izkaže neznosno.
Če je nasilen ali počne kaj, kar ogroža naše življenje ali zdravje, je treba reševati sebe in otroke. Kaj pa storiti, če je življenje z njim “le” neznosno?
Ne jemlji ljubezni
Vztrajati!” pravi nadškof Fulton Sheen. Če bi imel mož angino, bi ga žena zapustila? Če je bolan moralno, ga prav tako ne more zapustiti. Ljubezen brez vzajemnosti ni razlog, da bi nehali ljubiti.
“Vsega, kar dajemo, ne moremo dobivati nazaj. Če poskusimo v pljuča vdihniti zrak, ki smo ga pravkar izdihnili, nam ne bo posebej dobro uspelo. Podobno je z ljubeznijo. Ljubezen, dahnjena v srce druge osebe, mora ostati tam. Vzeta nazaj postane strup,” je povedal.
Da, zgodi se, da je zakon mučeništvo. Če tak položaj živimo kot izsiljeno odpoved svojemu jazu in prijetnosti, gremo skozi pekel. Vse se popolnoma obrne, ko jo začnemo razumevati kot od Boga dopuščeno za naše dobro.
———————————————————————————————————————————————————
ŽRTEV
V taki drži je spoštovanje do sozakonca, ki je dobro samo v sebi – ne glede na to, ali zasluži za vzdrževanje doma in ali se primerno obnaša. Takrat druge osebe ne razumemo kot pogoj za našo srečo, ampak kot pogoj za naše zveličanje.
Dogaja se, da je predanost žene v času krize pogoj za ozdravljenje moža. Tam, kjer naravna ljubezen nič ne doseže, lahko žrtev, ki jo naredimo z ljubeznijo, naredi čudež. V nekaterih primerih lahko pomaga samo žrtev. Nadškof si je drznil povedati celo več – taka ljubezen ne rešuje samo naših družin, ampak ves svet.
Da pa bi drugo osebo lahko ljubili zaradi Boga, moramo Vanj res verovati.ALETEIA
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
JA, RES JE, DA JE PREDANOST ŽENE V ČASU KRIZE POGOJ ZA OZDRAVLJENJE MOŽA , pravi nadškof. V življenju so potrebne žrtve za druge, da BODO REŠENI IN DA BOMO SAMI REŠENI. TO JE JEZUS ZELO LEPO POVEDAL Favstini Kowalski. Koliko je trpela za grešnike, DA JIH JE GOSPOD REŠIL.
Tudi SVETA MARIJA JE NAROČILA OTROKOM -PASTIRČKOM, DA BODO VELIKO TRPELI. Bili so mahjni otroci in so trpeli ZA SPREOBRNJENJE GREŠNIKOV.
Glejte, vedno ponavljam, DA NI DOVOLJ POTRPLJENJA. POTRPELJENJE SE PRIDOBI S TRPLJENJEM, Z VZTRAJNIM PRENAŠANJEM STISK itd..
ČLOVEK, KI JE DOVOLIL, DA MU JE JEZUS PRENOVIL UM-se pravi , KI IMA KRISTUSOV UM, BO TO RAZUMEL IN TAKO DELAL, KOT JE NAROČIL GOSPOD.
1 Korinčanom 14-16
14 Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno. 15 Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.
16 Kdo je namreč spoznal Gospodov um,
da bi njega učil?
Mi pa imamo Kristusov um.
V svetu prevladuje stališče, ki se osredinja na mesene želje. Sveti Pavel ga opiše kot »duha, ki zdaj deluje v sinovih neposlušnosti«. Ta duh vpliva na večino ljudi, da prevzamejo splošno razširjeno stališče, naj enostavno sledijo množici. Zato večina njih ravna tako, kot misli, da je prav, in se ne trudi živeti po Božjih merilih.
TELESNI ČLOVEK SE OBIČAJNO PREVEČ OSREDOTOČA NA UGLED IN GMOTNO IMETJE, oz. SO MU NAJPOMEMBNEJŠE NJEGOVE PRAVICE. .
KAKO LAHKO ŠE PREPOZNAMO TELESNEGA ČLOVEKA ?
Za takega človeka so značilna »dela mesa«. (Gal. 5, 19-21):
19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, 21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.
Pavel je v svojem prvem pismu občini v Korintu opisal številne druge značilnosti tistih, ki razmišljajo meseno. Takšni ljudje med drugim spodbujajo k razprtijam in nesoglasjem, se v sporih postavljajo na eno ali drugo stran, tožijo drug drugega po sodiščih, ne spoštujejo glavarstva ter se pretirano vdajajo hrani in pijači. Ko telesni človek pride v skušnjavo, popusti in se ji vda.
JEZUS JE NA KRIŽU MOLIL ZA SVOJE KRVNIKE-MORILCE
Luka 23,34.46
34 Jezus je govoril: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Ko so si delili njegova oblačila, so zanje žrebali.
46 Jezus je zaklical z močnim glasom in rekel: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« In ko je to rekel, je izdihnil.
MOLIMO PO VZORU JEZUSA.
Skupna molitev ima večjo težo:
Matej 18,19-20
SKUPNA MOLITEV
19 »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. 20 Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«
KAKO NAM ADVENT LAHKO POMAGA ODPRAVITI NAVELIČANOST V ŽIVLJENJU (Aleteia)
ADVENT JE ČAS, KO SE LAHKO SPOMNIMO, DA JE ŽIVLJENJE POLNO SMISLA IN NAMENA TER DA POTUJEMO PROTI PRIHODNOSTI, POLNI UPANJA
V današnjem svetu je razmeroma preprosto občutiti dolgčas, ne le v tem trenutku, temveč v življenju na splošno. Če se ne zabavamo ob najnovejši objavi na družbenih omrežjih, hitro zapademo v moreč dolgčas, ki sega vse do jedra naše duše.
Po besedah papeža Benedikta XVI. je zdravilo za ta dolgčas, da živimo z upanjem in se veselimo končne združitve z Bogom. V adventni pridigi je leta 2009 pojasnil, kako lahko čakanje postane “neznosno”, če ne živimo s smislom.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/11/30/kako-nam-advent-lahko-pomaga-odpraviti-navelicanost-v-zivljenju/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
MOLIMO:
Gospod,
stori, da bo moje srce
pripravljeno sprejeti tebe:
S svojo milostjo
napravi v mojem srcu
prostor in svobodo,
da boš mogel v njem graditi,
kar je tebi všeč.
Odstrani v meni, kar ti je v napoto.
Prešini, kar ovira tvoje delovanje.
Dopolni, kar mi manjka,
nenehno pomnožuj,
kar vodi k tebi,
da me bo tvoja prekipevajoča milost
očistila v luči tvojega prihoda.
Amen.
(molitev v adventnem času, mati Julija)
Priporočimo se Svetemu Duhu, da bo naše srce v adventnem času čim bolj uglašeno
z adventnim pričakovanjem Kralja, ki prihaja!
PREPROST SVETNIKOV NASVET VSEM KATEHETOM (Aleteia)
ZAVETNIK KATEHETOV IMA PREPROST NASVET ZA VSE, KI ŽELIJO DRUGE POUČEVATI O VERI
Biti katehet je lahko zahtevna naloga, še posebej, če človek dela kot prostovoljec in ne dobi plačila za darovani čas. Še posebej težko je, če se zdi, da se učenci ničesar ne naučijo ali da si predavane snovi ne vzamejo k srcu.
V tem primeru se lahko obrnemo na SV. KARLA BOROMEJSKEGA, ki ga častimo tudi kot zavetnika katehetov.
V PRIDIGI, KI JE VKLJUČENA TUDI V BREVIR, JE ZAPISAL NEKAJ PREPROSTIH NASVETOV:
Če je poučevanje in pridiganje vaše delo, potem pridno študirajte in si prizadevajte za vse, kar je potrebno za dobro opravljanje tega dela. Ne pozabite: vedno pridigajte tako, kot živite. Če tega ne počnete, bodo ljudje opazili, da govorite eno, živite pa drugače, in vaše besede bodo prinesle le zajedljiv posmeh in zmajevanje z glavo.
Nasvet je morda preprost, obenem pa izjemno zahteven.
Sv. Karel ni edini, ki ponavlja nasvet ravnaj tako, kot govoriš. Mnogi pred njim in za njim so na ta stavek vedno znova opozarjali kot na temelj poučevanja o veri.
Če ne živite tako, kot govorite, vaši učenci ne bodo verjeli, da je številne zahteve evangelija sploh mogoče izpolniti. Namesto tega se bodo smejali in zmajevali z glavo, misleč, da je vera en velik nesmisel.
Če pa boste živeli v skladu z evangeliji, bodo vaši učenci to prepoznali in videli živ zgled, po katerem se bodo ravnali. Če torej želite kaj storiti za svoje učence, svojo vero živite odkrito in predvsem prepričljivo.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/11/26/preprost-svetnikov-nasvet-vsem-katehetom/
Sv. Karel Boromejski, prosi za nas!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ POMENI TRDITEV: “ZUNAJ CERKVE NI ZVELIČANJA”?
Ta trditev pomeni, da celotno odrešenje in zveličanje prihaja od Kristusa-glave po Cerkvi, ki je njegovo telo. Zato se ne morejo zveličati tisti, ki vedo, da je Kristus ustanovil Cerkev kot potrebno za zveličanje, pa bi vendarle ne hoteli vstopiti vanjo ali v njej vztrajati. Hkrati pa morejo po zaslugi Kristusa in njegove Cerkve doseči večno zveličanje tisti, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, a iščejo Boga z iskrenim srcem in skušajo pod vplivom milosti spolnjevati njegovo voljo, kakor jo spoznavajo po glasu vesti.
ZAKAJ MORA CERKEV OZNANJATI EVANGELIJ VSEMU SVETU?
Zato, ker je Kristus naročil: “Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (Mt 28,19). To Gospodovo misijonsko naročilo ima svoj izvir v večni ljubezni Boga, ki je poslal svojega Sina in svojega Duha, ker “hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice” (1 Tim 2,4).
Kompendij KKC, 171 in 172
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
GREH PRINAŠA NESREČO
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Gospodova beseda nam govori, da nas bo naš greh našel (prim. 2Mz 32,23). Greh prinese nesrečo in poslušnost prinese blagoslov (prim. 5Mz, 28). Mogoče se zdi, da je kdo s svojimi grehi neko obdobje prav tako uspešen. Nekaj časa se zdi takšno življenje prav tako dobro kot življenje brez greha, vendar bodo na koncu posledice o izbiri, ki so jo naredili sami. Ko izberemo življenje greha namesto poslušnosti Bogu, izkusimo bedo v svoji duši.
Človek je več kakor telo, ki je narejeno iz mesa in kosti. Je duh in ima dušo, ki vključuje misel, voljo in čustva. Grešniki trpijo v svojem duhu. Napolnjeni so z duhovnim strahom in vseeno je, kaj naredijo ali posedujejo, kajti nič jih popolnoma ne zadovolji. Čustveno trpijo. Odkar so se odločili, da bodo svobodno razpolagali z življenjem, postanejo zagrenjeni in jezni (čustveno zagrenjeni), ker stvari ne gredo po njihovem načrtu. Nič ne vedo o poti vere. Zaupati Bogu – močnejši sili od njih samih – je zanje popolnoma nepojmljivo. Nikoli ne izkusijo miru v svojih dušah, kajti človek more izkusiti Božji mir samo z vero vanj (prim. Hebr 4,3).
Življenje greha je življenje, napolnjeno z nesrečami. Nič dobrega ne nastane iz tega. To govori Bog o koncu osebe, ki poskuša živeti brez njega:
Spravil bom ljudi v stisko, da bodo tavali kakor slepi, ker so grešili zoper Gospoda. Njihova kri bo razpršena kakor prah in njihov sok kakor blato. Niti njihovo zlato jih ne bo moglo rešiti na dan Gospodove jeze, v ognju njegovega srda bo použita vsa zemlja, kajti naredil bo konec vsem prebivalcem zemlje (Sof 1,17–18). Ta zapis je grozljiv, vendar se strah ne more naseliti v srce resničnega vernika, ki veruje v Jezusa Kristusa. Tisti, ki verujejo v Jezusa, ne bi smeli priti pred sodbo in biti obsojeni (prim. Jan 3,18).
Krivda in obsodba
Krivda je stalna spremljevalka grešnika. Lahko naredi različne stvari, da bi jo prezrl, vendar globoko v sebi ve, da njegovo življenje ni pravo. Jezus pravi, da se grešnik ne more izogniti krivdi (prim. Jan 9,40). Joyce Meyer _Nov način življenja
NAŠ PRVI CILJ V ŽIVLJENJU NAJ BI BIL -ISKATI BOŽJE KRALJESTVO. TAKO JE NAROČIL JEZUS.
LJUDI NAJ BI USMERJALI K BOGU, K IZROČITVI ŽIVLJENJA NJEMU IN K ODPOVEDI VSAKEMU GREHU IN ZLU.
DOBRO JE, DA VSAK DAN OBNOVIMO KRSTNE OBLJUBE:
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
-Se odpoveste grehu, da boste živeli v svobodi Božjih otrok? SE ODPOVEM.
– Se odpoveste zapeljivosti zla, da vam ne bi gospodoval greh? SE ODPOVEM.
-Se odpoveste hudemu duhu, ki je začetnik in vzrok greha? SE ODPOVEM.
– Verujete v Boga Očeta, vse mogočnega Stvarnika nebes in zemlje? VERUJEM.
-Verujete v Jezusa Kristusa, njegovega edinega Sina , našega Gospoda, ki mje bil rojen iz
Device Marije, umrl in bil v grob položen, vstal od mrtvih in je sedaj v Božji slavi? VERUJEM:
-Verujete v Svetega Duha, sveto Katoliško Cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, naše vstajenje in večno življenje? VERUJEM.
-TO JE NAŠA VERA, TO JE VERA CERKVE. TO PONOSNO IZPOVEDUJEMO V JEZUSU KRISTUSU, NAŠEM GOSPODU. AMEN.
Ta molitev -OBNOVITEV KRSTNIH OBLJUB traja nekaj minut, zato lahko vsak, ki želi vsak dan posebej moli,oz. DAJE OBLJUBE GOSPODU.
PREVEČ SE ČLOVEK OZIRA V DANAŠNJEM ČASU NA MNENJE LJUDI! (Moje pričevanje)
Zaradi stalnega strahu , kaj bodo rekli sosedi, kaj bodo rekli v službi , kaj bo, če bo itd..zaradi tega prihaja DO VELIKEGA TRPLJENJA, morda celo do izgube zdravja itd..in ČLOVEK NE ŽIVI V SVOBODI BOŽJEGA OTROKA, KI NAM JO JEZUS PONUJA!
Duh posvetnosti vleče človeka v prepad.
ČLOVEK JE LAHKO OZDRAVLJEN IN OSVOBOJEN STALNEGA STRAHU ZARADI LJUDI, KER NIMA določenih stvari in kaj govorijo o njem, itd.. KER ZDRAVNIK JE SAMO EDEN IN TO JE NAŠ ODREŠENIK.
Jezus lahko človeka ozdravi in osvobodi vsake navezanosti na zemeljske dobrine in na vsako navezanost na mnjenje ljudi itd…
Jezusa lahko srečamo v “močnem blatu, ” v najglobljem prepadu, ki se je nekomu zgodil, sama temu pravim, KO SE TI ZRUŠI SVET NA GLAVO, TAKRAT SE NEKATERI OBRNJEJO K BOGU, MOGOČE SE NE BI, ČE BI JIM ŠLO VSE LEPO IN GLADKO.
Sama sem že napisala večkrat: KO JE PRIŠLA STISKA, SE MI JE ZDELO, DA SE MI JE PORUŠIL CELI SVET NA GLAVO! Potem si lahko predstavljate, kako sem se počutila itd…
VEROVATI JE POTREBNO V MOČ V JEZUSA.
Tudi sama sem v življenju GLEDALA NA MNJENJE LJUDI, dokler ni JEZUS NAREDIL SVOJE. Govorim iz svoje izkušnje in trdim, da dokler ne bomo ZAUPALI V MOČ JEZUSOVE BESEDE, UMRLI SAMEMU SEBI- SVOJEMU EGU IN DOKLER NE BOMO DOVOLILI DELOVNJA JEZUSU-MU DOPUSTILI DA NAREDI NOVO ISKRENO SRCE IN POTEM PODELI MILOSTI, BOMO ŠE KAR NAPREJ V STRAHU, KAJ BODO LJUDJE REKLI, itd…
KO SE ČLOVEK POPOLNOMA PREDA GOSPODU IN DOVOLI DA DELUJE V ČLOVEKU DA GA OČIŠČUJE , GA OSVOBAJA IN OZDRAVLJA, NE BO VEČ GLEDAL NA MNENJE LJUDI.
Za ljudi, ki so v strahu pred drugimi ljudmi, bo celo molil. Zato potrdim, DA PRI BOGU JE VSE MOGOČE IN NI NIČ NEMOGOČE.
Kdor pa želi s svojo močjo in voljo se sam REŠITI STRAHU PRED LJUDMI, NE BO ŠLO.
Glejte, nekateri so morda izročili življenje Jezusu in Mu dovolili, da jih On preobraža, vendar imajo še mogoče dvome , vlečejo vajeti po svoje itd… POT JE DOLGA IN NI LAHKA.
V svojem življenju sem ugotovila, da imamo premalo POTRPEŽLJIVOSTI.
SVETI DUH DELUJE V ČLOVEKU, KI MU JE DOVOLIL IN MU NE POSTAVLJA OVIR IN GA NE SILI KAM NAJ GA VODI IN POTRPEŽLJIVO PRENAŠA TRPLJENJE IN SE JE ODPOVEDAL SVOJI VOLJI, BO DOSEGEL ZMAGO. SVETA MARIJA JE REKLA, NAJ MOLIMO ZA JEZUSOVO ZMAGO!
Človek lahko karkoli stori za Boga, ni mu pretežko, ČE SE PUSTI VODITI BOGU IN GA POSLUŠATI. Premalo tudi POSLUŠAMO BOGA, ZARADI TEGA, KER SE NE UMIKAMO V TIŠINO, DA SE POGOVORIMO Z BOGOM.
Če bi mene videli obdobje nazaj, sem bila tudi v strahu KAJ SO REKLI O MENI, KAJ IMAJO DRUGI, SAMA PA TEGA NIMAM itd….SEDAJ PA LAHKO REČEM BOGU HVALA, KER ME JE REŠIL.
SVETI DUH DAJE NADNARAVNO MOČ, DA ČLOVEK OPRAVLJA DELA, KI NISO V NJEGOVI MOČI. O tem je pisala tudi sveta Terezija Avilska, v knjigi Notranji Grad, kjer je tudi napisala :
Opisala je primer gosenice, ki se spremeneni v čudovitega metulja. Poglejte samo razliko med grdo gosenico in belim metuljem! Enako je tudi tu. Duša ne ve, kako si je zaslužila tolikšno dobrino, od kod neki ta izvira, saj se zaveda, da jo je prejela nezasluženo. Tako silno si želi slaviti Boga, da bi od tega hrepenenja rada skoprnela, tisočkrat umrla za Gospoda.
Kar koli more storiti za Boga, se mu zdi malenkostno v primeri s tem, kar bi želel storiti. Terezija še pravi, KAR SO PRETRPELI SVETNIKI, SE MU NE ZDI VEČ VREDNO OBČUDOVANJA, KER IZ IZKUSTVA POZNA GOSPODOVO POMOČ IN VE, DA ON TAKO PREOBRAZI DUŠO, DA JE ČISTO SPREMENJENA. SLABOST, KI JO JE PREJ OBHAJALA PRI OPRAVLJANJU SPOKORNIH DEL, SE JE SPREMENILA V MOČ.
PREJ JE BILA NAVEZANA NA SORODNIKE, PRIJATELJE, IMETJE; ZALEGLI NISO NE POBOŽNI NAGIBI NE DOBRI SKLEPI NE ŽELJA, DA BI SE LOČILA OD NJIH; ZDELO SE JE CELO, DA SE TA NAVEZANOST ŠE POVEČUJE; ZDAJ PA SO JI V BREME CELO DOLŽNOSTI, KI SE JIM NE SME ODTEGOVATI, ČE NOČE RAVNATI PROTI BOŽJI VOLJI,
VSE JI JE ODVEČ, KER JE IZKUSILA, DA SE MED USTVARJENI BITJI NE MORE ZARES UMIRITI. (Sv. Terezija Avilska).
Če pogledamo Jezusove prve učence, kako so bili v strahu. Sveti Peter je zaradi strahu izdal JEZUSA, bal se je za sebe, kaj bodo rekli ljudje , kaj mu bodo naredili itd..KO PA JE BIL PREOBRAŽEN IN PREVZGOJEN IN OSTALI, JIM NI BILO TEŽKO DATI ŽIVLJENJE ZA JEZUSA.
Glejte, ko so v bolnišnici vprašali Carla Acutisa, če zelo trpi bolečine, je rekel, da veliko ljudi trpi bolj od njega, čeprav so zdravniki povedali, kako strašno trpljenje je imel. Umrl je celo z nasmehom na ustnicah, je napisano.
Glejte, KDO BI PA LAHKO KAJ TAKEGA POČEL S SVOJO MOČJO? Mati Teerezija ni opravljala SVOJEGA POSLANSTVA S SVOJO MOČJO, kam bi pa prišla ob takih grozotah, ki jih je videla vsak dan in ob vsem, kar je doživela.
ZAUPATI JE POTREBNO V BOGA, V NJEGOVO VODSTVO, KAJTI ZA VSAKEGA ČLOVEKA IMA NAČRT IN GA TUDI ON USPOSOBI, DA LAHKO IZPOLNI NAČRT!
GOSPOD MI JE POKAZAL PREKO ČLOVKA- MOLITI KRIŽEV POT: NOTRANJE OZDRAVLJENJE OB MEDITACIJAH POSTAJ KRIŽEVEGA POTA , napisal p. RobertDegrandis.
Priporočimo se Svetemu Duhu in se z Njegovo pomočjo poglobimo v pričujoči odlomek
iz Danielove knjige.
NJEMU JE BILA DANA OBLAST, ČAST IN KRALJESTVO
“V NOČNIH VIDENJIH SEM GLEDAL:
GLEJ, SKUPAJ Z OBLAKI NEBA JE PRIHAJAL NEKDO KAKOR SIN ČLOVEKOV;
DOSPEL JE DO STAROLETNEGA IN PRIVEDLI SO GA PREDENJ.
NJEMU JE BILA DANA OBLAST, ČAST IN KRALJESTVO,
IN VSA LJUDSTVA, NARODI IN JEZIKI SO MU SLUŽILI.
NJEGOVA OBLAST JE VEČNA OBLAST, KI NE PREIDE,
IN NJEGOVO KRALJESTVO, KI NE BO UNIČENO.”
(Dan 7,13-14)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Dan+7%2C13-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Danielova prerokba presega vse dotedanje predstave. Mesija, Sin človekov, bo vladar nad vsemi
vladarji sveta. Vse oblasti na zemlji so minljive, njegova oblast pa bo večna. Vsa kraljestva na zemlji
so uničljiva, njegovo bo neuničljivo.
Duhovna oaza (franciskani.si)
Slava tebi, Jezus, ti si Kristus Kralj!
PARADOKS ŽIVLJENJA: K BOGU PRIDEMO, KO DELAMO VSE NAROBE
Piše:Operando
V današnji hitri in pogosto zmedeni družbi zlahka postanemo preobremenjeni s težo svojih pomanjkljivosti in z lastno nepopolnostjo. Bojimo se, da nas bodo že naše najmanjše napake spravile v resne težave.
To niti ni tako čudno, saj smo dnevno zasuti s ploho vizualnih podob, ki nas opominjajo na naš preveč banalni videz, in z vsiljivimi sporočili, kaj bi mogli posedovati, kako močno in suvereno bi se morali odzivati na zunanje in notranje dogodke.
Še tako zrela in formirana oseba ob takšni kopici sporočil ne zmore ostati imuna na vse to. Podležemo iskanju popolnega partnerja, oblikovanju popolne družine in doma, na delovnem mestu pa popolne ekipe.
Samo poglejmo na to, kako so se v zadnjih dvajsetih letih preoblikovale naše vrednote, pričakovanja in način življenja.
Občutek, da smo v nenehni tekmi – z drugimi in s seboj – je umetno ustvarjen in nas zmeraj bolj peha v stiske, ki jih težko priznamo sebi, kaj šele drugim. Bog, s katerim bi lahko gradili odnos, pa tako že dolgo časa ni popularen v naši družbi.
Kar niti ni čudno. Le kako naj se pristno povežemo z nekom, ki je mnogim od nas bil predstavljen kot “oddaljeni stric z brado na lebdečem oblaku”, ali z nekom, ki “me bo obsodil na večni ogenj in pekel, zaradi mojih napak”?
Končno je prišel čas, ko lahko stvari v veliki meri poimenujemo takšne kot so. Ko lahko krivice, tudi te na področju duhovnosti, poimenujemo s pravim imenom, jih poskušamo osvetliti, oškodovanim in prizadetim pa damo priložnost, da sem jim zacelijo rane.
In verjamem, da je tudi Bog bližje kot si mislimo.
Želi si biti z nami tako tudi bolj na neformalen način. In to je dobra novica, saj mu lahko prisluhnemo, kjerkoli smo.
So torej naše napake in izkušnja nemoči res izhodišče za to, da postanemo bolj pristni in odprti za Boga?
Ali je pravi odgovor še vedno ta, da se moramo samo malo bolj vzeti roke, se zorganizirati, najti nova in sodobna orodja, se zrehabilitirati in znova spustiti v novo etapo tekme življenja, kot nas prepričujejo “mainstream” in guruji tega časa?
PARADOKS ISKANJA BOGA SKOZI NAPAKE
V bistvu so naše napake in omejitve podlaga zato, da najdemo pristen stik z Bogom in razvijemo svoje potenciale.
O tem govori PATER RICHARD ROHR v svoji zbirki poučevanj Ljubljeni sinovi: Ljudje in žalovanje (ang. Beloved Sons Series: Men and Grief).
Takole pravi:
“Jezusova zgodba o izgubljenem sinu (Lk 15,11-32) in zgodba o farizeju in cestninarju (Lk 18,9-14) sta čudoviti ilustraciji tega, kako Jezus duhovnost vzpenjanja, doseganja ciljev in popolnosti obrne na glavo.
V obeh zgodbah sta glavni osebi (torej mlajši sin in cestninar) storili nekaj, kar je narobe in ob tem doživeli ponižanje, a hkrati sta bila tudi tista, ki sta izkusila odpuščanje, se ob tem spreobrnila in bila nagrajena.”
Pater Rohr takole nadaljuje s svojo pripovedjo:
“Tisti, ki so ponosni na to, kako so vse naredili prav, a se hkrati počutijo vzvišene nad drugimi ali menijo, da so zdaj opravičeni, niso v resnici odprti za Božji blagoslov. To je Jezusovo sporočilo o spreobrnjenju. Razumevanje vere postavi na glavo.
Mislimo, da pridemo k Bogu, ko delamo vse prav, in glej, presenečenje: k Bogu pridemo, ko delamo vse narobe – in zaradi tega rastemo!”
Torej imamo danes precej več možnosti, da res spoznamo Boga, ker je ta pritisk od zunaj in posledično tudi od znotraj tako velik, da nimamo druge izbire, kot da priznamo, da se ne znajdemo več ali vsaj ne dovolj dobro.
PATER RICHARD GOVORI O VSTOPNI TOČKI, KI JE LAHKO TUDI ZA NAS PRILOŽNOST ZA VSTOP V SVOBODO:
Edine stvari, ki so dovolj močne in nam zares odprejo srce, so stvari, kot so: bolečina, napake, krivično trpljenje, tragedija, neuspeh in splošno pomanjkanje smisla v življenju. Želim si, da ne bi bilo tako, a očitno je to edina pot.
K sreči nas bo življenje skozi takšne dogodke pripeljalo na rob naših lastnih virov. Privesti nas mora do izkušnje ali situacije, ki je ne moremo popraviti, nadzorovati ali razumeti. Tu se začne vera. Do tistega trenutka je bila le religija! Šele na drugi strani veš, da je bila vse to le priprava.”
Kot reka, ki si utira pot skozi gore, pogosto prav v poplavi naših napak odkrijemo moč za rast in preobrazbo, saj se nam On sam razkrije, ko se skloni k nam s pomočjo in milostjo. Na preprost in učinkovit način.
Povzeto po: https://operando.org/paradoks-zivljenja-k-bogu-pridemo-ko-delamo-vse-narobe/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
Prosimo Svetega Duha za pomoč, da bomo pravilno razumeli besedilo v pričujočem članku z naslovom
»PARADOKS ŽIVLJENJA: K BOGU PRIDEMO, KO DELAMO VSE NAROBE«. Na to besedilo glejmo še
zlasti v luči Prilike o izgubljenem sinu in Prilike o farizeju in cestninarju.
PRILIKA O IZGUBLJENEM SINU
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+15%2C11-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
PRILIKA O FARIZEJU IN CESTNINARJU
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+18%2C9-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
BOŽJE USMILJENJE, KI NAS REŠUJEŠ BEDE GREHA, ZAUPAMO VATE!
MOLIMO ZA POTRPEŽLJIVOST:
Vsemogočni Oče,
hvala Ti za tvojo potrpežljivost. V življenju pridejo trenutki, ko
se mi zdi, da ne naredim tega, kar bi Te razveselilo: grešim,
zatisnem oči in pozabim izpolnjevati Tvoje zapovedi. Kljub
vsemu me Tvoje ljubeče roke objemajo, ko mi govoriš, da me
kljub mojim napakam še vedno ljubiš.
Pomagaj mi, Gospod. Rada bi bila tako ljubeča in potrpežljiva kot
si Ti do vseh nas. Daj mi milost, da postanem bolj potrpežljiva do
življenja, do drugih in do sebe.
(molitev za potrpežljivost, Maria Lovella, Operando)
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
V KAKŠNEM RAZMERJU JE KATOLIŠKA CERKEV DO JUDOVSKEGA LJUDSTVA?
Katoliška Cerkev priznava svoje razmerje do judovskega ljudstva zaradi dejstva, da mu je Gospod, naš Bog najprej govoril. Judovskemu ljudstvu namreč “pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja po telesu Kristus” (Rim 9,5). V nasprotju z drugimi nekrščanskimi verstvi je judovska vera že odgovor na razodetje Boga v stari zavezi.
KAKŠNA JE POVEZAVA MED KATOLIŠKO CERKVIJO IN NEKRŠČANSKIMI VERSTVI?
Obstaja povezava skupnega izvora in končnega cilja vsega človeškega rodu. Katoliška Cerkev priznava, da vse, kar je v drugih verstvih dobrega in resničnega, prihaja od Boga, je odsev njegove resnice, more pripravljati na sprejem evangelija in voditi k edinosti človeštva v Kristusovi Cerkvi.
Kompendij KKC, 169 in 170
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
VEČ SPODBUD MARTINA GOLOBA V ADVENTNEM ČASU
Z veselim decembrom nam polnijo ušesa in praznijo denarnice. Pomembno pa je tole … Pred nami je adventni čas. Prinašam vam nekaj spodbud.
Vsi nam polnijo ušesa (in praznijo denarnice) z veselim decembrom, a adventni čas je pričakovanje. Kaj pričakujem od Boga, od sebe, od bližnjega? Zravnajmo svojo pot – da bomo manj izgubljeni in raztreseni –, zravnajmo svojo pot do bližnjega. Naj bo adventni čas bolj priložnost za tišino kot za iskanje hrupa, zabav in kuhanega vina.
Da se bo Bog rodil, ne potrebuje mogočnih okraskov. Potrebuje pa tvoje srce. Če je to odprto, pa četudi je morda razmetano kot kaka “štala”, se bo Bog v njem rodil. Kakšne nasvete dajem za duhovno rast ob adventnem času, preveri v vlogu. Ne boj se, mladi kristjan!
https://si.aleteia.org/2023/12/01/z-veselim-decembrom-nam-polnijo-usesa-in-praznijo-denarnice-pomembno-pa-je-tole/
Kralja, ki prihaja, pridite molimo!
MISEL SV. PATRA PIJA
HARMONIJA ŽIVLJENJA JE V NATANČNEM IZPOLNJEVANJU BOŽJE POSTAVE IN DOLŽNOSTI,
KI JIH IMA VSAKDO GLEDE NA SVOJ STAN.
Sv. pater Pij, prosi za nas!
MOJA DUŠA IŠČE DUŠE, S KATERIMI ŽELI BITI ENO; DUŠE KI SO DOJELE VAŽNOST MOLITVE
ZA TISTE MOJE OTROKE, KI NISO SPOZNALI LJUBEZNI NEBEŠKEGA OČETA
Dragi otroci! Med tem, ko vas moje oči gledajo, moja duša išče duše, s katerimi želi biti eno; duše ki so
dojele važnost molitve za tiste moje otroke, ki niso spoznali ljubezni Nebeškega Očeta. Kličem vas, ker vas
potrebujem. Sprejmite poslanstvo in se ne bojte, okrepila vas bom. Napolnila vas bom s svojimi milostmi.
S svojo ljubeznijo vas bom zaščitila pred hudobnim duhom. Z vami bom. S svojo navzočnostjo vas bom
tolažila v težkih trenutkih. Hvala vam za odprta srca. Molite za duhovnike! Molite, da bi bila edinost med
mojim Sinom in njimi čim trdnejša, da bodo eno. Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. september 2012
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO ZA DUHOVNIKE
Jezus, večni, Veliki duhovnik,
ohrani svoje duhovnike
v zavetju svojega presvetega Srca,
da jim nihče ne bo mogel škodovati.
Ohrani neomadeževane
njihove maziljene roke,
ki se vsak dan dotikajo
tvojega presvetega Telesa.
Ohrani čiste njihove ustnice,
ki jih je pordečila tvoja dragocena kri.
Ohrani čisto in sveto njihovo srce,
ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem
tvojega slavnega duhovništva.
Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do tebe!
Obvaruj jih vsega posvetnega!
Daj jim skupaj z oblastjo
spreminjati kruh in vino
tudi moč spreminjati srca.
Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi
in podeli jim nekoč krono večnega življenja.
Amen.
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
ZAKAJ PRAVIMO, DA JE CERKEV KATOLIŠKA?
Cerkev je katoliška, to je vesoljna, kolikor je v njej navzoč Kristus: “Kjer je Kristus Jezus, tam je katoliška Cerkev” (sveti Ignacij Antiohijski). Oznanja celoto in celovitost vere; nosi in oskrbuje polnost zveličavnih sredstev; poslana je v misijon vsem narodom vseh časov, kateri koli kulturi pripadajo.
ALI JE DELNA CERKEV KATOLIŠKA?
Katoliška je vsaka delna Cerkev (to je škofija ali eparhija), sestavljena iz skupnosti kristjanov, ki so povezani v občestvu vere in zakramentov s svojim škofom, posvečenim v apostolskem nasledstvu z rimskim škofom, ki “predseduje v ljubezni” (sveti Ignacij Antiohijski).
KDO PRIPADA KATOLIŠKI CERKVI?
Vsi ljudje na različne načine pripadajo ali so naravnani h katoliški edinosti božjega ljudstva. V katoliško Cerkev je popolnoma včlenjen tisti, ki je, obdarjen s Svetim Duhom, povezan z njo z vezmi veroizpovedi, zakramentov in cerkvenega vodstva ter občestva. Krščeni, ki ne uresničujejo v polnosti te katoliške edinosti, so v nekem, čeprav nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo.
Kompendij KKC, 166-168
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
ŽIVLJENJSKI PARTNER
BOG NE BO DOPUSTIL, DA BI NAM RESNIČNO USPELO BREZ NJEGA
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Vem, da človek ne usmerja [nima v oblasti] svoje poti; nikomur [niti močnemu možu niti najboljšemu človeku] ni dano, da bi določil svoje [lastne] korake. (Jeremija 10,23)
JEREMIJA -10,23
23 Vem, Gospod: človek ne usmerja svoje poti,
popotnik ne določa svojih korakov.
Jeremija je v današnji vrstici izrekel resnico. Res je nemogoče, da bi kot človeška bitja pravilno vodili svoje življenje. Vsi mi potrebujemo pomoč, in sicer veliko pomoči. Priznanje tega je znak duhovne zrelosti, ne znak šibkosti. Šibki smo, dokler ne najdemo moči v Bogu. Prej ko se soočimo s tem dejstvom, bolje nam bo.
Morda ste taki, kot sem bila nekdaj sama – tako zelo sem se trudila narediti nekaj prav, a mi je vedno znova spodletelo. To ne pomeni, da ste zguba, vaša težava tiči v tem, da ne greste po pomoč k pravemu viru.
Bog ne bo dopustil, da bi nam resnično uspelo brez Njega. Zapomnite si, da resnični uspeh ni sposobnost kopičenja materialnega bogastva; je sposobnost, da se resnično veselimo življenja in vsega, kar nam Bog priskrbi v njem. Mnogo ljudi ima položaj, denar, moč, slavo in druge podobne stvari, morda pa nimajo tega, kar je res pomembno – nimajo dobrih medsebojnih odnosov, urejenih stvari z Bogom, miru, radosti, zadovoljstva, zadoščenja, zdravja in se ne morejo veseliti življenja.
Kot pravi Psalm 127,1: »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni graditelji.« Morda smo sposobni graditi, ampak to, kar gradimo, ne bo trajalo, če Bog ni vključen v to delo. On je naš življenjski Partner; in kot tak si želi biti del vsega, kar počnemo. Boga zanima prav vsak vidik našega življenja (tudi obrobni) in nam želi govoriti o vsem, kar nas zadeva ali skrbi. Ko verjamemo tej resnici, se začne vznemirjujoče potovanje z Njim.
BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Naj bo Bog vaš življenjski Partner.(Joyce Meyer)
ČLOVEK , KI ŽELI, NAJ VES DAN SODELUJE Z BOGOM, MU IZROČA VSE KAR PRIDE IZ NJEGOVIH ROK, SE POGOVARJA Z NJIM, PROSI ZA NASVET itd. itd….
POTREBNO JE OSVOJITI , DA JE BOG ŽIV, POTREBNO JE ODLOŽITI NAPUH IN SEBIČNOST, DA SAMI NEKAJ ZMOREMO.
KDO ZNA BOLJE KUHATI KOT JEZUS IN MARIJA, KDO ZNA BOLJE VOZITI AVTO, ZAKAJ GA NE PROSITE ZA POMOČ, KDO VE BOLJE OD JEZUSA IN MARIJE V KATERI TRGOVINI SE NAHAJA PRAV TISTO, KAR SI ŽELITE IN IŠČETE, KDO ZNA BOLJE KUHATI, KDO ZNA BOLJE POPRAVITI PREDMET O KATEREM NIMA POJMA KAKO BI GA USPOSOBILI, ZAKAJ NE VPRAŠATE ZA NASVET MARIJO, KAKO POMAGATI OTROKOM itd, itd…?
ČE SI ZJUTRAJ SKUHATE KAVO, ZAKAJ NE BI POVABILI JEZUSA IN MARIJO DA PRISEDETA IN PODEBATIRATE, SE POGOVORITE O VSEM, KAR VAS BREMENI, itd..?
Z JEZUSOM ZMOREMO VSE IN ČE BOSTE NJEMU IZROČILI IN STALNO PONAVLJALI-S TABO ZMOREM VSE, SE BO TO TUDI ZGODILO.
NE DELAJMO SI UTVAR IN NE BEŽIMO OD PROBLEMOV.
Gospa Hvala, kako čudovit zapis in to ravno pred adventnim časom. Vaše besede, da ste se trudili narediti prav, tako sem se našla. Vsak dan si rečem jutri se bolj potrudi, še več daj od sebe..in potem takšno razočaranje, bolečina ko mi spodleti. Pa tudi jeza nase, da se nisem dovolj potrudila. Zdaj imam majhen problem z dojenčkom in nekako ne najdem rešitve..pa so vaše besede prišle res ob pravem času. Prav tako je malo napetosti med mojim možem in mojo mamo, pa sem spet mislila, da bi jaz reševala, da se moram za njun odnos jaz potruditi
Ob vseh stvareh se sprašujem, ali sem dala vse od sebe? Pa je moj odgovor vedno ne,še bolj se potrudi. A to me je pripeljalo do grozne utrujenosti za osnovne stvari in tudi veselje je usahnilo, ostaja samo strah.
Gospa Minako!
Zahvaljujem se vam, da ste se oglasila. Lepo razmišljate, ko pravite, da pride bolečina in razočaranje, ko se človek trudi SAMO S SVOJO MOČJO. TO JE RESNICA!
Glejte, v življenju pridejo stiske, problemi, nesoglasja, dojenčki potrebujejo stalno nego in prisotnost mamice in očeta itd..Veste sama sem šla skozi vse to.
NE TRUDIDITE SE ga. Minako S SVOJO MOČJO. VSAK DAN, KO VSTANETE POVEJTE JEZUSU KAR MU IZROČATE, KAR GA PROSITE IN ČEZ DAN GOVORITE JEZUSU : “S TABO ZMOREM VSE”! “S TABO ZMOREM VSE”!
Sama sëm porabila veliko let, da zmorem sedaj z Gospodom hoditi, se zanesem nanj, kajti On deli milosti.
Ne obremenjujte se, ko boste na tleh-padci. TUDI JEZUS JE PADAL POD KRIŽEM.
Pomembno je HODITI Z NJIM Z ROKO V ROKI, NEUSTRAŠNO SKOZI VIHARJE.
GOSPODU VSAK DAN IZROČAJTE STISKE, PROBLEME IN GA PROSITE, SE MU ZAHVALJUJTE IN GA SLAVITE.
Veste, tako se počasi pridobivajo kreposti: POTRPLJENJE, PONIŽNOST, POSLUŠNOST BOGU!
Če preletim svojo pot do sedaj, si vas predstavljam, kako trpite. VENDAR VSE BO DOBRO! NE OBUPAJTE.
GOSPOD VSE PRENAVLJA, DAJE SVOJO MOČ DA ČLOVEK LAHKO OPRAVI DEJANJA, KI NISO V NJEGOVI MOČI.
Veste, smilijo se mi ljudje, KI ŠE NE VEDO, DA SAMO S SVOJO ČLOVEŠKO MOČJO NI MOGOČE IZVRŠITI POSLANSTVA NA SVETU.
VSE KARKOLI DELATE V ŽIVLJENJU NAJ BO Z BOGOM ZAČETO, Z NJIM ŽIVETO IN Z NJIM KONČANO! TO JE MOJ STAVEK, KI GA PONAVLJAM!
Glejte ga. Minako nekateri danes mislijo, da so prvi kristjani imeli večji privilegij kot mi, ker so hodili cele dneve za JEZUSOM IN GA ISKALI IN GA PROSILI IN Z NJIM GOVORILI!
Vendar mi smo na boljšem, IMAMO SVETEGA DUHA, ZAGOVORNIKA, TOLAŽNIKA, POMOČNIKA VSAKO SEKUNDO NA DOSEGU!
Ko je bil Jezus na zemlji še ni posal SVETEGA DUHA!
Ga. Minako, V JEZUSA VERUJTE, DA BOSTE Z NJIM VSE DOSEGLA, DA VAS BO VODIL PO POTI, KI JO ON POZNA IN VE DA JE ZA VAS NAJBOLJŠA, NE GLEDE NA VMESENE PROBLEME , STISKE IN PREIZKUŠNJE, DRŽITE SE GA, SAJ JE REKEL, DA KDOR V NJEGA VERUJE BO OPRAVLJAL ŠE VEČJA DELA KOT ON:
Janez 14, 12-14
12 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. 13 Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. 14 Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.«
Vidite, ničesar se ne bojte, JEZUS DAJE MIR, LJUBEZEN, NE SKRBITE ZA POSVETNE STVARI, TO BO POSKRBEL JEZUS, SKRBITE ZA BOŽJE KRALJESTVO!
VSE BO DOBRO, NE BOJTE SE, POGUM!
PROSIM GOSPODA, DA VAM PODELI POTREBNE MILOSTI, PREDVSEM MOČ, POGUM!
Sama sem velikokrat v hudi stiski prosila in še sedaj prosim tudi Sveto Favstino Kowalsko, GLASNICO BOŽJEGA USMILJENJA, NAJ MI IZPROSI PRI JEZUSU DODATNE POMAGAJOČE MILOSTI.
Pišite še ga. Minako! Razumem, da nimate veliko časa, ker imate dojenčka, vendar postavimo BOGA NA PRVO MESTO IN VSE DRUGO BO NA PRAVEM MESTU.
BOG NAJ VAS IN VSE VAŠE BLAGOSLOVI IN VARUJE!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
KOT OTROCI POSLUŠNOSTI SE NE PRILAGAJAJTE PREJŠNJIM ŽELJAM,
KI STE JIH IMELI V SVOJI NEVEDNOSTI, MARVEČ BODITE V VSEM RAVNANJU
TUDI SAMI SVETI, KAKOR JE SVET TISTI, KI VAS JE POKLICAL. (1 Pt 1,14-15)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1345&t=5#Posve%E8enje
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, zaupamo vate!
KAKO SO VIDETI ZADNJE MINUTE NA TEM SVETU (Aleteia)
SVOJCI LAHKO UMIRAJOČEGA SPREMLJAMO Z ZAUPLJIVO MOLITVIJO, DA BI BILA NJEGOVA POT DO BOŽJEGA SRCA ČIM KRAJŠA
Ko je deček Arsenij videl, da njegovega ljubljenega psa ni več, si je zakril obraz in zaihtel. Z ihtenjem so prihajale njegove besede, pretrgane in glasne, in motile tišino.
“Zakaj je odšel umret na sámo? Zakaj ni umrl pri naju, ki sva ga imela rada?“
Ded je s hrapavim dotikom Arseniju obrisal solze in rekel: “Tako naju je opozoril, da zadnjo minuto vsakdo ostane sam z Bogom.“
Gre za zapis iz romana Laurus pisatelja Jevgenija Vodolazkina. V odlomku spregovori o prvem soočenju otroka s smrtjo in modrostjo starca, ki je doživel že veliko smrti.
Lahko bi rekli, da je tudi med nami vsak odrasel človek in marsikateri otrok že doživel smrt nekoga, ki mu je bil posebej blizu. Nekaterim je bližnji umrl pred leti, drugim prav pred kratkim in je spomin na odhod še vedno boleče živ.
Nekdo je umrl po daljši bolezni, drugi zelo na hitro in je težko verjeti, da ga zares ni več. Ne glede na to, kdaj in kako je naš bližnji odšel, nam njegovi zadnji dnevi, ure in včasih tudi minute ostanejo v posebej živem in dragocenem spominu.
KO BLIŽNJI UMIRA
Ko bližnji umira, se svojci ob njem trudijo s skrbjo in bližino, da bi mu odhajanje čim bolj olajšali. Svojci poskrbijo za medicinsko pomoč, lajšanje bolečin in drugo mogoče udobje, da bi bilo trpljenje čim blažje.
Poskrbijo za čustveno bližino, umirajočega tolažijo in se z njim pogovarjajo, ko to želi. S tem lajšajo njegove notranje stiske, se z njim spominjajo zanj dragocenih dogodkov, mu oprostijo napake, za katere prosi odpuščanja, in poskrbijo, da ga nihče ne vznemirja s tistim, o čemer noče (več) govoriti.
Mnogi za svojega umirajočega poskrbijo tudi duhovno. V času umiranja zanj veliko molijo. Duhovnik, ki ga pokličejo, mu podeli zakrament sprave, obhajilo ter zakrament bolniškega maziljenja, ki mu pomaga ob njegovem prehodu v večnost. Čeprav je to zelo težko sprejeti, umirajoči sčasoma začne usihati, njegova zavest pa se umikati svetu in prehajati v večnost.
Prehod v večnost je dejanje, ki ga umirajoči vedno naredi sam. Pot v večni prehod je zastrta tako našim očem kot tudi izkušnji in tu se začenja naše resnično slovo. Človek, ki umira, se v izbranem trenutku odtrga od svojcev in stopi na svojo novo pot.
Potreba po umiku v času pred smrtjo je povsem naravna, za duhovni preporod nujna in po Bogu lastna vsakemu umirajočemu.
V preteklosti so premnogi stari ljudje in tudi mlajši umirajoči pred smrtjo začutili potrebo, da se umaknejo od svoje družine; pa tudi danes marsikateri svojec pove: “Ves čas sem bil ob njem, vendar je umrl prav takrat, ko me ni bilo zraven.”
UMIRAJOČI NI SAM
Toda umirajoči v času umiranja v resnici ni sam. Svetniki so napisali, da umirajočega še pred fizično smrtjo obkrožijo duhovna bitja – angeli, na prehodu v večnost pa ga pričakajo in spremljajo Bog, Mati Marija ter sorodniki in prijatelji, ki so umrli pred njim.
Vsi ti mu pridejo naproti, mu kažejo pot in mu pri prehodu v večnost pomagajo. To pa so bitja, ki jih umirajoči v tistih trenutkih najbolj potrebuje in s katerimi se v zanj čudoviti notranji preobrazbi poveže na novi izkustveni ravni.
Preden umirajoči zapre oči, svojcem ob sebi nameni še zadnji hvaležen odziv, potem pa v enem silovitem vdihu, ob bogatem spremstvu duhovnih bitij in trenutku, ki ga izbere sam, zaplava v večnost, svoj novi dom.
Kdor kot bitje iz Vodolazkinovega romana umre sam, izpriča, da na koncu življenja človeku ostane samo Bog. Kdor ima pogum umreti sam, toliko bolj kaže, da je umrl v miru in zaupljivi povezanosti z Bogom, s katerim je vzpostavil posebej močno vez.
Za svojce, ki jih je zapustil žalostne, morda zmedene in prizadete, bo v resnici na poseben način prosil pri Bogu. Pošiljal jim bo mnoge duhovne milosti, v času njihovega prehoda pa jih bo pričakal tudi sam. Veliko zaupanje Bogu, ki ga je izrazil s svojim predanim odhodom, bo zanj sveta popotnica posebne vrednosti.
“Tisti, ki je živel pošteno, ne more težko umreti,” je zapisal sv. Alfonz Ligvorij. “Kdor svojo smrt popolnoma izroči Bogu, naredi najpopolnejše možno dejanje božanske ljubezni. Podoben postane svetim mučencem, umrlim zaradi vere in iz ljubezni do Boga.”
Svojci pa svojega človeka lahko spremljamo s prav takšno zaupljivo molitvijo, da bi bila njegova pot do Božjega srca čim krajša in nadvse osrečujoča.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/11/01/kako-so-videti-zadnje-minute-na-tem-svetu/
Božje usmiljenje, mir umirajočim, zaupamo vate!
Preberite še:
“ČAS, KI GA PREŽIVLJAMO OB UMIRAJOČEM, JE MILOSTNI ČAS TAKO ZA UMIRAJOČEGA
KOT ZA TISTEGA, KI JE OB NJEM”
https://si.aleteia.org/2023/09/17/cas-ki-ga-prezivljamo-ob-umirajocem-je-milostni-cas-tako-za-umirajocega-kot-za-tistega-ki-je-ob-njem/
ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ … OSTANE NAM LE VERA, DA VSE VODI BOŽJA LJUBEZEN
KO SO SE NEKATERI POGOVARJALI O TEMPLJU, KAKO JE OKRAŠEN Z LEPIMI KAMNI IN
ZAOBLJUBLJENIMI DAROVI, JE REKEL: PRIŠLI BODO DNEVI, KO OD TEGA, KAR VIDITE,
NE BO OSTAL KAMEN NA KAMNU, KI BI NE BIL ZRUŠEN. ( Lk 21,5-6)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C5-6&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Gospod, zakaj se bo to zgodilo? Zakaj mora biti zgodovina takšna? Zakaj se toliko s tolikim trudom
gradi, ko pa bo porušeno? Zakaj morajo priti vojske, upori, potresi, zakaj kužne bolezni in lakota?
Ali ne bi moglo biti vse manj krvavo in manj boleče? Zakaj ne bi moglo biti brez krvi in brez bolečin?
So skrivnosti, ki jih hoče zadržati zase. Ostane nam le vera, da vse vodi božja ljubezen.
Duhovna oaza (franciskani.si)
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Z VESELJEM VZTRAJNO DELAJTE NA VAŠEM SPREOBRNJENJU
Dragi otroci! Z veseljem vztrajno delajte na vašem spreobrnjenju. Darujte vse vaše veselje in žalosti
mojemu Brezmadežnemu srcu, da vas vse lahko vodim k mojemu nadvse ljubljenemu Sinu, da bi v
njegovem srcu našli veselje. Z vami sem, da vas poučujem in vodim k večnosti. Hvala vam, ker ste se
odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. september 2009
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
Ponovno vse z vero in zaupanjem izročimo v roke PRESVETE DEVICE MARIJE. Ponižno
jo prosimo za milost spreobrnjenja v mojem/tvojem srcu in za duhovno vodstvo na poti k
našemu ODREŠENIKU JEZUSU. Naj bo naše življenjsko vodilo: PO MARIJI K JEZUSU!
MOLIMO: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami
in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike,
zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
MOLITEV PO MARIJI K JEZUSU
https://revija.ognjisce.si/kratki-odgovori/22069-molitev-po-mariji-k-jezusu
KDOR ŽELI, DA BO NJEGOVA ČLOVEŠKA VOLJA PODREJENA BOŽJI, NAJ ODDA SVOJO VOLJO , SAMOVOLJO IN EGOIZEM JEZUSU, NAJ IZROČI ŽIVLJENJE BOGU, POTEM PA NAJ DOPUSTI, DA BOG DELUJEV ČLOEKU IN GA POPOLNOMA PRENOVI, DA BO MISLIL S KRISTUSOVIM UMOM IN DELOVAL KOT JE JEZUS POKAZAL.
ČE ČLOVEK NE DOVOLI DELOVANJE BOGA, SE NE MORE SAM OČISTITI, NE MORE SAM PODREDITI SVOJE VOLJE BOŽJI, NE MORE POSNEMATI JEZUSA, KER BO DELOVAL S ČLOVEŠKIM UMOM IN S ČLOVEŠKIM HOTENJEM.
KO ČLOVEK DOPUSTI BOGU DELOVANJE , BO ŠEL SKOZI DUHOVNE BOJE. DUHOVNI BOJI SO BISERI, KI POTEKAJO TUDI S SOLZAMI, VENDAR PRINAŠAJO NOVO ŽIVLJENJE V JEZUSU!
KAKO 10 BOŽJIH ZAPOVEDI POJASNITI SODOBNEMU ČLOVEKU
….
—
5. NE UBIJAJ
Ubija se lahko na več načinov, ne samo z orožjem; ubija se lahko tudi z jezikom, z nevednostjo, s tišino. Ne ubijati pomeni tudi braniti življenje v vsakem trenutku, ne le takrat, ko je to mogoče ali primerno. Življenje na začetku, v razvijanju in spreminjanju, ter življenje na koncu. Življenja ni mogoče uničiti. V kriznih časih ne moremo biti naklonjeni novim morilcem: samomori so pogosto otroci izzvane revščine ali nebrzdane blaginje, ki nenadoma izgine.
……
10. NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA BLAGA
Zavist je temelj te in prejšnje zapovedi. To je najbolj “družabna” razvada. Sodobnost je povzdignila kulturo zavisti. V naprednih civiliziranih družbah na Zahodu je predpostavka demokracije enakost: “Imeti moram enake pravice kot vsi ostali.” Kljub temu pa se moramo zavedati, da to ne pomeni trpeti zaradi “kompleksa biti enak”, imeti iste stvari kot drugi, postati celo suženj stvarem, se osiromašiti, se zadolževati, se bolestno gnati za tistim, kar nekomu zavidamo in česar ne moremo imeti.
https://si.aleteia.org/2021/01/10/kako-10-bozjih-zapovedi-pojasniti-sodobnemu-cloveku/
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
ZELO MORAMO BITI PAZLJIVI IN SI IZPRAŠATI VEST, ČE SMO UBIJALI LJUDI, KO SMO JIH OBREKOVALI itd…..?
NE UBIJA SE ČLOVEKA SAMO Z OROŽJEM itd…UBIJA SE PO CELEM SVETU NAJVEČ Z JEZIKOM , TIŠINO itd…..
SI ŽELITE VEČ MIRU? PREBIRAJTE TE TRI PSALME
Piše: Operando
VSAK ČLOVEK V SVOJEM ŽIVLJENJU HREPENI PO MIRU. ŽAL NAS ŽIVLJENJE POGOSTO SPRAVI NA KOLENA Z NEGOTOVOSTJO, NAPOLNI Z DVOMI VASE IN VČASIH CELO PREŽAME Z OBUPOM. SREDI TAKIH STISK LAHKO POSTANE NAŠE SRCE OBREMENJENO, NAŠI DNEVI PA TESNOBNI IN ŽALOSTNI.
TODA ČUDOVITA NOVICA KLJUB PREIZKUŠNJAM JE, DA JE JEZUS PRIŠEL, DA BI V NJEM LAHKO IMELI ŽIVLJENJE IN GA IMELI V OBILJU.
Malo pomislite, kaj običajno počnete takrat, kadar iščete mir. S čim vse si poskušate pomagati, da bi vam v takih trenutkih vse gladko in uspešno teklo?
Kadar potrebujete tolažbo, kratek predah v dnevu ali zagotovilo, da se bodo stvari sčasoma uredile, se lahko naslonite na Božje obljube ali prebirate psalme.
O tem več na: https://operando.org/si-zelite-vec-miru-prebirajte-te-tri-psalme/
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
V KAKŠNEM SMISLU JE CERKEV SVETA?
Cerkev je sveta, ker je najsvetejši Bog njen prazačetnik. Kristus je zanjo dal samega sebe, da bi jo posvetil ter jo napravil posvečujočo. Sveti Duh jo oživlja z ljubeznijo. V njej je polnost zveličavnih sredstev. Svetost je poklicanost vsakega njenega uda in je cilj vse njene dejavnosti. Cerkev ima v svoji notranjosti Devico Marijo in neštete svetnike kot vzornike in priprošnjike. Svetost Cerkve je izvir posvečenja njenih otrok, ki se tu na zemlji vsi priznavajo za grešnike in vedno potrebujejo spreobrnjenja in očiščevanja.
Kompendij KKC, 165
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
ZARADI LJUBEZNI JE ZAPUSTIL SEMENIŠČE, DANES JE DUHOVNIK, KI POMAGA STARŠEM OB IZGUBI OTROK (Aleteia, 25/10/22)
WOJCIECH SZYCHOWSKI JE ZARADI LJUBEZNI, KI JE SICER HITRO ZBLEDELA, SPRVA ZAPUSTIL SEMENIŠČE IN SE ODPRAVIL NA ŠTUDIJ PSIHOLOGIJE. DANES KOT DUHOVNIK IN PSIHOTERAPEVT VODI DUHOVNE VAJE, NA KATERIH POMAGA STARŠEM PRI SOOČANJU Z IZGUBO OTROK
Ko je WOJCIECH SZYCHOWSKI zapustil semenišče, se je vpisal na študij psihologije. Po njem je nekaj časa celo delal v bolnišnici v Varšavi in razmišljal o doktoratu. Načrti so se spremenili, ko so ga prijatelji spodbudili, naj gre z njimi na Svetovni dan mladih.
“Sploh si nisem želel iti,” priznava v intervjuju za SalveNET. Privolil je šele, ko so mu njegovi prijatelji ponudili, da mu plačajo potne stroške. “Verjetno so čutili, da je bilo semenišče tisto pravo zame, da imam morda jaz ta klic,” pravi. Njihova ponudba je bila “Gospodovo povabilo”, dodaja, saj je ravno na Svetovnem dnevu mladih oživela želja po duhovništvu.
Več o njegovi poti služenja Bogu in ljudem na:
https://si.aleteia.org/2022/10/25/zaradi-ljubezni-je-zapustil-semenisce-danes-je-duhovnik-ki-pomaga-starsem-ob-izgubi-otrok/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
JEZUSA PROSIMO ZA OSVOBODITEV IZ ZAPORA VSE LJUDI, NE SAMO TISTE, KI SO V URADNIH ZAPORIH, AMPAK TUDI VSE OSTALE, KI ŽIVIJO PO DOMOVIH, PO SLUŽBAH, V CELOTNI DRUŽBI
GOSPODA PROSIMO ZA USMILJENJE ZAPORNIKOV, KI SO DOMA, PO NAŠIH DOMOVIH V SLOVENIJI IN V SVETU. NISO ZAPORNIKI SAMO TISTI, KI PRESTAJAJO KAZEN V URADNIH ZA TO DOLOČENIH USTANOVAH.
ZAPORNIKOV JE VELIKO, SKORAJ VSAK ČLOVEK IMAMO NEKO ODVISNOT-SVOJ ZAPOR- ZVEZANOST, KI JO JE POTREBNO, (seveda če želi) IZROČITI JEZUSU, DA OSVOBODI IZ SUŽNOSTI, IZ JEČE-IZ ZAPORA, DA BO ČLOVEK ŽIVEL V SVOBODI BOŽJEGA OTROKA, KI JO JEZUS PONUJA NAM GREŠNIKOM.
Na kakarkoli je človek navezan-zvezan je ODVISNOST, KER NIMA SVOBODE, JE ODVISNIK, ČEPI V JEČI.
Tudi preveč uživanje hrane, pijače, navezanosot na določene ljudi, prekomerna navezanost na bogastvo, na lepoto in posege za lepoto itd…to bi lahko naštevali še in še, povzroča, da človek ne uživa svobode Božjega otroka.
VSI TAKI LJUDJE SO V “ZAPORU”, V JEČI.
ZATO MOLIMO ZA VSE LJUDI, KI ŽIVIJO V ZAPORU ZVEZANOSTI PO DOMOVIH, PO SLUŽBAH, V SVETU. NE IZPUŠČAJMO NIKOGAR.
VSE TO SO TUDI OVIRE ZA SREČNO IN SVOBODNO ŽIVLJENJE!
imate v sebi globoko žalost, ki vas spremlja že leta;
vas je strah; ste obupani;
ste doživeli hude krivice, pa ne zmorete odpustiti;
dvomite, da ima vaše življenje smisel;
imate težave z zasvojenostjo;
vas obvladujeta jeza ali sovraštvo;
s težavo obvladujete sebičnost, napuh, zavist, zagrenjenost;
se borite s strahovi, travmami, kompleksi, dvomi, fobijami, fiksnimi idejami;
vas obvladujejo misli kot: ne razumejo me, ne cenijo me, to si zaslužim… _Prenova v Duhu
MISEL SV. PATRA PIJA
NE BRIGAJ SE PREVEČ ZA STVARI, KI POVZROČAJO MRZLIČNOST, NAPETOST
IN UTRUJENOST. SAMO ENO JE POTREBNO: DVIGNITI DUHA IN LJUBITI BOGA.
Sv. pater Pij, prosi za nas!
HEJ, ŽUPNIK MARKO, ZAKAJ SE ŽE SKRIVATE ZA KAVČEM? (Aleteia)
RAZLAGA EVANGELJSKEGA ODLOMKA 34. NEDELJE MED LETOM
Nagovor za nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva je pripravil župnik v Idriji Marko Rijavec. Precej nenavadno,
ampak skril se je za kavč. Zakaj? Naj vam bodo v namig besede iz Matejevega evangelija:
“KAR KOLI STE STORILI ENEMU OD TEH MOJIH NAJMANJŠIH BRATOV, STE MENI STORILI.”
Več v razlagi v videu na: https://si.aleteia.org/2023/11/25/hej-zupnik-marko-zakaj-se-ze-skrivate-za-kavcem/
10 JEZUSOVIH NAJMOČNEJŠIH IN BREZČASNIH IZREKOV
Piše: Operando
VSAK OD JEZUSOVIH NAUKOV, KI JIH JE IZREKEL V ČASU SVOJEGA JAVNEGA DELOVANJA, VSEBUJE BESEDE SPOZNANJA, TOLAŽBE, SPODBUDE IN RESNICE.
Ker bi jih bilo za naš članek preveč, če bi navedli vse, smo izbrali tistih deset, ki nosijo najmočnejše sporočilo. Ob njih lahko premišljujete, da boste okrepili svojo vero ali bolje spoznali svojega Odrešenika.
ŽIVA BESEDA
Jezusovo življenje je odličen zgled, vreden občudovanja in posnemanja, tako za kristjane kot za nekristjane.
Jezus je v času svojega življenja pokazal, kaj pomeni biti človek izjemne ljubezni in praktične modrosti, tako v besedah kot dejanjih.
Vsaka beseda, ki jo je izrekel, je nosila v sebi brezčasno Božjo modrost. Njegove besede so še vedno aktualne v današnjem času, splošno uporabne v toliko okoliščinah in vsebujejo enako moč kot v starih časih.
»Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« ( Mt 24:35)
Deset Jezusovih najbolj znanih izrekov na: https://operando.org/10-jezusovih-najmocnejsih-in-brezcasnih-izrekov/
Slava tebi, Jezus, ti si živa Beseda!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKO NAJ GLEDAMO NA NEKATOLIŠKE KRISTJANE?
V Cerkvah in cerkvenih skupnostih, ki so se ločile od polnega občestva s katoliško Cerkvijo, je mogoče najti veliko prvin posvečenja in resnice. Vsi ti darovi prihajajo od Kristusa in sami po sebi kličejo h katoliški edinosti. Udje teh Cerkva in skupnosti so utelešeni v Kristusa po krstu: zato jih priznavamo kot brate.
KAKO NAJ SI PRIZADEVAMO ZA EDINOST KRISTJANOV?
Hrepenenje po obnovljeni edinosti med vsemi kristjani je Kristusov dar in klic Svetega Duha. Tiče se vse Cerkve in se udejanja s spreobrnjenjem srca, z molitvijo, medsebojnim bratskim poznanjem, s teološkim dialogom.
Kompendij KKC, 163-164
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
HUDO BOLAN DEČEK JE PO SANJAH O MARIJI OZDRAVEL (Aleteia, 06/10/23)
ZDRAVNIKI, KI SO IMELI ZA DEČKA SLABE NAPOVEDI, NJEGOVE OZDRAVITVE NE ZNAJO ZNANSTVENO POJASNITI
Andri Jesús iz mesta Mérida v Jukatanu v Mehiki je najmlajši od štirih bratov. Pri enajstih letih so mu diagnosticirali možganskega raka. “V trenutku, ko so nam sporočili to novico, smo bili popolnoma na tleh, saj smo diagnozo povezali s smrtjo,” se spominja njegov oče Luis Ángel.
In res je bilo vse, kar so zdravniki poskušali storiti za Andrija, le lajšanje bolečin. Andrijevi starši pravijo, da so jim zdravniki ob prihodu v bolnišnico povedali, da zdravila za njegovo stanje ni, ter da mu ostaja nekaj mesecev, morda leto dni življenja.
ČAS PREIZKUŠENJ
Od tistih težkih trenutkov, ki so pretresli celo družino, je minilo sedem let. Danes je Andri 18-letni mladenič, še vedno pa se spominjajo težkih časov.
“Soočeni s strahom, da bo naš otrok vsak trenutek umrl, smo se družina in prijatelji zbrali, da bi si nudili podporo,” pravi oče Luis. “Izgubil sem službo in marsikaj drugega je šlo narobe, vendar smo šli z vero naprej.
V ROKAH MALEGA JEZUSA
Andrijeva mama Maria se spominja, da jo je Andri med boleznijo prosil, naj mu poje pesmi o Jezusu. “Moj sin se je oklepal Deteta Jezusa in tudi sama sem molila k njemu in k Mariji.
Maria je prepričana, da sta bila Jezus in njegova Mati navzoča med Andrijevo operacijo. Ko so mu diagnosticirali tumor, je bil ta namreč maligen (škodljiv), ob odstranitvi pa so ugotovili, da je benigen (neškodljiv).
NERAZLOŽLJIVA OZDRAVITEV
Oče Luis je za Aleteio povedal, da niti onkologi niso znali pojasniti, kaj se je zgodilo. “Sina so operirali, odstranili so mu tumor, nato je sedem dni preživel na intenzivni negi. Rekli so, da bo spal le tri dni, on pa se je zbudil šele sedmi dan, ker ga je vmes zadela kap. V tistih dneh je Andri sanjal o Mariji.”
Mama je prepričana, da je njen sin od tistega trenutka naprej okreval. Tumor mu je povzročil izgubo voha in vida, tudi hoditi ni več mogel. “Ko smo se vrnili v Mérido, smo opazili, da je segel po svojem telefonu, gledal vanj in svojemu očetu napisal sporočilo. Oče je odpisal, da to ni Andri, ta pa mu je odgovoril: ‘Da, oče, jaz sem.’”
ANDRIJEVE SANJE
Andri je takole povedal o svojih sanjah o Božji Materi:
“Ko so mi med operacijo odstranili tumor, sem spal v bolniški postelji. Nato se je prikazala Devica, se spustila k meni in mi rekla: ‘Pridi, Andri, ozdravila te bom, pridi z mano.’ Popeljala me je na kraj, podoben nebesom, kjer so bili oblaki in veliko svetnikov.
Oblila me je z blagoslovljeno vodo in vprašala: ‘Ali diši po vrtnicah?’ Odgovoril sem, da nič ne voham. Objela me je s svojim plaščem, me pokrila in mi rekla, naj zaprem oči. Nato me je odkrila in rekla: ‘Vrgla ti bom nekaj listov vrtnic, ti pa mi povej, ali jih vonjaš.’ Res je vrgla cvetove vrtnice in rekel sem, da voham in da krasno dišijo. Potem mi je rekla: ‘Andri, ti si že ozdravljen.’”
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/10/06/hudo-bolan-decek-je-po-sanjah-o-mariji-ozdravel/
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
MOLIMO:
POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO
Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta božja Porodnica,
ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah,
temveč reši nas
vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica,
naša besednica!
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči!
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
NIČESAR NE DODAJAJTE BESEDI, KI VAM JO ZAPOVEDUJEM, IN NIČESAR JI NE ODVZEMAJTE,
DA BOSTE IZPOLNILI ZAPOVEDI GOSPODA, SVOJEGA BOGA, KI VAM JIH ZAPOVEDUJEM!
(5 Mz 4,2)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=310&t=5#Navezanost+na+Bo%9Ejo+besedo
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
PREDEN JE POSTAL DOMINIKANEC, JE ISKAL BOGA PO VSEM SVETU (Aleteia, 19/11/23)
IZ TEME V SVETLOBO: KAKO SEM NAŠEL BOGA
Preden je RÉMI-MICHEL MARIN-LAMELLET postal dominikanec, je pripadal generaciji tavajočih iskalcev Boga, v spremenljivem in nezadovoljujočem iskanju. V svojem nedavno objavljenem francoskem duhovnem eseju z naslovom Tema pravzaprav ni tema opisuje, kako je na potovanjih po svetu prišel do naslednjega spoznanja: Bog je iskal njega.
Rémi-Michel tako piše: Posvečeni osebi pogosto zastavimo vprašanja, kot so “Kako ste odkrili svojo poklicanost?” ali “Kako ste spoznali Boga?” Takšna vprašanja so brezčasna in najdemo jih celo v Svetem pismu. Na primer spraševanje o izvoru v Jonovi knjigi, ko mornarji zaslišujejo Jona na poti v Ninive: “Od kod prihajaš? Katera je tvoja dežela in iz katerega ljudstva si?” (Jon 1,8).
In še vprašanje o cilju, ko Jezus obžaluje, da ga apostoli niso vprašali: “Kam odhajaš?” (Jn 16,5). Od kod sem, kako mi je uspelo stopiti na pot za Jezusom, kam me to vodi … priznam, da sem ob teh vprašanjih vedno nekoliko zmeden.
RAZPRŠENO ISKANJE
Kadar se ozrem na svoje iskanje Boga, pomislim na Jezusove besede: “Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha,” (Jn 3,8). Izvor, potek in cilj Božjega klica ter mojega odgovora na ta klic bodo zame vedno ostali skrivnost.
Več o njegovi življenjski zgodbi na: https://si.aleteia.org/2023/11/19/preden-je-postal-dominikanec-je-iskal-boga-po-vsem-svetu/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
ZAKAJ JE CERKEV ENA?
Cerkev je ena, ker ima za izvor in vzor edinost enega samega Boga v Trojici oseb; za ustanovitelja in vladarja ima Jezusa Kristusa, ki vse zedinja v eno ljudstvo in eno telo; za dušo ima Svetega Duha, ki zedinja vse vernike v občestvu v Kristusu. Cerkev ima eno samo vero, eno samo zakramentalno življenje, eno samo apostolsko nasledstvo, eno samo upanje in isto ljubezen.
KJE OBSTAJA EDINA KRISTUSOVA CERKEV?
Edina Kristusova Cerkev kot ustanovljena in urejena družba na svetu obstaja v (subsistit in) katoliški Cerkvi, katero vodijo Petrov naslednik in škofje, ki so v občestvu z njim. Samo po njej je mogoče doseči vso polnost zveličavnih sredstev, ker je Gospod zaupal vse dobrine nove zaveze samo zboru apostolov s Petrom na čelu.
Kompendij KKC, 161-162
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Sveta Brigita Švedska, NEBEŠKA RAZODETJA
Sveta Brigita Švedska, mistikinja iz 14. stoletja, ima v zahodnem mističnem izročilu pomembno mesto. Bila je poročena žena in mati osmih otrok. Po moževi smrti jo je Kristus poklical, da postane njegova nevesta in kanal za odrešenje ljudi. Višek njenega življenjskega poslanstva je ustanovitev meniškega reda »presvetega Odrešenika« (Ordo Sanctissimi Salvatoris).
Nebeška razodetja so sad Brigitine mistične izkušnje in eden izmed biserov evropske srednjeveške književnosti. V njih Brigita neizprosno graja cerkveno hierarhijo, ki je krščanska samo po imenu, od znotraj pa jo razžira častihlepnost, nadutost, moralna nespodobnost in intelektualna ošabnost. Vse kristjane, ki so se oddaljili od evangeljskega ideala, poziva, naj se vrnejo k Bogu in se pokesajo za svoje grehe. Njena videnja sodbe in vic kažejo na skrivnostno enost tostranskega in onstranskega življenja v mistični resničnosti občestva svetih, »kajti Božja pravičnost ne more lagati, ko pravi, da se duše po smrti očiščujejo s trpljenjem v vicah ali pa se hitreje odrešijo po dobrih delih prijateljev!« Družina
V knjigi -NEBEŠKA RAZODETJA je med drugim napisano tudi nasljednje: KRISTUS PRED BRIGITO IZREKA SPLOŠNO GROŽNJO NAD VSEMI STANOVI-verjetno tik pred njenim odhodom iz Neaplja v Rim poleti 1373. (VII:30):
Videla se velik grad, ( pravi Brigita), podoben jasnemu nebu. Tam je bila nebeška množica, brezštevilna kot atomi sonca, in sijala je kakor sončni žarki. V gradu je na čudovitem prestolu sedel moški nepojmljive lepote, neizmerno mogočen gospod, čigar oblačila so bila brez primere in nepopisno jasna. Poleg njega, ki je sedel na prestolu, je stala devica, ki je žarela jasneje od sonca; vsa množica nebeščanov, ki je bila navzoča, jo je častila kot nebeško kraljico. In On, ki je sedel na prestolu je spregovoril in rekel:
“POSLUŠAJTE VSI VI , MOJI SOVRAŽNIKI, KI ŽIVITE NA ZEMLJI, KAJTI NE GOVORIM PRIJATELJEM, KI SE RAVNAJO PO MOJI VOLJI.
POSLUŠAJTE, VSI DUHOVNIKI, NADŠKOFI, ŠKOFI IN VSI NIŽJI CERKVENI URADNIKI!
POSLUŠAJTE , VSI MORALNO NEOPOREČNI MOŽJE, IZ KATEREGA REDA ŽE STE!
POSLUŠAJTE, KRALJI, VLADARJI IN SODNIKI NA ZEMLJI TER PRAV TAKO VSI VI, KI SLUŽITE!
POSLUŠAJTE , ŽENSKE, KRALJICE, VLADARICE TER VSE GOSPE IN SLUŽABNICE, PRAV VSE, NE GLEDE NA TO, KATEREMU STANU IN POLOŽAJU V ŽIVLJENJU PRIPADATE, VELIKE IN MAJHNE, KI NASELJUJETE ZEMLJO, POSLUŠAJTE BESEDE, KI VAM JIH ZDAJ GOVORIM JAZ, KI SEM VAS USTVARIL!
TOŽIM NAD VAMI, KER STE SE ODVRNILI OD MENE IN DALI SVOJO VERO MOJEMU SOVRAŽNIKU HUDIČU TER OPUSTILI MOJE ZAPOVEDI, SE RAVNALI PO HUDIČEVI VOLJI IN POSLUŠALI NJEGOVE ZAMISLI.
Niste mislili na to, da sem jaz, NESPREMENLJIVI IN VEČNI BOG, VAŠ STVARNIK, sestopil iz nebes k DEVICI in od nje privzel meso ter hodil med vami.
Z zgledom sem vam utiral pot in pokazal, kako bi prišli v nebesa.
SLEKLI SO ME, BIČALI, KRONALI S TRNJEM IN ME NEZNANSKO OKRUTNO RAZTEGNILI NA KRIŽ, DA SO MI POČILE SKORAJ VSE KITE IN SKLEPI V TELESU.
SLIŠAL SEM VSE SRAMOTENJE IN PRETRPEL NAJBOLJ ZANIČEVANJA VREDNO SMRT TER NAJBRIDKEJŠE SRČNO GORJE, DA BI VAS ODREŠIL. VSEGA TEGA NE OPAZITE, SOVRAŽNIKI MOJI, KAJTI NEZVESTI STE.
NOSITE HUDIČEV JAREM IN Z NJIM TOVORITE VSO NJEGOVO VARLJIVO SLADKOBO, TODA TEGA NE VESTE IN NE ČUTITE, DOKLER SE VAM NE PRIBLIŽA NEZNANSKA ŽALOST, KI JO POVZROČI TO NEIZMERNO BREME.
TODA TO VAM NI DOVOLJ, TEMVEČ JE VAŠA PREVZETNOST TOLIKŠNA, DA BI SE-ČE BI LE MOGLI-DVIGNILI NADME.
IN VAŠE MESENO POŽELENJE JE TAKO VELIKO, DA BI BILI RAJŠI BREZ MENE, KAKOR DA BI OPUSTILI SVOJA ZMEDENA POŽELENJA.
VAŠA LAKOMNOST JE NENASITNA KOT VREČA Z ODPRTINO NA DNU, SAJ NI NIČESAR, KAR BI JO LAHKO NAPOLNILO.
ZATO PRISEGAM PRI SVOJEM BOŽANSTVU, DA NE BOSTE NIKOLI VIDELI MOJEGA OBLIČJA, ČE BOSTE NADALJEVALI TAKO KOT DOSLEJ, TEMVEČ SE BOSTE ZARADI OŠABNOSTI SPUSTILI TAKO GLOBOKO V PEKEL, DA BODO VSI HUDIČI NAD VAMI IN VAS BODO NEUTOLAŽLJIVO TRPINČILI; ZARADI POHOTE SE BOSTE NAPOLNILI S STRAŠNIM HUDIČEVIM STRUPOM IN ZARADI POHLEPA Z BOLEĆINO IN GROZO; DELEŽNI BOSTE VSEGA ZLA, KAR GA JE V PEKLU.
OH, MOJI PRIJATELJI , ZLOBNI, NEHVALEŽNI IN IZPRIJENI, KI MISLITE. DA SEM KOT MRTEV ČRV POZIMI, TER ZATO DELATE, KAR HOČETE, IN STE PRI TEM USPEŠNI.
ZATO BOM POLETI VSTAL IN POTEM BOSTE UMOLKNILI IN NE BOSTE MOGLI UITI MOJI ROKI.
VSEENO SEM VAS, SVOJE SOVRAŽNIKE, ODREŠIL Z LASTNO KRVJO IN NE ŽELIM NIČESAR DRUGEGA KOT VAŠE DUŠE.
ČE SE BOSTE S PONIŽNOSTJO VRNILI K MENI, VAS BOM MILOSTNO SPREJEL KOT OTROKE.
VRZITE OD SEBE TEŽAK HUDIČEV JAREM, SPOMNITE SE MOJE LJUBEZNI IN POGLEJTE V SVOJO VEST, DA SEM BLAG IN PRIZANESLJIV. “
NAŠA MOLITEV NAJ BO USMERJENA K ISKANJU BOŽJE VOLJE. BOŽJO VOLJO BOMO LAHKO IZPOLNJEVALI IN JO NAŠLI, KO BOMO SVOJO VOLJO IZROČILI BOGU.
BREZ DUHOVNIH BOJEV-BREZ UPIRANJA GREHU, LOVEK NE MORE IZPOLNJEVATI BOŽJE VOLJE, AMPAK LAHKO IZPOLNJUJE SAMO SVOJO VOLJO!
OPUSTITE GREH IN ODLOČITE SE ZA SVETOST
Dragi otroci! Moja molitev je danes za vse vas, ki iščete milost spreobrnjenja. Trkate na vrata mojega srca,
toda brez upanja in molitve, v grehu in brez zakramenta sprave z Bogom. Opustite greh in odločite se, otročiči,
za svetost. Samo tako vam lahko pomagam in uslišim vaše molitve in vas priporočam pri Vsemogočnem.
Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. maj 2011
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO: O GOSPA MOJA
O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe
popolnoma vsega. Ker sem torej tvoj, o dobra Mati,
varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
ŠEST PRAVIL SVETE HILDEGARDE ZA DOBRO ZDRAVJE (Aleteia)
VEČ KOT 800 LET STARI NASVETI VSESTRANSKO IZOBRAŽENE BENEDIKTINKE SO AKTUALNI ŠE DANES
Za sveto Hildegardo so bolezni signali, ki nam jih daje naše telo, da v našem življenju nekaj ni v ravnovesju. Vzrok moramo poiskati in zdraviti. Za dosego ravnovesja, nujnega za naše zdravje, sveta Hildegarda predlaga celovito zdravljenje bolezni.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/05/10/6-pravil-svete-hildegarde-za-dobro-zdravje/
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ SO KARIZME?
Karizme so posebni darovi Svetega Duha, podeljeni posameznikom za blagor ljudi, za potrebe sveta
in zlasti za graditev Cerkve. Samo cerkvenemu učiteljstvu pripada razločevanje karizem.
Kompendij KKC, 160
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
KARIZME
KARIZME V CERKVI OBSTAJAJO TUDI DANES IN KARIZMATIČNA IZKUŠNJA
PRVE CERKVE, ZAPISANA V SVETEM PISMU, JE TEMELJ VSAKEGA GOVORA
O KARIZMAH.
Uresničenje Jezusove in Očetove obljube o Tolažniku (Jn 16,7) oziroma moči z višave
(Lk 24,49) je na binkoštni praznik in pozneje v prvih krščanskih občinah rodilo sadove,
ki jih imenujemo karizme – darove Svetega Duha.
Vsako krščansko občestvo v Cerkvi je lahko veselo in hvaležno, če mu Sveti Duh nakloni
svoje darove, ki si jih je treba želeti in zanje moliti.
Več o tem na: http://prenova.rkc.si/index.php/kkp-duhovni-tok/karizme
KO SE JE ZDRAVIL ZARADI RAKA, GA JE BOG POKLICAL, DA POSTANE NJEGOV “ČOPIČ”
GRAFIČNI OBLIKOVALEC CHRIS LEWIS, KI JE BIL VZGOJEN V PROTESTANTSKI DRUŽINI V ZDA, SE JE ZARADI SVOJE ŽENE SPREOBRNIL V KATOLIŠKO VERO IN JE DANES VEREN KATOLIČAN, KI EVANGELIZIRA Z NEVERJETNIMI ILUSTRACIJAMI
S skoraj 100 tisoč sledilci na Instagramu in več kot 50 tisoč prodanimi izdelki na Etsyju Chris ves svoj čas vlaga v podjetje Baritus, ki ga je ustanovil leta 2018, potem ko je okreval po raku, ki so mu ga odkrili pri 30 letih. Prav ta situacija pa mu je pomagala, da je znova premislil, kaj počne s svojim življenjem ter kam vlaga svoj čas in talent:
“Po premagani bolezni sem začutil potrebo, da preučim talente, ki mi jih je dal Bog, in kako jih uporabiti. Končno sem se odločil, da se bom posvetil risanju, pri čemer sem se popolnoma osredotočil na svojo vero in hvaležnost za to, kar je Bog v mojem življenju storil zame.”
Več o njegovi življenjski zgodbi na: https://si.aleteia.org/2023/11/02/ko-se-je-zdravil-zaradi-raka-ga-je-bog-poklical-da-postane-njegov-copic/
Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
ZAKAJ CERKEV IMENUJEMO KRISTUSOVO NEVESTO?
Zato, ker je Gospod sam sebe označil kot “ženina” (Mr 2,19), ki je ljubil Cerkev in si jo je pridružil z večno zavezo. Kristus je dal zanjo sam sebe, da bi jo očistil s svojo krvjo in “jo posvetil” (Ef 5,26) ter naredil za rodovitno mater vseh božjih otrok. Medtem ko izraz “telo” opozarja na enoto “telesa” z udi, izraz “nevesta” poudarja razlikovanje obeh v osebnostnem odnosu.
ZAKAJ PRAVIMO, DA JE CERKEV TEMPELJ SVETEGA DUHA?
Zato, ker je Sveti Duh ves v telesu, ki je Cerkev: v njegovi glavi in v njegovih udih; Sveti Duh gradi Cerkev v ljubezni z božjo besedo, zakramenti, krepostmi in karizmami.
“Kar je naš duh, to je naša duša, za naše ude, je Sveti Duh za Kristusove ude, za Kristusovo telo, ki je Cerkev” (sveti Avguštin).
Kompendij KKC, 158 in 159
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
SVETNIKI RES NE POTREBUJEJO NAŠE ČASTI, ČLOVEK PA NAJ SVOJO ZAHVALO IN SLAVO NAMENJA BOGU, KER JE VSE PREJEL OD BOGA IN NIMA NIČESAR KAR NE BI PREJEL OD BOGA. VSE JE BOŽJI DAR!
BOŽJA ZAPOVED PRAVI: 1 Kor 4,7
Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel?
Psalm 127 (126)
VSE JE ODVISNO OD BOŽJEGA BLAGOSLOVA
1 Salomonova stopniška pesem.
Če Gospod ne zida hiše,
se zaman trudijo z njo njeni graditelji;
če Gospod ne varuje mesta,
zaman bedi tisti, ki straži.
2 Zaman je, da vstajate zgodaj,
da hodite pozno počivat,
da jeste kruh bridkosti,
saj ga svojemu prijatelju daje v spanju.
ALI SVETNIKI POTREBUJEJO NAŠE ČEŠČENJE? (Aleteia)
SVETNIKI OD NAŠEGA ČEŠČENJA NIČESAR NE PRIDOBIJO, SAJ ŽE UŽIVAJO VEČNO BLAŽENOST V NEBESIH. KOT PRAVI SVETI BERNARD, IMAMO OD ČEŠČENJA SVETNIKOV NAJVEČJO KORIST VERNIKI.
SV. BERNARD iz Clairvauxa ponuja čudovit premislek o tej stvarnosti v pridigi, ki je vključena tudi v molitveno bogoslužje.
»Zakaj bi naša hvala in poveličevanje ali celo praznovanje dneva vseh svetih svetnikom kaj pomenili? Kaj jim je mar za zemeljsko čast, ko pa jih njihov nebeški Oče časti s tem, da izpolnjuje Sinovo zvesto obljubo? Kaj jim pomeni naša pohvala? Svetniki od nas ne potrebujejo nobene časti; prav tako naša pobožnost niti malo ne prispeva k temu, kar jim pripada.«
KOMU TOREJ KORISTI NAŠE ČEŠČENJE SVETNIKOV?
Sv. Bernard pojasnjuje, da imamo od češčenja svetnikov največjo korist verniki.
»Jasno je, da če častimo njihov spomin, to služi nam in ne njim. Vendar vam povem: ko pomislim nanje, začutim, kako se v meni razvname neznansko hrepenenje.
Obujanje spomina na svetnike v nas navdihuje ali, bolje rečeno, vzbuja predvsem hrepenenje, da bi uživali v njihovi družbi, ki je že sama po sebi tako zaželena. Hrepenimo po tem, da bi bili deležni nebeškega državljanstva, da bi prebivali z duhovi blaženih, da bi se pridružili zboru očakov, vrstam prerokov, svetu apostolov, veliki množici mučencev, plemeniti družbi spovednikov in zboru devic. Skratka, hrepenimo po tem, da bi bili srečni združeni z vsemi svetniki.«
Kadarkoli se spomnimo svetnikov, praznujemo njihov god ali jim celo postavimo kip, nam to pomaga hrepeneti po tem, da bi bili z njimi združeni v nebesih in da bi posnemali njihov zgled na zemlji.
Svetniki od nas ne potrebujejo ničesar, mi pa potrebujemo vse, kar nas lahko približa nebesom.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/11/19/ali-svetniki-potrebujejo-nase-cescenje/
Vsi božji svetniki in svetnice, prosite za nas!
Martinov vlog št. 126:
NEKOČ SEM DOBIL MOTOR. A SE Z NJIM NI RAZPLETLO TAKO, KOT SEM SI ZAMISLIL (Aleteia)
https://si.aleteia.org/2023/11/17/nekoc-sem-dobil-motor-a-se-z-njim-ni-razpletlo-tako-kot-sem-si-zamislil/
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
VERA V JEZUSA
NJEGA LJUBITE, ČEPRAV GA NISTE VIDELI. VERUJETE VANJ, ČEPRAV GA ZDAJ NE VIDITE,
VESELITE SE V NEIZREKLJIVEM IN POVELIČANEM VESELJU. (1 Pt 1,8)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1269&t=5#Vera+v+Jezusa
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLIMO ZA DAR VERE:
Gospod, z vsem srcem te prosim, da bi bila moja vera
celovita in brez pridržkov, tista, ki jo oznanja in iz roda
v rod predaja Cerkev, da prodira v moje misli, v moj
način presojanja Božje in človeške resničnosti.
Gospod, daj, da bo moja vera svobodna; da sprejema
odpovedovanje in dolžnosti, ki jih nosi s seboj in da
izpove bistvo moje biti: verujem vate, Gospod.
Gospod, podari mi trdno vero, svetlobo, ki se v preizkušnjah
krepi, pa tudi pomirja in nudi počitek. Prosim te za veselo
vero, ki razveseljuje srce in usmerja v molitev, ki posvečuje
vsak trenutek življenja, vero, ki popolnoma zaupa tebi in tvoji
besedi.
Gospod, daj, da bo moja vera polna dobrih del, da bo prijateljstvo
s teboj sad ljubezni v vsem, kar delam, v sreči in v trpljenju. Naj
bo moja vera trajno pričevanje tvoje prisotnosti in stalna hrana za
življenje v upanju.
Gospod, daj, da bo moja vera ponižna, taka, ki ne išče temeljev v
človeški modrosti, ampak v tvoji milosti in lepoti križa, naslonjena
na moč Svetega Duha, ki deluje v tvoji Cerkvi, ki si ji podaril
materinsko priprošnjo Marije, Žene globoke vere.
Pomnoži nam vsem vero ti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
(molitev za dar vere, priredil p. dr. Silvin Krajnc OFM)
NEHALA JE S KAJENJEM, BOG PA JI JE POKAZAL ŠE NEKAJ POMEMBNEGA (Aleteia, 31/01/23)
Z VSAKIM DNEM JE NAMESTO CIGARETNEGA DIMA POČASI ZAČELA VDIHOVATI MOLITEV, OB BOJU PROTI ODVISNOSTI PA SE JE ZAČELO POTIHOMA SPREMINJATI ŠE NEKAJ
… “Brez molitve ne bi zmogla. Vem, da je opustitev kajenja Bog uporabil za nekaj veliko bolj pomembnega. Povabil me je, naj spremenim svoje prioritete. Molitev mi je začela prinašati mir v srcu, postala sem bolj sproščena. Še danes se borim s perfekcionizmom, vendar je že bolje, to opaža tudi moja družina. Čeprav to ni lahka pot,” priznava. (odlomek iz pričujočega članka)
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/01/31/nehala-je-s-kajenjem-bog-pa-ji-je-pokazal-se-nekaj-pomembnega/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
SODOBNI LJUDJE BEŽIJO PRED TRPLJENJEM
Današnja družba hoče v kali zatreti vsako misel na trpljenje. Ljudje bežijo pred trpljenjem in križem. Križ zanje sploh ne obstaja. Vsaj kristjani bi se morali zavedati, da so na poti življenja križi, da bodo šli skozi ozka vrata, potem bi mogoče bilo drugače. Tako je zapovedal Jezus in s svojim trpljenjem tudi dokazal.
Lep primer tega je v naravi – školjka bisernica. Ko pesek zaide v njeno telo, doživlja hude bolečine, iz teh pa nastanejo biseri. Če školjka bisernica ne bi trpela, ne bi nastal biser.
Margerita
Imam znanca, ki mu v krščanstvu ni všeč prav to, da tako poudarja trpljenje. Motijo ga križevi poti, upodobitve Jezusovega trpljenja in Kalvarije … Pravi, da kristjani ne bi smeli biti nekakšni sadisti, ki bi se ustavljali samo pri Kristusovem trpljenju. Krščanstvo seveda ni vera trpljenja, ampak vera ljubezni, ki pa je povezana s trpljenjem. Jezus je prišel na svet zato, da bi s svojim trpljenjem pokazal na Očetovo ljubezen: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil (Jn 3,16).« Jezusova ljubezen do ljudi se ni ustavila pred trpljenjem, ampak je sprejela križ. Ko kristjani častimo križ, ne častimo trpljenja in smrti, ampak slavimo neizmerno Božjo ljubezen do človeštva.
Človeško je, da bežimo pred trpljenjem in križem. Nihče ne želi trpeti. Celo Kristus je pred odhodom v trpljenje prosil Očeta, naj gre kelih trpljenja mimo njega, toda dodal, da naj se zgodi Očetova volja, ne njegova (prim. Lk 22,42). In sprejel je Očetovo voljo, da svetu s križem razodene njegovo ljubezen.
Zato je nesmiselno obsojati ljudi, ki bežijo pred trpljenjem, saj si ga nihče ne želi. Pridejo pa trenutki, ko ljubezen tudi od nas – podobo kot od Kristusa – zahteva, da sprejmemo križ. Mati ljubi otroka in otrok hudo zboli. Ne mati ne otrok si ne želita tega trpljenja, a ko pride, ga sprejmeta. Ljubezen matere, ki trpi, je podobna Jezusovi ljubezni do človeštva, ki je tudi trpela.
Kristjani si ne želimo trpljenja in ga ne iščemo, a ga sprejmemo, ko je to neizogibno, ker je sestavni del ljubezni. Kakor je Jezus ljubil svet in je trpel, tako bo tudi kristjanova ljubezen prej ali slej križana. Prej ali slej bo prava ljubezen morala biti križana. Tako je bilo z Jezusovo ljubeznijo in tako bo s človeško. Danes bi ljudje radi ljubili, a ne trpeli. To je nemogoče. Zato smo priče razhajanju zakoncev, kajti mnogi rečejo: »Greva živet skupaj, a samo do takrat, dokler bo lepo.« In ker mora ljubezen prej ali slej trpeti, ljudje s takim mišljenjem prej ali slej gredo narazen. O podobni izkušnji pripovedujejo vzgojitelji v samostanih. So ljudje, ki vstopijo v samostan z velikimi ideali, z dobro voljo in najboljšimi nameni, a ko nastopijo težave, zapustijo samostan. Njihova hoja za Kristusom se konča, ko morajo z njim stopiti v trpljenje … Ljubezen do Kristusa se ustavi pred križem.
To pa ne pomeni, da si moramo trpljenja želeti ali ga iskati, ampak da ga sprejmemo v tistih trenutkih, ko je neizogibno v hoji za Kristusom.
Imate pa prav, ko pravite, da more Jezus človekovo trpljenje sprejeti in ga blagosloviti. Kakor je Kristus križ, ki je bil znamenje trpljenja in smrti, spremenil v orodje odrešenja, tako more tudi človekovo trpljenje spremeniti v delo odrešenja. Človek more svoje trpljenje združevati s Kristusovim in ga darovati za velike namene Cerkve in človeštva. Prav v tem se kaže, da je Jezus Odrešenik, ker je trpljenje in smrt, ki velja za prekletstvo, spremenil v sredstvo odrešenja. Mnogi poudarjajo, da more človek po trpljenju osebno zoreti, rasti in iziti iz preizkušnje plemenitejši, zrelejši in močnejši. Mnoge pa trpljenje zlomi in nekateri zaradi tega izgubijo vero. Kristjan ne bo iskal trpljenja, ampak bo prosil, da bi mu Bog stal ob strani v težkih trenutkih preizkušnje in mu dajal moč.
B. Rustja, Pisma, v: Ognjišče 11 (2022), 36.
NAJ BO VAŠE ŽIVLJENJE NEPRESTANA MOLITEV
Dragi otroci! Danes sem z vami in vse vas blagoslavljam z mojim materinskim blagoslovom miru in vas
pozivam, da še bolj dejavno živite vaše versko življenje, ker ste še šibki in niste ponižni. Pozivam vas,
otročiči, da manj govorite in več delate na vašem osebnem spreobrnjenju, da bi bilo vaše pričevanje bolj
plodno. In naj bo vaše življenje neprestana molitev. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. september 2010
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLITE BREZ PRESTANKA
KOT OBIČAJNI KRISTJANI, KI HOČEJO OD BLIZU HODITI ZA JEZUSOM
NA RAZPOTJIH SVETA, MORAMO S POMOČJO NENEHNE MOLITVE ŽIVETI
V STALNI ZEDINJENOSTI Z BOGOM.
Več o tem na: https://opusdei.org/sl-si/article/molite-brez-prestanka/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
IZAIJA 58,12
12 Pozidal boš prastare razvaline,
vzpostavil boš temelje prejšnjih rodov.
Dobil boš ime Zazidalec razpok,
Obnovitelj ulic za prebivanje.
VRLO ŽENO, KDO JO NAJDE!
NJENA VREDNOST JE DALEČ NAD BISERI.
SRCE NJENEGA MOŽA ZAUPA VANJO,
POVRAČILA NE POGREŠA.
IZKAZUJE MU DOBROTO IN NE HUDEGA
VSE DNI SVOJEGA ŽIVLJENJA.
(Prg 31,10-12)
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Prg+31%2C10-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Bog je ustvaril moža in ženo, da bi se medsebojno dopolnjevala. Če mož najde vrlo ženo,
potem mu ne bo hudega, kajti obsipavan bo z dobroto. Lahko se samo zahvali Bogu, da mu
je naklonil primerno družico. Če pa življenje ne prinaša ljubezni in upanja, potem je vsa
dobrota zaman. Naj se vsi zavedamo, kako pomembno je imeti dobrega moža ali ženo,
dobrega prijatelja, sorodnika, kolega, ki se lahko skupaj veselimo, skupaj žalujemo, se
razumemo. Naj bo Bog kralj in središče naših družin in vsakega srca posebej.
Duhovna oaza (franciskani.si)
DUHOVNA MISEL
SAMO ENA MISEL MORA ZAPOSLOVATI VSEGA TVOJEGA DUHA:
LJUBITI BOGA TER DELATI IN OZNANJATI DOBRO. (sv. pater Pij)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Sv. pater Pij, prosi za nas!
Preberite:
SKRIVNOSTNO BITJE V ŽIVLJENJU PATRA PIJA
https://si.aleteia.org/2023/09/29/skrivnostno-bitje-v-zivljenju-patra-pija/
BIL SEM PRI SPOVEDI IN POZABIL NA SVOJO POKORO. KAJ NAJ STORIM? (Aleteia)
OB KONCU SPOVEDI NAM BOG ODPUSTI GREHE, DUHOVNIK PA NAM NALOŽI POKORO. KAJ PA, ČE POZABIMO, KAJ NAM JE NAROČIL?
Kristus, zdravnik duše in telesa, nam daje novo življenje v zakramentih uvajanja v krščanstvo. Toda to življenje lahko zaradi greha oslabi ali pa ga celo izgubimo. Zato Cerkev nadaljuje svoje delo ozdravljanja in zveličanja po zakramentih ozdravljenja: svete spovedi (ali zakramenta sprave) in bolniškega maziljenja.
O spovedi in pokori več na:
https://si.aleteia.org/2023/08/27/bil-sem-pri-spovedi-in-pozabil-na-svojo-pokoro-kaj-naj-storim/
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
V KAKŠNEM SMISLU JE BOŽJE LJUDSTVO DELEŽNO TROJNE KRISTUSOVE SLUŽBE, DUHOVNIKA, PREROKA IN KRALJA?
Božje ljudstvo je deležno Kristusove duhovniške službe, kolikor so krščeni posvečeni s Svetim Duhom, da darujejo duhovne daritve; deležno je njegove preroške službe, kolikor se z nadnaravnim verskim čutom neomahljivo oklepa vere, se vanjo poglablja in jo izpričuje; deležno je njegove kraljevske službe, ko posnema Jezusa Kristusa, ki je kot kralj vesoljstva postal služabnik vsem, zlasti ubogim in trpečim.
V KAKŠNEM SMISLU JE CERKEV KRISTUSOVO TELO?
Po Duhu umrli in vstali Kristus globoko zedinja se seboj svoje verne. Tako so verujoči v Kristusa, kolikor so z njim tesno povezani zlasti v evharistiji, združeni med seboj v ljubezni, ko sestavljajo eno samo telo, Cerkev, katere edinost se uresničuje v različnosti udov in nalog.
KDO JE GLAVA TEGA TELESA?
Kristus “je glava telesa, to je Cerkve” (Kol 1,18). Cerkev živi iz njega, po njem in zanj. Kristus in Cerkev sta torej “celotni Kristus” (sveti Avguštin); “Glava in udje so kakor ena sama skrivnostna (mistična) oseba” (sveti Tomaž Akvinski).
Kompendij KKC, 155-157
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
IZZIV PSALMOV-Matjaž Črnivec
PSALMI IN JEZUS
Ob polnosti časov pa je prišel Davidov potomec. In katero svetopisemsko knjigo najdemo največkrat na njegovih ustnicah? Psalme. Z njimi na ustih tudi umre in z njimi prinese sebe Bogu kot pravo tempeljsko daritev v pravem templju. »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha« (Lk 23,46). Navedek je iz Psalma 31 in če preberemo ves ta psalm in pa Psalm 22, vidimo, kako zelo se je Jezus poistovetil s psalmistom, in hkrati, za kako močne in globoke preroške napovedi gre v njih.
V luči Nove zaveze je torej resnični molilec psalmov Jezus, Davidov sin, edini pravični, poosebljeni Izrael, Jahvejev služabnik.
Ta po svojem vstajenju reče svojim učencem: »›Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.‹ Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.« (Lk 24,44–45).
Izzivam vas, da začnete redno brati psalme. Danes. Da začnete in ne končate. To ni izziv za naslednji teden, naslednji mesec ali za naslednje leto dni. To je nekaj, kar naj bi vsak kristjan delal do konca življenja. Psalmi so avtocesta v Božjo prisotnost, v polnost Duha. Bomo zapeljali nanjo in na njej tudi ostali? Ali povedano drugače: Bog nam je pripravil poseben prostor, kjer naj bi se z njim srečevali. Bi vstopili vanj? Bi se vanj vselili, trajno? Psalmi so srce vsega Svetega pisma; v njih je preroško prisoten Jezus. Bi dopustili, da on tudi nam odpre oči, da ga tam uzremo? Da začnemo bolje dojemati celoto Božjega velikega načrta, Božje velike zgodbe, ki teče od stvarjenja preko našega časa do prihodnje dopolnitve? Da zvesto in trdno zavzamemo svojo vlogo v tej zgodbi, h kateri smo poklicani? Da se rešimo potrošniškega individualizma in začnemo moliti skupaj z vsem Kristusovim telesom za vse Kristusovo telo?
8. Napotki
Če ste pripravljeni sprejeti ta izziv, je na mestu nekaj konkretnih napotkov.
Začetniku se »duhovnost psalmov« lahko zdi groba. To je zato, ker smo v svoji duhovni dieti navajeni na same slaščice. Psalmi pa nam prinesejo pravo, močno hrano. Duhovnost psalmov je groba, ker je neposredna. Ne olepšuje. Ampak prinaša našo realnost, takšno, kakršno je – z vsem grehom, grdobo, sramom ipd. – naravnost pred Boga. In prav to psalme dela tako močne. Tako Božji Duh v nas vrši preobrazbo, ki jo tako zelo potrebujemo. Tako gori v nas Božji ogenj, ki zažiga vse, kar je zlo, in nam daje, da sijemo z Božjo lučjo. Kakor pravi znani izrek puščavskih očetov: »Samo eno ti še manjka: ves se moraš spremeniti v ogenj!«
Pomembno je vztrajati. Poklicani smo na dolgo pot; tudi če ste danes navdušeni, vas moram opozoriti, da bo to slej ali prej minilo. Kaj se zgodi, ko molim psalm, za katerega se zdi, da nima nobene zveze z mojo trenutno situacijo? Dve stvari. Najprej: v psalmu molim s celotnim Kristusovim telesom. Tudi če jaz trenutno nisem vesel, se veseli nekdo drug in jaz se po Duhu lahko veselim z njim. Tudi če jaz trenutno ne trpim, gotovo trpi nekdo drug in jaz po Duhu lahko molim zanj. Drugič: zavedam se, da je tudi moje lastno življenje sestavljeno iz različnih situacij in obdobij; tudi če trenutno nisem v njih, sem v njih že bil in bom verjetno spet. Psalm mi daje priložnost, da molim za celoto svojega življenja in jo izročam Bogu. Tako se učimo, kako ne biti obseden s samim sabo, s »projektom jaz«, z neko ponarejeno »pristnostjo«, ki naj bi jo bili dolžni sami sebi. Pri molitvi ne gre za zvestobo sebi, ampak za zvestobo Bogu, za prisluškovanje njemu, ki »prestoluje nad Izraelovimi hvalnicami« (Ps 22,4), v templju. Te psalm ni nagovoril? Preberi naslednjega.
Kljub temu, da psalmi napovedujejo Jezusa in da so najljubša knjiga prve Cerkve, so še vedno starozavezna besedila. S prihodom Mesija so se nekatere stvari spremenile. Najbolj očitna razlika je odnos do sovražnikov. Psalmisti pogosto molijo proti njim in to z zelo sočnimi izrazi. Drža Jezusovih učencev je tukaj drugačna: »Naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih« (Ef 6,12). V naši optiki ta mesta torej govorijo o satanu, o demonih, o zlih duhovnih, političnih in tudi gospodarskih silah v sedanji družbi, o sodobnih malikih ali pa tudi o naših grehih in skušnjavah, s katerimi se spopadamo. In v tem boju nam prav takšna mesta lahko silno pripomorejo.
Ali to pomeni, da naj bi nehali moliti s svojimi besedami? Nikakor ne. V praksi lahko naredimo tako, da najprej preberemo ves psalm, potem pa tista mesta, ki so se nas posebej dotaknila, obnovimo s svojimi besedami in pustimo, da iz njih požene naša lastna molitev. Takšna molitev psalmov je kot »železo«, ki da našim »slamnatim« molitvam trdnost in oporo, da se lahko dvigajo k Bogu. Prav psalmi utrdijo našo molitev, tako da lahko molimo z veliko gotovostjo in avtoriteto, ker se naslanjamo na Božjo besedo in zato lahko vemo, da bomo uslišani. Če molimo samo svoje lastne »spontane« molitve, lahko hitro opazimo, da se precej ponavljajo: ostajamo ujeti v svojem lastnem krogu, v samem sebi. Predložena molitev – če je preizkušena in prekaljena, kot so Psalmi, ter če se ji pridružimo s srcem – pa nas pelje tja, kamor sami nikoli ne bi stopili. Tako rastemo.
Kako naj bi začeli? Vsekakor predlagam, da berete psalme po vrsti, od začetka do konca. In spet. In spet. Za začetek koristi, da sledite kakšnemu seznamu. Pripravil sem seznam, po katerem ves Psalter preberete v enem mesecu ali pa v dveh mesecih. Obstajajo pa tudi druge razdelitve, recimo na dvajset delov ipd.
Pomembno je samo začeti in vztrajati!
V Etiopski pravoslavni cerkvi pravijo: »David je bil mož po Božjem srcu. Kdor bere psalme, se dotika Božjega srca.« Sprejmite psalme »v svoje srce«!
https://matjazcrnivec.wordpress.com/2016/08/10/izziv-psalmov/
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Matjaž Črnivec ima priloženo tudi tabelo v tem članku, kako v enem mesecu ali dveh prebrati, psalme iz Svetega pisma. Ne samo prebraati, s svojimi besedami se postaviti v situacijo , ki je v PSALMU. TAM JE JEZUS!
Jaz pravim: blagor človeku, ki POSLUŠA JEZUSA, SPREJEMA NJEGOVA NAVODILA, KAR POMENI, DA JE PONIŽEN.
SAMO PONIŽEN ČLOVEK LAHKO SPREJME VSE GOSPODOVE MILOSTI V POTOKIH, JE POVEDAL JEZUS!
ZAHVALJUJEM SE MATERI MARIJI, NEBEŠKEMU OČETU, JEZUSU IN SVETEMU DUHU!
Jezus mi je podelil veliko milost, “pozidal je zid, ki je imel razpoko”. JEZUS PRENAVLJA IN ZIDA NA NOVO, TAM KJER JE BILA RAZPOKA V ŽIVLJENJU!
Hvala tudi vsem svetnikov in svetnicam, angelom in nadangelom, vsem, ki so molili in prosili za mene!
KAJ STORITI, KO V ZAKONU ČUTIMO LE ŠE RAZOČARANJE?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Vsekakor si omislite svetovanje. Ponujamo pa vam še pet dodatnih predlogov
To se v manjši ali večji meri zgodi vsakemu zakonskemu paru. Nekega dne pogledate zakonca prek mize (ali na prostor, kjer bi moral biti vaš zakonec, pa ga ni) in ugotovite, da “ljubezni ni več”.
Morda se je začelo tako, da ste bili v trenutku očarani in zaljubljeni, morda ste začeli počasi in vztrajno. V vsakem primeru ste zdaj razočarani. Morda si mislite: “Itak živiva ločeni življenji,” ali “Sploh te več ne poznam,” ali pa “Saj te še vedno ljubim, vendar me več ne privlačiš.”
Ups. Torej kaj storiti? Vsekakor si omislite svetovanje. Ponujamo pa vam še pet dodatnih predlogov.
Prvič: Bogu se zahvalite za svoje razočaranje.
Navadno mislimo, da “razočaranje” ni nič dobrega. Pa to ne drži. Premislite o tej besedi: pomeni, da pač niste več očarani, da ste odstranili zmoto, laž o tem, kdo ali kaj nekdo je, in ste končno spregledali, naposled ste uzrli njegovo pravo podobo.
Prav to je po mnenju duhovnih mojstrov naravni del zorenja in poglabljanja v duhovno življenje. Na začetku ste zaljubljeni v svojo predstavo o Bogu, na koncu pa se morate naučiti ljubiti resničnega Boga. Na začetku ste zaljubljeni v svojo predstavo o zakoncu. Na koncu se morate naučiti ljubiti svojega resničnega zakonca.
Drugič: Predajte se svoji zaobljubi.
Katekizem priznava, da se “utegne komu zdeti težko, celo nemogoče, vezati se za vse življenje na kakšnega človeka”. Odgovor je v zakramentalni milosti zakona, ki pomeni, da “Kristus ostane z njima ter jima daje moč, da bi hodila za njim in sprejemala svoj križ nase, da bi po svojih padcih vstajala, si medsebojno odpuščala in nosila bremena drug drugega”.
Prvi kraj, kjer je treba iskati moč, je torej zakrament, ki vam zagotavlja milost. Začnite s prošnjo Jezusu, naj vam pomaga izpolniti vaše zaobljube. Molite: “Jezus, jaz sem sprejel (ime zakonca) za svojo ženo/svojega moža. Obljubil sem, da bom ostal/a zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da bom (ime zakonca) ljubil/a in spoštoval/a vse dni svojega življenja. Nakloni mi milost, da bom vsak dan znova rekel/rekla ‘da’.”
aša zaobljuba je skala, na kateri lahko stojite. Živite jo zvesto, kljub svojim občutkom, in držala vas bo pokonci.
Tretjič: “Okrepite, kar je še ostalo.”
V knjigi Razodetja Jezus svetuje več Cerkvam. Cerkev v Sardah slovi po tem, da je videti živa, v resnici pa je mrtva – kot vaš zakon. Njegov nasvet “krepite, kar je še ostalo” je tudi odličen nasvet za zakon.
Kaj je ostalo od vašega zakona? Tisto živite v polnosti. Predanost otrokom? Potem se zakoncu zahvalite za to, kaj vse stori zanje, in mu ponudite pomoč. Zakonska zaupnost? Potem jo živite na še bolj darežljiv način, osredinjen na drugega. Morda si delite zanimanje za politiko, šport, glasbo ali pohodništvo? Povabite zakonca na zmenek na podlagi vajinih skupnih zanimanj in ob tem uživajte.
Na tem zmenku sledite Jezusovemu nasvetu Cerkvi v Efezu, ki je izgubila svojo “prvo ljubezen”, ter sebe in zakonca spomnite na vse razloge, zaradi katerih sta se zaljubila drug v drugega.
Četrtič: Molite z zakoncem (ali namesto njega).
Pisal sem že o tem, kako se je moj zakon spremenil, ko sva z ženo začela skupaj moliti. Začela sva z molitvijo večernic iz brevirja, na koncu pa sva dodala še svoje prošnje. Enako lahko storite z rožnim vencem, morda vsaj z desetko, ali pa z molitvijo pred in po jedi. Nama z ženo je resnično odprlo oči, ko sva slišala, za kaj moli drugi. Skupna molitev je razblinila lažne predstave, ki sva jih ustvarila drug o drugem.
Kaj pa, če vaš zakonec ne želi moliti z vami? Potem molite za svojega zakonca in morda namesto njega. Recite: “Gospod Jezus, ti si (ime zakonca) in mene naredil za eno telo, vendar trenutno lahko molim le jaz. Ko danes izgovarjam svojo molitev, te prosim, upoštevaj, da je (ime zakonca) tukaj. Molim tudi v (njegovem, njenem) imenu.”
Petič: Odkrijte križ.
Svetniki mistiki to imenujejo “temna noč duše”. Maratonski tekači rečejo, da so “naleteli na zid”. Uspešni podjetniki temu pravijo “ugašanje”. Na neki točki v svojem življenju se počutite, kot da bi poskušali vleči vlak navkreber, in lahko nadaljujete le z močjo resnične volje.
To je križ in nihče se mu ne more izogniti.
Ko boste nosili križ in nadaljevali boj, boste odkrili, da tam, kjer se razblinijo vse utvare, najdete temelj resničnosti, ki je ponižnost in poslušnost Jezusa Kristusa – na drugi strani tega temelja pa vas čakata vstajenje in radost. Aleteia
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, sprejeti križ. KRIŽU SE NE MORE IZOGNITI NOBEN ČLOVEK NA SVETU- NAJ BO SAMSKI, POROČEN, POSVEČEN, VEREN ALI NEVEREN.
IN DOKLER ČLOVEK RESNICE NE SPREJEMA, SANJARI IN ODRIVA, DA NE BI VSTOPIL V ” NEVIHTO”, DA BI SE IZOGNIL KALVARIJI.
VSAK ČLOVEK, KI ŽELI PRITI DO JEZUSOVE ZMAGE, MORA Z NJIM V BOJ, MORA Z NJIM NA KALVARIJO.
JEZUS JE TO POKAZAL, ZATO NI DRUGE POTI. NA KRIŽU JE POKAZAL, KAKO SE BOJEVATI. KAKO PRITI SKOZI TEŽKO TRPLJENJE.
Mislim, da tudi nekateri kristjani nikakor ne morejo tega sprejeti. POTREBNO BO RES VELIKO MOLITI ZA SPOZNANJE IN PREJEM TE MILOSTI.
Tudi sama sem na začetku nove poti tako razmišljala in tako želela. VENDAR ME JE JEZUS NAUČIL, DA JE POTREBNO STOPITI Z NJIM V ŽIVLJENSKI BOJ, KAJTI VSE ZMOREMO Z NJIM.
Jezus ne umakne stiske, da bi se je izognili, AMPAK PELJE ČLOVEKA SKOZI STISKO, SITUACIJO IN TRPLJENJE IN KO ČLOVEK DELA, KAR NAROČA, TO POMENI, DA POPOLNOMA SODELUJE Z NJIM, GA BO PRIPELJAL NA KONEC STISKE-PODELIL BO REŠITEV, KAJTI PSALM 91 TO GOVORI: “POKAŽEM TI REŠITEV”
Zadnjič sem pisala o zgodbah v Svetem pismu, o RAVNANJU V ZAKONIH. ZGODBE, KI SO NAVEDENE V SVETEM PISMU POTRJUJEJO IN KAŽEJO, DA JE POTREBNOP VZTRAJATI.
Glejte, Job, Abraham, Tobija in drugi svetopisemski očaki niso imeli podpore pri zakoncu, ko jih je doletela huda stiska. ZAKONCI SO JIH CELO OVIRALI. Morali so zraven hude stiske trpeti še zaničevanje od svojega zakonca in ostalih ljudi.
Premalo se danes govori in uči o POTREPLJENJU.
ODKRIJTE KRIŽ , svetujejo v tej zgodbi Aleteia. KAJ JE TO?
Svetniki mistiki to imenujejo “temna noč duše”. Maratonski tekači rečejo, da so “naleteli na zid”. Uspešni podjetniki temu pravijo “ugašanje”. Na neki točki v svojem življenju se počutite, kot da bi poskušali vleči vlak navkreber, in lahko nadaljujete le z močjo resnične volje.
TAKO KOT JE JEZUS VZDRŽAL NA KALVARIJI IN NI STOPIL S KRIŽA! NI DRUGE POTI!
KO JE TVOJA VSEMOGOČNA BESEDA IZ NEBES POLETELA
»Ko je bilo namreč vse zavito v molčečo tišino
in je noč prišla na pol svoje poti,
je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola,
kakor srepogled bojevnik poletela v sredo pogubi izročene dežele,
nosila je kot oster meč tvoje pravo povelje.
Ustopila se je in vse napolnila s smrtjo.
Neba se je dotikala in hodila po zemlji.«
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mdr+18%2C14-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Dobrega Gospoda je vedno lažje najti v bolj mirnem okolju. Ko nas ne motita hrup,
premočna svetloba in ko začutimo nekakšen notranji mir in radost. Tako je na svet
prišel tudi naš Odrešenik Jezus Kristus. V miru in spokoju betlehemskega hlevčka
in ob prijaznih pastirjih, ki so se na vso moč čudili Božjim dogodkom. Nebo se je
dotaknilo zemlje in njenih najbolj preprostih ljudi. Naj se Božji prst dotakne tudi nas.
Duhovna oaza (franciskani.si)
PRIPOROČIMO SE PRESVETI DEVICI MARIJI, DA BI SE BOŽJI PRST
TUDI NAS DOTAKNIL.
MOLIMO: POZDRAVLJENA, KRALJICA
Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO
ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
RAZUM IN SKRIVNOST-KDAJ NASOPI VERA?
NE SKUŠAJMO PA BOGA RAZUMARSKO SPRAVITI V KALUPE SVOJEGA RAZMIŠLJANJA
LOGIK HOČE NEBESA SPRAVITI V GLAVO. IN ZATO MU GLAVA POČI.DA ZBLAZNI
Na blogu A Catholic thinker sem te dni bral Toda Wornerja, spreobrnjenca, ki me je spomnil na misel G. K. Chestertona iz knjige Pravovernost (Celjska Mohorjeva, 2001) o dojemanju vere in življenja po njej
Pravovernost je ena redkih knjig, h kateri se vedno znova vračam, saj ob vsakem branju odkrijem nov ključ za dojemanje sveta in naše vloge v njem. Če te knjige še niste prebrali, močno priporočam, da se je čim prej lotite. Ne ustrašite se naslova, saj to nikakor ni suhoparen zbornik etičnih navodil, temveč zbirka prodornih razmišljanj in duhovitih zgodb, polnih humorja in zdrave pameti.
Worner v svojem blogu omenja prijateljico, ki je tako kakor on postopoma in po poti razuma prišla do osebne vere. Pred vstopom v Katoliško cerkev jo je najprej prevzela njena globoka intelektualna moč: evangeliji, cerkveni očetje, svetniki, apologeti, čudovita umetniška dela, arhitektura in glasba, ki je nastala v imenu krščanskega Boga. Manjkalo pa je nekaj bistvenega. Odprtost za sprejemanje skrivnosti. In predano zaupanje.
Bog je neizmerna, vedno navzoča skrivnost
G. K. Chesterton je jasno razločeval med sposobnostjo razumskega spoznavanja resnice naše vere in njenega prenašanja v prakso. Nujno je, da se trudimo razumsko spoznati, kar nas vera uči. Ko pa razum utihne, ostane samo zaupanje v skrivnost Božje brezmejne dobrote in ljubezni. Chesterton je tako opisal razliko med logikom in mistikom, med razumnikom in pesnikom: “Vsa skrivnost mistike je v tem, da človek lahko vse razume s pomočjo tega, česar ne razume. (…) Zblazneli logik skuša vse razumsko pojasniti in doseže le to, da vse postane skrivnostno. Mistik dopusti, da ostane ena stvar skrivnost in se vse ostalo razjasni. (…) Pesnik želi glavo spraviti v nebesa. Logik pa hoče nebesa spraviti v glavo. In zato mu glava poči.” Da zblazni.
Poklicani smo, da z umom odkrivamo vse, kar je Bog ustvaril in razodel. Stvarstvo je inteligibilno – intus lectio, tako ustvarjeno, da ga človek z mislijo lahko “od znotraj prebira” in ga spoznava. Ne skušajmo pa Boga razumarsko spraviti v kalupe svojega razmišljanja, saj smo poklicani biti tudi pesniki in mistiki, ki so sposobni preprostega zrenja in občudovanja. Bog je neizmerna, vedno navzoča skrivnost. Vera nastopi, ko smo se Božji skrivnosti sposobni predati in Boga ljubiti, mu popolnoma zaupati ter v tem zaupanju vsak dan tudi živeti. Aleteia
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
OTROCI, NE LJUBIMO Z BESEDO, TUDI NE Z JEZIKOM,
AMPAK V DEJANJU IN RESNICI. (1 Jn 3,18)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1438&t=5#Ljubezen
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
MOLIMO ZA PONIŽNOST V SRCU:
Pridi, o Gospod, in se potopi v moje srce. Očisti in osvobodi
me vseh grehov in posveti mojo dušo. Operi jo pokvarjenosti,
zaceli rane, zatri njeno trmo, raztopi njeno hladnost in popravi
vsa razpotja. Naredi me ponižnega, da te bom razveseljeval in
da se ne bova nikoli ločila. Daj mi moči, prave vere, trdnega
upanja ter iskrene ponižnosti; daj, da bom vedno izpolnil tvojo
voljo. Amen. (Aleteia)
Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
ZAKAJ JE CERKEV BOŽJE LJUDSTVO?
Cerkev je božje ljudstvo, ker je Bog hotel ljudi posvečevati in zveličati ne ločeno, temveč jih je združil v eno samo ljudstvo, zbrano v edinosti Očeta in Sina in Svetega Duha.
KATERE SO ZNAČILNOSTI BOŽJEGA LJUDSTVA?
To ljudstvo, katerega član človek postane po veri v Kristusa in po krstu, ima za izvor Boga Očeta, za vladarja Jezusa Kristusa, odlikovano je z dostojanstvom in svobodo božjih otrok, za postavo ima novo zapoved ljubezni, njegovo poslanstvo je biti sol zemlje in luč sveta, za cilj ima božje kraljestvo, ki se je že začelo na zemlji.
Kompendij KKC, 153 in 154
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
GANLJIVO PRIČEVANJE KATOLIČANA, KI JE PREŽIVEL POTRES V TURČIJI (Aleteia, 08/03/23)
MLADI LIBANONSKI KATOLIČAN BASSEL HABKOUK, KI JE BIL VEČ KOT DVA DNI UJET POD RUŠEVINAMI, PRAVI, DA JE PRAV PRIPROŠNJA K BOŽJI MATERI OKREPILA NJEGOVO VERO IN ZAUPANJE V REŠITEV
Bassel je v Turčijo prispel le nekaj ur pred tragičnim potresom, ki je v noči na 6. februar pustošil ob turško-sirski meji.
“Ko so ruševine padale name, sem padel na tla in iz dna srca zavpil: ‘O, Marija!’ Še naslednjih 40 sekund sem klical Devico Marijo, dokler potres ni ponehal. Nato sem pod ruševinami molil rožni venec. Bog me je varoval in Devica Marija me ni zapustila,” pravi.
Habkouk je bil ujet v prostoru, dolgem približno dva metra in širokem približno 40 centimetrov. Ob njem je bil pod ruševinami ujet prijatelj Elias, ki je nekaj ur pozneje žal umrl.
Libanonec trdi, da mu je prav molitev dala moč, da se je uprl obupu. “Izpostavljen mrzlemu zraku, za katerega nisem vedel, od kod prihaja, nisem bil niti lačen niti žejen, čeprav sem imel pri sebi še nekaj hrane. Našel sem približno meter dolgo plastično cev in z njo udarjal po ruševinah okoli sebe ter s tem reševalcem dajal vedeti, kje sem,” dodaja.
Več o tej navdihujoči zgodbi na: https://si.aleteia.org/2023/03/08/ganljivo-pricevanje-katolicana-ki-je-prezivel-potres-v-turciji/
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
MARIJA, MATI MILOSTI, PROSIMO TE ZA POMOČ, DA BI V LUČI SVETEGA DUHA,
VSAJ MALCE ZASLUTILI, KAKO NEPOJMLJIVO VELIKE MILOSTI NAM PRINAŠA
MOLITEV ROŽNEGA VENCA … ZAČNIMO ZNOVA ŽE DANES!
http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec
Preberite še:
15 MARIJINIH OBLJUB TISTIM, KI MOLIJO ROŽNI VENEC
https://si.aleteia.org/2023/01/11/15-marijinih-obljub-tistim-ki-molijo-rozni-venec/
ODPRITE SVOJA SRCA IN MOLITE ZA CERKEV
Dragi otroci, za vas imam še mnogo sporočil, med tem pa pričnite živeti sporočila, ki sem
vam jih že dala. Odprite svoja srca in molite za Cerkev, Cerkev zelo potrebuje vaše molitve.
Pojdite v Gospodovem miru, dragi moji otroci!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Vicki Ivanković, november 2014
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
Večkrat se poglabljajmo v Marijin Magnificat
MOJ DUŠA POVELIČUJE GOSPODA
Moja duša poveličuje Gospoda,
moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno roko,
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. (prim. Lk 1,46-55)
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo
za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
Lidija Bašič Jančar VZTRAJANJE V LJUBEZNI Z VIDIKA SVETOPISEMSKIH ZGODB -Bogoslovni vestnik 77 (2017) 3/4,759—774
Povzetek: Absolutna in neminljiva ljubezen med zakoncema je odraz zaveze Boga z ljudmi: zaveza Boga s človeštvom vodi v enost življenja v Bogu, cilj pa je biti v Bogu odrešen človek, po drugi strani pa zaveza med dvema človekoma pomeni sposobnost vsakodnevnega bivanja in vztrajanja v njem, česar cilj je srečen in uresničen človek. Svetopisemski pari nas navdihujejo, biblični vidiki pa odstirajo nove dimenzije hrepenenja in spoznanja pomembnosti vztrajanja v ljubezni. Skozi zgodbe svetopisemskih parov bomo analizirali vztrajanje v zakonu skozi tri dimenzije zakonskega življenja, in sicer zaupanja Bogu, samozaupanja in medsebojnega zaupanja, ter obravnavali, kako Bog vstopi v odnos in sklene zavezo. Iz analize svetopisemskih parov se nam zariše ugotovitev, da je odrešujoč odnos trodimenzionalen ter da ravno religioznost spreminja nezdrave odnose v dolgotrajne in osrečujoče, celo takrat, ko človek ne vidi več smisla in bi zato najraje obupal.
PREIZKUŠNJA MEDSEBOJNE VZTRAJNOSTI
Abraham in Sara
Prva zgodba, ki govori o preizkušnjah vztrajanja v odnosu, je zgodba o Abrahamu in Sari, kjer vera in ponižnost premagata težke življenjske preizkušnje. V 1 Mz 12
se prilika začne z naročilom Boga, naj Abram odide iz svoje dežele. Sledenje božjemu ukazu terja Abramovo odločitev (Palmisano 2014, 41) in v tem mu Saraja sledi. Prihod v Egipt zaznamuje Abramovo priznanje ženi Saraji, da je lepa, lastni strah pa ga zavede v laž, da se predstavita kot brat in sestra: »Reci prosim, da si moja sestra, da se mi bo dobro godilo zaradi tebe in bom po tvoji zaslugi ostal živ.« (1 Mz 12,13) Laž pripelje do odnosa Saraje s faraonom oziroma do nezvestobe. Po hudih nadlogah, ki jih je Bog povzročil faraonu in njegovi hiši, se je faraon odločil, da Sarajo prepusti Abramu ob spoznanju, da je šlo za prevaro. Nato sledi Abramova tožba Bogu, da zanj ni dobro poskrbel, saj mu ni naklonil potomstva: »Glej, meni nisi dal zaroda in, glej, moj domači hlapec bo moj dedič.« (15,3) Abramu se »zgodi Gospodova beseda«. Ta izraz ne pomeni samo, da mu Bog govori, temveč se beseda »zgodi v srečanju z Bogom« (Palmisano 2014, 43). Bog mu je obljubil (1 Mz 15,4), da bo dedič izhajal iz njega, da bo njegov dedič njegov telesni potomec, in Abram mu verjame. Bog je to štel v pravičnost ter mu obljubo potrdi tako, da mu pokaže širno nebo in brezštevilne zvezde, ki so prispodoba njegovega potomstva. (Palmisano 2014, 43) »Ozri se v nebo in preštej zvezde, če jih moreš prešteti. Toliko bo tvojega zaroda.« (1 Mz 15,5) Takrat je Bog sklenil zavezo z Abramom: »Tvojemu zarodu dam to deželo.« (15,18-21) Ker Saraja ni mogla imeti otrok, je začela sama iskati rešitev, brez obračanja po pomoč k Bogu in iskanja njegovega sodelovanja. Tako ima Abram odnos z deklo Agaro (1 Mz 16), saj je Abram Saraji v tem sledil. Sledijo konflikti in obtoževanja med Abramom in Sarajo, kar posledično prinese Agarin zgon. Poligamija je bila v starem svetu pogosta, vendar tukaj pripoved pove, da je bil Izmael legitimen Abramov sin, saj je Saraja v poroko z Agaro privolila. (Palmisano 2014, 44) V 1 Mz 17 Bog zopet sklene z Abramom zavezo, vendar gre za dopolnitev prve zaveze: obljubi mu, da bo silno namnožil njegov rod. V znak zaveze se zgodi sprememba imena: Abrama je preimenoval v Abrahama in Sarajo v Saro. Tukaj se zgodi božja zaveza o potomstvu. Kljub njuni nezvestobi Bog ostaja zvest in daje možnost novega začetka v obliki novega imena, nove zaveze, novega poslanstva. Sledi ponovna obljuba potomca ob izkazanem gostoljubju možem, s katerimi se je Bog prikazal Abrahamu (1 Mz 18). Sara je težko verjela tem besedam in je podvomila o njih. Ker pa se je bala Boga, je svoj dvom zatajila (18,15). Sledi druga njuna laž, enaka prvi, ki prav tako izhaja iz Abrahamovega strahu, da bo umrl zaradi Sarine lepote. Vendar je tokrat Bog posegel vmes, da ne bi prišlo do ponovnega razdora (1 Mz 20). Po tem dogodku se božja zaobljuba uresniči: Sara je rodila sina (1 Mz 21). Bog od Abrahama zahteva, da je poslušen Sari (21,12). Abraham pa je na težki preizkušnji, ko Bog zahteva, da se odpove svojemu
sinu in mu ga daruje (1 Mz 22). V 1 Mz 23 Abraham preizkušnjo prestane, ko se zopet pokaže Abrahamova vera (Palmisano 2014, 46). V vrsticah 12-14 (1 Mz 22) se razodene namen Abrahamove preizkušnje, saj Bog zdaj »pozna« Abrahamovo srce. V tem primeru je Bog in ne človek tisti, ki spozna (Palmisano 2014, 46). Na koncu se Abraham sreča s Sarino smrtjo in jo pokoplje oziroma opravi pogreb (1 Mz 23). Na predani in dosmrtni ljubezni sloneč zakon postane ponazoritev odnosa Boga do njegovega ljudstva in narobe: način, kako Bog ljubi, postane merilo človeške ljubezni (Frančišek 2017, 48). Bog s svojo vseprisotnostjo kaže, da zanj nobena stvar ni nemogoča. Abraham in Sara sta to vedela, saj sta imela pred seboj božjo obljubo. Pa vendar ju je logika vsakdana prepričevala, da je njuna velika želja neuresničljiva. V trenutku, ko človek v sebi nima več prostora za Boga ali ko si zakonca v medsebojnem prostoru ne izkazujeta sočutja, se začenja iskati rešitve izključno na človeški ravni. Enako se dostikrat dogaja vsakdanjemu človeku, ki v svoji prazni veri bolj verjame človeški logiki in iz svojega vsakdana izključuje zaupanje v Boga. Abraham in Sara sta do uresničenja obljube poskušala priti s človeškimi sredstvi, kar ju je vodilo v zablode in z njimi povezane težave. Kljub njunim zablodam Bog ostaja zvest svoji obljubi in zavezi, čeprav bi po človeško rekli, da takšno ravnanje ni logično, saj tudi človek dostikrat ni zvest in zaradi svobodne volje dela po svoje. Pričakovali bi, da ima tudi Bog pravico prekiniti dogovor. Bog ne sledi zakonu pravičnosti, temveč se ravna po kairosu, to je času posebne milosti, času s posebnim pomenom, to je čas razodetja, torej odločilni trenutek v zgodovini odrešenja (Gostečnik 1997, 55–56), »leto, ki je ljubo Gospodu« (Matjaž 2015, 258). Gre za polnost človeškega časa, ko pravičnost nadomesti odrešenje, ko Bog sledi zakonu ljubezni: ostaja zvest, kljub temu da zvestoba pri človeku dostikrat ostane prazna. Ko Bog izpolni svojo obljubo, sklene zavezo. Božje delovanje je nad naravnimi zakoni in onkraj vsakdanje človeške logike. Sara spočne, ko je že stara, ko zanositev praktično ni več mogoča. Pokaže se sprememba v odnosu, ko po dolgoletnem trpljenju, nezvestobi, nezaupanju in težkih preizkušnjah končno pride do dvojnega blagoslova: v obliki prihoda otroka ter v obliki spremembe imena.Ves čas odnosa Bog zakonca vzgaja v veri, da bi Boga postavila nad vsakdanjo človeško logiko in mu zaupala ter da bi iskala, kar je božje. To ne pomeni, da bi se morala odreči zemeljskemu. Bog ves čas vključuje zemeljsko stvarnost, a jo s svojimi posegi vedno znova presega. Najmočnejša preizkušnja vere je v darovanju sina, potomca, v katerega sta stavila vse svoje upe. Zdi se, da ga morata v uresničitvi božje obljube vrniti Bogu. Nič ni njuno, celo to, kar jima je Bog obljubil kot njuno potomstvo, si je treba z Bogom deliti. Najtežje spoznanje in hkrati največji blagor je, da morata vse, kar imata, deliti, ne le med seboj, temveč tudi z Bogom. Na koncu pride smrt, ki je neizpodbitno dejstvo vsakega odnosa. Vera in zaupanje v odnos in v Boga pomaga ohraniti vezi z zakoncem tudi po njegovi smrti. Smrt enega od zakoncev je pomemben del zakonske realnosti, ki ga v naglici vsakdana potiskamo vstran, o njem premalo govorimo in razmišljamo.
2.2 Job Druga zgodba, ki kaže na vztrajnost v odnosu med zakoncema, je zgodba o Jobu in njegovi ženi, v kateri zvestoba veri v Boga premaga vsako bolečino. Satan dokazuje svojo moč proti Bogu s tem, da ga skuša (Job 1), ali je Job res značajen v veri do njega. Bog sprejme Satanov izziv in dovoli Satanu, da Joba udari z najhujšimi nesrečami: Jobovo zvestobo preizkuša tako, da mu odvzame vse, kar mu je drago. žena nagovarja Joba, naj neha verovati v Boga, saj ni več dokazov, da bi ga Bog ljubil (2,9). Sledi obisk treh prijateljev, da bi ga tolažili, in Jobovo soočenje z bolečino in trpljenjem (2,11). Ob tem ga tudi prijatelji niso zares razumeli, in občutil je njihovo nezanesljivost in neusmiljenost, saj so poudarjali, da je Job zagotovo storil kaj zelo slabega, da ga je Bog tako kaznoval: »/V/sa moja soseska me je popadla, pričuje in se dviga proti meni, me obtožuje v obraz /… / Odpirajo proti meni svoja usta, z zasramovanjem me bijejo po mojih licih, vsi skupaj se zbirajo zoper mene.« (16,7.8.10) Sledi izpoved od Boga zapuščenega Joba (19,13-17), pogovor obupanca s svojo dušo (Cazelles 1979, 486), ki se nič več ne obrača na Boga (Clines 1989, 435). Ko je ostal sam, brez vsake tolažbe, je šel vase. Ne razume, zakaj bi Bog dopustil njegovo trpljenje in se začne ukvarjati z opravičevanjem samega sebe, vendar si ne dá vzeti svoje značajnosti. V 27,5 Job izjavi: »Dokler ne umrem, ne dam brezmadežnosti svoje.« Razmišljal je o lastnem trpljenju (6,1-13) in prosil za lastno smrt (Clines 1989, 195). V njem se je začel boj med njim in Bogom; v 7. poglavju beremo, da je Job postal jezen na Boga: »Kaj je človek, da ga upoštevaš, da pozornost nanj obračaš? Da ga obiskuješ vsako jutro, da ga preskušaš vsak trenutek.« (7,17) Zaželel si je razsodnika, ki pa ga ni bilo: »O da bi bil razsodnik med nama, ki bi na naju oba položil svojo roko, ki bi odmaknil od mene njegovo šibo, da bi me strah pred njim ne obvladal več! Tedaj bi govoril, ne da bi se ga bal; zakaj nisem tak sam v sebi.« (9,33) V 11. poglavju je opisano Jobovo spraševanje o smislu trpljenja in vere v božjo modrost in spreobrnjenje. želja po stiku z Bogom in njegovim odzivom je bila močna: »Toda jaz hočem govoriti z Vsemogočnim, želim se pravdati z Bogom.« (13,3) Sliši se glas osamljenega človeka. Job v sebi doživlja prisotnost in odsotnost Boga, saj doživi neodobravanje prijateljev (Clines 1989, 195) oz. pravdanje z besedo nič ne pomaga, in jih doživi kot nadležne tolažnike (Job 15,3) ter celo kot neusmiljene (19). Razočaran nad njimi, ker ga niso pomirili, zopet vidi smisel v Bogu (Clines 1989, 196). Končno po vsem tem zopet čuti upanje, ki ga Sveto pismo imenuje »veličastno upanje«, ko se Job izpove: »Jaz vem, da moj rešitelj živi in da se bo, poslednji, dvignil nad prahom!« (19,25) V 28. poglavju Job zopet pride do božje modrosti: »Glej, strah pred Gospodom je modrost in hudega se ogibati je razumnost.« (28,28) Spraševal se je o smislu trpljenja ter vere v božjo modrost in spreobrnjenje (11,13-18). Želja po stiku z Bogom in njegovim odzivom je bila močna, saj je svojo nesrečo doživljal kot izdajo Boga (Clines 2006, 926): »Toda jaz hočem govoriti z Vsemogočnim, želim se pravdati z Bogom.« (Job 13,3) Doživel je silno trpljenje (19,8) in na koncu je prišel do upanja, ki vedno osrečuje: »Jaz vem, da moj rešitelj živi in da se bo, poslednji, dvignil nad prahom! Tedaj bo moja koža zopet okoli mene in v svojem mesu bom gledal Boga.« (19,25-26) Na koncu (37,5) se zgodi pogovor med Bogom in Jobom. Bog mu pokaže, da je on stvaritelj sveta, Bog, ki ustvarja nebo s svojo besedo (1 Mz 1) in daje človeku duha življenja (1 Mz 2,7), je tisti, ki izpričuje svojo skrb za vsako človeško bitje od njegovega spočetja (Papeška biblična komisija 2005, 47), in izraža, da je vsega, kar je na zemlji, On Gospodar (Job 39). V 40. poglavju mu Job prizna svojo šibkost, nemoč in ponižnost ter se kesa za njegovo popolno predanost: ker je imel Job za seboj težko pot, ga je njegova vera povzdignila do češčenja (Cazelles 1979, 490). Job postane priprošnjik svojih prijateljev (Job 42,7-9) in Bog daje Jobu priznanje v njegovi presežnosti (Cazelles 1979, 495). Ko je to storil, je Bog dal Jobu dvojno vsega, kar je izgubil (Job 42,10). Vera in dvom o njej sta stvar duhovne dimenzije človeka, v človeku pa se dogaja čustveni proces, in če je odnos vzajemen, se čutenja enega odražajo pri drugem (Dandurand in Lafontaine 2013, 84–85), kajti prav kolikor sta moški in ženska, sta oba vzajemni odnos (Fausti 2005, 262). Tudi v Jobu se je ob preizkušnjah nabralo ogromno strahu in dvoma o sebi ter o Bogu. Morda so bila to čutenja, s katerimi se ni želel srečati, saj je bila njegova vera velika in ni želel pustiti prostora dvomu. žena predstavlja skušnjavo, ne verjame v »brezplačno pobožnost« in v strahospoštovanje v zameno za nič. Smrt je boljša kot dolgoročno trpljenje. (Clines 1989, 51) Kolikokrat se v zakonu zgodi, da so skušnjave močnejše od volje človeka in vse to zares povzroči čustveno smrt, ki je lažja od dolgoročnega trpljenja. Posledice
zatiranja partnerjevega čustvovanja se kažejo kot motnje v čustvovanju in komunikaciji pri drugem partnerju, kar posledično pomeni zmanjšanje zadovoljstva v odnosu. (Vater in Schröder-Abé 2015, 210) Zakoni, v katerih vladajo »tihi dnevi«, izogibanje enega drugemu, domena o svobodnem zakonu, so žal del današnjega vsakdana. Sveto pismo prepričljivo izrazi, da so se dosedanji »ubijalci odnosov« sposobni spremeniti. (Gerjolj 2006, 349) Vztrajnost in vera v zaupanje v Boga sta Joba pripeljala do tega, da je Bog spremenil Jobovo usodo. Job se bori, da bi ponovno našel Boga, saj je odrezan od njega, medtem ko se drugi zadovoljijo s tem, da o njem govorijo. Job je edini, ki se pogumno spopade s problemom Boga. (Cazelles 1979, 494) Pomembna je prisotnost prijateljev, ki so Jobu sicer v oporo, vendar je poudarjena ustna komunikacija, kar pa povzroči njihov čustveni odmik od Joba (Clines 1989, 196). Običajni zakonci se v upanju na boljši odnos komunikacije učijo. Pa vendar to ni dovolj. Začutiti človeka v stiski in deliti svoja čutenja je presežnost odnosa, ko se odpre prostor zaupanja in vseprisotne religioznosti. (Gostečnik 2005, 131) Čustveni prostor, ki se skozi leta vzpostavi med zakoncema, je najsakralnejši oziroma najsvetejši prostor, ki pa je zelo krhek, na travmatične izkušnje in občutja vezan medosebni stik, lahko pa postane pot presežnega, torej doživetega. Ko govorimo o presežnosti, govorimo o religiozni dimenziji odnosa, kjer zakonca odpreta prostor za doživljanje Boga ter za sveto in intimno doživljanje odnosa, s katerim presežeta tisto, kar jima v otroštvu ni bilo dano. (245) Prva ugotovitev tistega, ki dela Boga velikega, je v tem, da izkusi njegovo »roko«. Bog jo iztegne, kakor pri izhodu iz Egipta (5 Mz 5,15), in reši tistega, ki je izgubljen (Fausti 2012, 44). Job je svojo težko preizkušnjo prestal, šel skozi vse stopnje trpljenja, in doumel, da se v trpljenju lahko skriva nesluten blagoslov. Vendar pa se je najbolj človeško spraševati, zakaj dobri ljudje trpijo ter zakaj Bog to trpljenje dopušča? Ko zakonci v svojem vsakdanu doživljajo preizkušnje, se dostikrat ukvarjajo s tem vprašanjem in posledično postanejo jezni nase, na Boga in na zakonca. Bog ni odgovoren za človekovo trpljenje. Človeku vedno ponuja možnost, da ob vseprisotnosti Boga izbere drugačno življenje. Vztrajati v bolečini in ne oditi iz odnosa, je vera v to, da je Bog vedno in povsod prisoten, tudi tedaj, ko človek misli in doživlja, da ga ni, je preseganje človeškega mišljenja. Zbližanje med zakoncema v času krize je težko, saj se morata soočiti z vsemi težkimi občutji. Molitev jima pomaga, da vztrajata in zdržita (Beach et al. 2008, 694), saj se vera izraža kot molitev v smeri navzgor in odpuščanje do tistih, ki nam stojijo ob strani (Fausti 2005, 306). Molitev jima na prav poseben način omogoča stik in odnos z Bogom, ki je v odrešenjskem procesu osrednji vir in temelj (Gostečnik 2012, 29). Vsak zakonski par doživi preizkušnje na svoji poti. Človeško je misliti, da trpljenja ne moreta preseči in zdržati. Predvsem zato pa jima je vera lahko v veliko pomoč v tem, da trpljenje nikoli ne traja večno. Tudi Bog Joba na koncu za njegovo vztrajnost nagradi. Najti pomen v vztrajanju v takšnih preizkušnjah, je lahko le blagoslov in dar. Blagoslov vključuje odrešenje od starih bolečin ter nove, funkcionalnejše odnose (Simonič 2010, 327), kar pomeni vstop Boga v odnos (Gostečnik 2012, 29). Izkušnje nas učijo, da nobena težava v odnosu ni tako huda, da se je ne bi dalo rešiti.
2.3 Tobija in Sara Tretja zgodba je Tobijeva in Sarina zgodba, ki je preprosto zgodba o veri v odnos. Zgodba se začne z dogodkom, ko Tobit vzame za ženo Ano in se jima rodi sin (Tob 1). Tobit je skrbel za reveže in pokopaval mrtve (Fitzmyer 2003, 20), zato mu je Bog namenil posebno pozornost. Bog ga je preizkušal. Sveto pismo navaja, da zaradi zgleda otrokom o tem, kaj pomeni potrpežljivost. Kljub zvestobi in spoštovanju v zakonu ter zvestobi izročilu je bil prikrajšan, zaslepljen in kritiziran od svoje žene (46), kar pa ima za posledico Anin dvom o Bogu in njem samem (Tob2,22). Sledi Tobijeva molitev in obup, saj Bogu pove, da bi raje umrl, kot živel (Tob3,6), ker v tem hudobnem svetu nima ničesar več pričakovati (Cazelles 1979, 576). Na drugi strani pa Raguelova hči Sara vztraja v molitvi in prosi Boga, naj jo reši sramote in jo vzame z zemlje (576) saj je imela že sedem mož in so vsi umrli (Tob 3,11). Bog usliši molitev obeh (3,23) in pošlje svojega angela Rafaela, da bi vodil dogodke (Cazelles 1979, 576). Sin Tobija sreča Saro, ko se bori za družinsko imetje, ki ga je oče pred leti izgubil . Tobija pomišlja vzeti Saro zaradi pomrlih sedmih mož (Tob 6,14). Angel Rafael je posegel v ta dvom in mu obljubil blagoslov: »Poslušaj me, pojasnil ti bom, katere more hudi duh premagati! Tisti so, ki zakon tako sklepajo, da preženejo Boga od sebe in svojih misli ter svoji strasti strežejo kakor konj in mezeg, ki nimata razuma; nad temi ima hudi duh oblast. Tretjo noč pa boš prejel blagoslov, da se bodo vama rodili zdravi otroci.« (6,16-17) Pokaže se božji blagoslov in razrešitev zapleta, ki se je nakazoval v obliki prejšnjih sedmih mož, ki so drug za drugim pomrli. Tobija in Sara nista dvomila o Bogu, verjela sta vanj in v njegovo milost. Sara je sledila Tobiji v njegovi daritveni religiozni komunikaciji (Gerjolj 2006, 345) in verjela vanj. »Vstani, Sara, in prosiva Boga danes, jutri in pojutrišnjem! Zakaj te tri noči se združiva z Bogom: ko pa mine tretja noč, bova v svojem zakonu. Sva namreč otroka svetih in se ne moreva tako združiti kakor ljudje, ki Boga ne poznajo.«(Tob 8,4)
Ta misel kaže na namen svetega zakona (Moore 2010, 241). V Tob 4 Tobit navkljub slepoti in tegobam premaga pesimizem in obup ter oblikuje pozitivna življenjska vodila, ki jih preda svojemu sinu (Gerjolj 2006, 324). V Tob 11,16 je ozdravljena očetova slepota in oče ponovno vidi svojega sina, za kar slavi Boga, ker je pokoril Tobita in ga ozdravil (11,17). Bog da Tobitu priznanje za njegovo dobroto in miloščino: »Zakaj miloščina rešuje smrti, izbrisuje grehe in pomaga doseči usmiljenje in večno življenje.« (12,10) Združitev Tobita in Ane v molitvi za srečno življenje njunih otrok (8,17), ki sta presegla zgodovino svojih staršev (Gerjolj 2006, 349). že v tej točki lahko govorimo o spremembi, saj je Tobija Saro povabil v iskren in varen odnos ter jo popolnoma sprejel, kljub njeni porazni osebni zgodovini in negativni samopodobi (349). Ko sta skupaj molila za božjo milost, sta se pogovarjala o življenju kot vrednoti, ki pa vključuje vse tri dimenzije odnosa: do sebe, do bližnjega in do Boga (349). Pot presežnega je ravno v tem, da odrasla človeka, ki se srečata in povežeta na podlagi svojih čustev, v sebi nosita zgolj hrepenenje po stiku in odnosu ter občutje in izkustvo ljubezni izpred toliko let. Nista opremljena s tehnikami in ne vesta, kako ravnati. Če odpreta prostor zavezi in drug drugega sprejmeta kot edino, kar imata, se odpre prostor pripadnosti in varnosti. (Schoebi et al. 2012) Enako kot Bog zahteva svobodno zavezanost do njega, je tudi v partnerstvu pomembna svobodna zavezanost srca, kjer žrtvujeta najprej samega sebe za drugega in ne zahtevata nič v povračilo (Rupnik in Govekar 2017, 54). Čustveni razvoj v odraslosti zahteva zmožnost dolgoročne intimne zavezanosti svojemu partnerju, ta pa je povezana z občutjem, da se je mogoče na to osebo varno navezati. To oseba lahko stori le, če doseže čustveno avtonomijo in se lahko mirno poslovi od svoje primarne družine (Cvetek 2014, 153). Presežnost pomeni popolno predanost drugemu, ko vsak od zakoncev podarja sebe, svojo naravo na čisto oseben način in ne zahteva nič v povračilo. »In ta razsežnost je ravno agaptično počelo ljubezni.« (Rupnik in Govekar 2015,15) (Agape – grški izraz za ljubezen, ki je brezpogojna, je zastonjska in nezaslužena.) Vsak od zakoncev je nenadomestljiv v prav določenem odnosu. Vsak od njiju je skrivnost in drug drugega lahko spoznata le, če se razodeneta. Razodetje pomeni ubeseditev vsega, kar do sedaj nista zmogla ali smela. Pri tem je mišljeno osmišljanje lastne zgodovine. Kompan Erzarjeva (2003) poudari ravno pomen raziskovanja in sprejemanja lastne zgodovine zakoncev, ki pomeni kraljevsko pot: staro se konča in posameznik lahko odgovorno sprejme življenje v svoje roke. To pa je že pot novega človeka, kot pravi Rupnik, ko govori o popolnoma novem življenju, ki prežema celotno človekovo telo, in navaja govor sv. Pavla o semenu, ki je padlo na zemljo in pognalo kal (Rupnik in Govekar 2017, 70).
2.4 Jožef in Marija Zadnja predstavljena zgodba, ki jasno oriše vztrajanje v odnosu tudi tedaj, ko je po človeško zelo težko, je zgodba o Jožefu in Mariji. Jožef je bil Davidov potomec (Mt 1,16.20). Z Marijo je bil zaročen, in še predno sta začela živeti skupaj (1,19), je bila noseča od Svetega Duha, kar pomeni od zgoraj, od Boga (Matjaž 2015, 139). Jožef dosledno izpolnjuje božjo postavo (Brown 2008, 197). V Svetem pismu je poudarek, da je bil Jožef pravičen (Mt 1,19) in Marije ni želel osramotiti (1,20), zato je razmišljal o tem, kako bi jo skrivaj odslovil. Čeprav je bil pravičen (nezvestoba je bila po takratni postavi strogo kaznovana), je razmišljal o manj strogem ukrepu, to je, da se razideta skrivaj (Matjaž 2015, 149). A v snu ga je obiskal angel. Pomiril ga je z besedami, naj se ne boji vzeti Marije za ženo, saj je spočela od Svetega Duha (Mt 1,20): »Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« (1,22) To je poslanstvo, ki ga Bog zaupa Jožefu. Njegova pravičnost izhaja iz tega, kar Bog uresničuje v Mariji (Matjaž 2015, 148). Jožef stori natančno tako, kot mu je naročil angel. S tem prizna Boga kot absolutno pravičnega in edini temelj življenja (149). Marija rodi sina in Jožef mu da ime Jezus (Mt 1,25). Ob tm mu Bog prepušča vse pravice očetovstva (Matjaž 2015). Bog pošlje angela Gabrijela k Mariji in jo pozdravi: »Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj.« (Lk 1,28) Angel ji pove, da je našla milost pri Bogu in da bo spočela ter rodila sina, ki naj mu da ime Jezus (1,32). Angel Mariji pove, da se bo to zgodilo od Svetega Duha. Marija se čudi, kako je to mogoče (1,34) in v Lk 1,35 ji angel pokaže znamenje s sorodnico Elizabeto, ki je zanosila v pozni starosti (Brown 2008, 246): »/P/ri Bogu ni nič nemogoče.« (Lk 1,37) Marija sprejme nalogo in odgovori: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« (1,38) Angel jo zapusti, Marija pa odide v Zaharijevo hišo in pozdravi Elizabeto (1,40), ki je bila napolnjena s Svetim Duhom in je oznanjala hvalo Gospodovi materi. Marija se nato vrne domov. (Brown 2008, 246) Pokaže se medsebojna složnost, upanje in veselje dveh ljudi, kot še nikoli pred Jezusom, po drugi strani pa velika odgovornost: Marija ob sprejetju božje volje postane božja služabnica in Jožef zaradi pravičnosti postane resnični Gospodov služabnik, ker poslanstvo, ki mu je bilo zaupano, sprejme za svoje. To odgovornost sta živela popolnoma združena z Bogom. (Matjaž 2015, 152) Njun »da« eden drugemu in Bogu pomeni sprejeti in roditi Besedo, v kateri ima vse svoj začetek, je cilj stvarstva (Fausti 2012, 29). Pot presežnosti obljublja pot, ki je sicer polna čustev, kot so jeza, strah, obup, sovražnost, kritika, vendar pa odpre prostor za svetost, torej tisto pot, kjer se je možno odpreti Bogu in božji ljubezni. Zato naša ljubezen, če ni očiščena, ostane dvoumna, upognjena vase, na ravni vitalizma naravnega človeštva. Družina zato lahko postane kraj trpljenja, krivic, nasilja, bolečine in joka. In prav zato, ker so odnosi najintimnejši prostor človekove istovetnosti in s tem prostor največjega pričakovanja, so hkrati tudi prostor največjega trpljenja. (Rupnik in Govekar 2017, 18). »V vsaki družini se kaže podoba družine iz Nazareta v svoji vsakdanjosti, prežeti z napori in celo morami, kot tedaj, ko je morala trpeti zaradi nerazumljivega Herodovega nasilja − izkušnja, ki se še danes tragično ponavlja v mnogih družinah.« (Frančišek 2017, 20) Duhovni razvoj usmerja človeka na pot, kjer vidi globlji smisel in verjame, da je božje kraljestvo tu med nami, »religija je nauk o odrešenju, o tem, da edino ljubezen nemoč človeka spreminja v moč, nemogoče v mogoče« (Petkovšek 2013, 2). Da je Jožef lahko vztrajal ob Mariji, je potreboval božje posredovanje, saj ni vedel, kako se odzvati na Marijino nosečnost v času njune zaroke. Še vedno jo je imel neizmerno rad in je ni želel osramotiti ali ji narediti kaj hudega, razmišljal pa je, da bi jo skrivaj odslovil. Bog je Jožefu večkrat poslal sporočilo, tudi kasneje, ko je bil Jezus že rojen, da bi se rešili. Jožef je veroval in v Boga vedno zaupal. Bil je tisti, ki je družino vodil, ji dajal varnost in ustvarjal zaupanje. To mu je dajal Bog, ker mu je zaupal, in Jožef je to prenašal na svoj zakon. Zaupanje je bila temeljna vrednota, in kar nam njun zakon želi nakazati, je: zaupanje, iskrenost in vero v Boga. To naj bi ponotranjil vsak mož in oče. Jožef je zgled družine: mož in oče, oboje v enem. In zdi se, da se prvič v Svetem pismu zgodi, da je moški s sprejetjem odločitve, da zaupa v Boga in ženo, ob kateri vztraja, zgled obojega. S prehodom iz Stare v Novo zavezo se zgodi ravno to: ni dovolj biti dober mož ali trden oče. Treba je biti oboje. Jožef tudi za ceno hudih notranjih bojev išče božjo voljo in želi spremeniti svoje mišljenje. Biti pravičen pomeni ostati zvest Bogu in neoporečen v odnosu do ljudi, močan v pogumu in bogat v usmiljenju. (Matjaž 2015, 149) Vztrajanje v partnerskem odnosu je najbolj naraven in normalen način ohranjanja stika, saj je odgovor na to, da je človek bitje odnosov, tisti, ki išče stik, navezavo, povezanost in vse življenje hrepeni po povezanosti s sočlovekom (DeWall et al. 2011). To se najmočneje pokaže prav v intimnem odnosu (Ripoll-Nunez in Carillo 2016, 5; Mashek in Aron 2004, 166). Zato so ločitve vedno izredno boleč čustveni in socialni proces, ki drastično vpliva na celotno družinsko dinamiko. Za vsem družinske člane ima to daljnosežne posledice. (Clarke Steward in Brentano 2009) Zaveza je pomemben element vztrajanja v partnerskem odnosu (Schoebi et al. 2012, 729). Osebna predanost oziroma osebna zaveza se nanaša na željo posameznika po ohranitvi ali izboljšanju kakovosti odnosa, kar pomeni žrtvovanje za odnos, vlaganje v odnos, željo po izboljšanju odnosa ter povezanost osebnih ciljev v dobro odnosa (Stanley in Markman 1992). Tukaj se še toliko bolj kot kadar koli prej človek lahko vpraša, zakaj je Jožef vztrajal ob Mariji ter kje je vzel toliko moči, da je Bogu verjel? Po drugi strani pa, od kod Bogu tolikšno zaupanje v človeka, da mu naloži tako veliko odgovornost? Če je torej božja pravičnost izvor, merilo in cilj človekovega obstoja, če je njegovo usmiljenje moč njegovega življenja, potem tudi človekova pravičnost ne more biti nič drugega kakor pozitivna naravnanost, dobrota in zvestoba Bogu in človeku. (Matjaž 2015, 133–134) Tudi v vsakdanjem življenju so človekova žrtvovanja za drugega mogoča, vendar še vedno ne dovolj pogosta. Strah, da bo človek izgubil avtonomijo, svobodo, se preveč podredil, izgubil svoje življenje, ko se bo žrtvoval, mu preprečuje, da bi bil neskončno sočuten in dobrosrčen. Usmiljenje in dobrosrčnost sta temelj človekovega bivanja, kjer je prisoten živi Bog. žrtvovanje v zakonu ne pomeni podrejanja in odpovedovanja lastni sreči. Zakonci iz strahu pred izgubo sebe to dostikrat enačijo. Sreča pa pomeni, da je v podarjanju sebe, ki je zastonjsko, tudi drugi srečen.
Sveto pismo navaja: enako kot se je Bog zavezal z ljubeznijo in zvestobo, da bo prišel svojemu ljudstvu naproti, tako sedaj zakonca užijeta ta dar zakramenta zakona, saj jima Odrešenik prihaja naproti. Le tako si zakonca medsebojno lahko pomagata, si odpuščata, se razumeta, podrejata, sta rahločutna. »Ljubezen vedno vključuje globoko sočutje, ki vodi k temu, da eden drugega sprejmeta kot del tega sveta, čeprav bo ravnal drugače, kot bi si jaz želel.« (Frančišek 2017, 61) Po docela svobodnem sklepu se Bog razodeva in se podarja človeku (KKC, 33–50). To je spoznanje, ki ga zakonca ne moreta doumeti, če ne spoznavata Boga in njegovih del. Svoj načrt pa Bog razodeva tako, da vedno znova pošilja med njiju Jezusa Kristusa in Svetega Duha. Sveti Duh se razodeva ravno v medsebojnem prostoru med možem in ženo, to je prostor med »jaz in ti« in je sveti prostor ravno zato, ker je edinstven in samo njun. Ta prostor obeta novo življenje. Od tedaj naprej naš svet postane vstajenjski svet. »Božje in človeško sta v Kristusu združena po ljubezni, svobodno in na oseben način, saj se edinost uresniči v Kristusovi osebi.« (Rupnik in Govekar 2015, 116) Le v zakonu, kjer zakonca pripadata drug drugemu, lahko razumeta svet drug drugega. »Bog se razodeva v medsebojni ljubezni, v spreobrnjenju, h kateremu ljubezen vodi.« (Petkovšek 2013, 2) Pripadati pomeni, da živita to skupno življenje. Zakonca ne moreta razumeti dinamike medsebojnega odnosa, če ne pripadata tema svetovoma. »Ljubezen ni beseda, ki bi ji morali določiti pomen, ampak je nekaj, kar je treba udejanjiti, nekaj, kar je treba napraviti.« (2) Videti, spoznati še ne pomeni živeti. Jezusa ni mogoče srečati v učilnici, ker Jezusovo učenje ni nauk, ampak ga lahko srečaš in živiš le v življenju (Matjaž 2015, 35). Bog ima rad vse ljudi, zato nikomur ne odreče svoje ljubezni in je dostopen za vse. Posebej skrbi za ljudi, ki poslušajo in uresničujejo njegovo postavo. Prav posebej pa se je posvetil najbolj globoki in temeljni zavezi, to je zaveza, da bo vedno prisoten in bo posegal v družinsko in zakonsko ljubezen. (Bogoslovni vestnik 77 (2017) 3/4,759—774)
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, V SVETEM PISMU NAM BOG DAJE NAVODILA ZA ŽIVLJENJE, KAKO RAVNATI, KAKO SE OBNAŠATI, VZTRAJATI
TUDI SO NAVODILA , PRIMERI, KAKO VZTRAJATI V ZAKONU, KO PRIDE DO STISKE, HUDEGA TRPLJENJA. NAVEDENE SO ZGOBE:
ABRAHAM IN SARA, TOBIT, JOB , SVETA MARIJA IN JOŽEF.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Preberite zgodbe v Svetem pismu v celoti in videli boste, kakšne stiske so doživeli, pa so kljub temu vztrajalo v zakonu.
PREMALO SE POGLABLJAMO V BOŽJE NASVETE GLEDE ŽIVLJENJA IN PRIPOROČILA!
Danes človek ni navajen veliko potpeti, saj ne more, ČE NI POVEZAN Z BOGOM. MOČ IN VZTRAJNOST IN POMOČ DAJE BOG, KI JE ZDRUŽIL ZAKONCA Z ZAKRAMENTOM SVETEGA ZAKONA.
Sreča pa pomeni, da je v podarjanju sebe, ki je zastonjsko, tudi drugi srečen.
Za vsaki problem se najde rešitev, POTREBNO PA JE ZAUPATI BOGU , PA POTRPETI.
Bog ima rad vse ljudi, zato nikomur ne odreče svoje ljubezni in je dostopen za vse. Posebej skrbi za ljudi, ki poslušajo in uresničujejo njegovo postavo. Prav posebej pa se je posvetil najbolj globoki in temeljni zavezi, to je zaveza, da bo vedno prisoten in bo posegal v družinsko in zakonsko ljubezen.
Vztrajati v bolečini in ne oditi iz odnosa, je vera v to, da je Bog vedno in povsod prisoten, tudi tedaj, ko človek misli in doživlja, da ga ni, je preseganje človeškega mišljenja.
ZADNJI TRENUTKI ŽIVLJENJA MLADEGA CARLA ACUTISA: “Z NASMEHOM JE ZAPRL OČI”
(Aleteia, 16/11/21)
SPOMINE NA ZADNJI ZEMELJSKI DAN JE ZBRALA NJEGOVA MATI ANTONIA
“Klinično so ga zdravniki razglasili za mrtvega, ko so njegovi možgani prenehali z vsemi vitalnimi aktivnostmi. Bilo je 11. oktobra 2006 ob 17.45. Počutila sem se, kot da živim v sanjah,” se zadnjih sinovih trenutkov spominja ANTONIA SALZANO, ki je napisala knjigo Skrivnost mojega sina.
Gre za najbolj dramatične ure pred Carlovo smrtjo 11. oktobra 2006, ki vedno znova dokazujejo, kako poseben je bil ta fant, ki je lani v Assisiju dosegel čast oltarja.
O spominih njegove matere več na: https://si.aleteia.org/2021/11/16/zadnji-trenutki-zivljenja-mladega-carla-acutisa-z-nasmehom-je-zaprl-oci/
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
Preberite še:
BLAŽENI NAJSTNIK CARLO ACUTIS: TREBA SE JE “EVHARISTIRATI”, NALESTI SE KRISTUSA
https://si.aleteia.org/2022/11/06/blazeni-najstnik-carlo-acutis-treba-se-je-evharistirati-nalesti-se-kristusa/
BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA,
ZAUPAMO VATE!
Zanjo (Aleteia)
GLEDATI SVOJE OTROKE ODRAŠČATI JE NAJLEPŠA DOGODIVŠČINA, KAR SEM JIH DOŽIVELA
ŽENSKA ŽENSKI – ŽENA, MAMA VELIKE DRUŽINE IN PODJETNICA AUDREY BOIBESSOT
Francozinja Audrey Boibessot je mati sedmih otrok, starih med devet in enim letom, trenutno je noseča z osmim otrokom, ki se bo predvidoma rodil v začetku decembra. Je zelo aktivna mama, ki med drugim sodeluje v oddaji, namenjeni velikim družinam, ki se predvaja na francoski televiziji. Oktobra je izdala knjigo z naslovom Ljubezen je vse, kar šteje, v kateri so zbrani nasveti, recepti in skrivnosti mame velike družine. Nekaj o materinstvu, duhovnosti in življenju ženske nasploh je zaupala tudi v pogovoru za Aleteio.
https://si.aleteia.org/2023/11/16/gledati-svoje-otroke-odrascati-je-najlepsa-dogodivscina-kar-sem-jih-dozivela/
SEDEM SPODBUDNIH MISLI O VESELJU (Operando)
VESELJE JE ČUSTVO ALI STANJE, KI GA OBČUTIMO OB POZITIVNIH IN LEPIH DOGODKIH. V NAS PREBUDI PRIJETNO IN SPROŠČENO VZNEMIRJENJE, KI SI GA ŽELIMO ŠE PODOŽIVETI. OBIČAJNO GA SPREMLJAJO SMEH, RAZIGRANOST IN PETJE.
To je čustvo, ki je hitro izmuzljivo, vendar si ga vsi ljudje bolj ali manj v iskanju izpolnitve in namena svojega življenja, močno želimo.
Skozi zgodovino so različne duhovne tradicije raziskovale naravo veselja in ponujale različne modrosti in napotke, kako gojiti to notranje stanje.
In če se osredotočimo na krščansko tradicijo, so tudi katoliški misleci delili svoje misli in izkušnje o doživljanju veselja.
Tako so napolnili našo zakladnico izročila s svojimi spoznanji, iz katerih lahko črpamo duhovna spoznanja tudi mi.
TUKAJ JE SEDEM MISLI, KI NAS LAHKO NAVDIHNEJO, KAKO V SVOJEM VSAKDANU NAJTI IN OHRANITI VESELJE:
1. Veselje je molitev. Veselje je moč. Radost je ljubezen. Veselje je mreža ljubezni, v katero lahko ujamete duše. Največ daš, ko daješ veselje. (sveta Terezija iz Kalkute)
2. Največji sovražnik vsakdanje dobrote in veselja ni nepopolnost, ampak zahteva po neki domnevni popolnosti ali redu. (p. Richard Rohr)
3. Bog nas je ustvaril za veselje. Bog je veselje in veselje do življenja odraža prvotno veselje, ki ga je občutil Bog, ko nas je ustvaril. (papež Janez Pavel II)
4. Veselje se nam ne zgodi samo po sebi. Izbrati moramo veselje in ga izbirati vsak dan. Gre za izbiro, ki temelji na spoznanju, da pripadamo Bogu, da smo v njem našli zatočišče in varnost ter da nam ga nič, niti smrt, ne more vzeti. (Henri J. M. Nouwen)
5. Radostno srce je lažje izpopolniti kot potrto srce. (sveti Filip Neri)
6. Duša tistega, ki ljubi Boga, vedno plava v veselju, vedno praznuje in je vedno razpoložena za petje. (sveti Janez od Križa)
7. Veselje pripravi veličasten um za vsa najplemenitejša dejanja. (sveta Elizabeta Anna Bayley Seton)
Povzeto po: https://operando.org/7-spodbudnih-misli-o-veselju/
BOGU HVALA za izjemne misli o veselju in notranji radosti! Gospod nam tudi
po ljudeh, še zlasti po svetnikih kaže, pot do veselja in upanja Vanj!
BOŽJE USMILJENJE, TI VESELJE IN NEIZMERNA RADOST VSEH SVETIH,
ZAUPAMO VATE!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
V KAKŠNEM SMISLU JE CERKEV SKRIVNOST?
Cerkev je skrivnost, kolikor je v njeni vidni stvarnosti navzoča in deluje duhovna, božja stvarnost, ki jo je mogoče videti samo z očmi vere.
KAJ POMENI, DA JE CERKEV VESOLJNI ZAKRAMENT ODREŠENJA?
Pomeni, da je znamenje in orodje za spravo in občestvo vsega človeštva z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu.
Kompendij KKC, 151 in 152
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
SV. TOMAŽ AKVINSKI SVARI PRED NAPAKAMI V DUHOVNEM ŽIVLJENJU
G. Milan,
hoteli ste vedeti o delovanju Boga, SEDAJ LAHKO PREBERETE, KAJ DELAMO LJUDJE NAROBE, pa tudi vsi ostali. TO SI JE POTREBNO ZAPOMNITI!
Vas ustavijo tik pred Bogom?
Dobra plat moralnega življenja je, da se nihče sam ne odloči, da bo ravnal krivo. Grešimo, ker smo prepričani, da delamo dobro, da so okoliščine posebne, da cilj opravičuje sredstva, da smo vredni, česar si želimo, da je to vredno storiti. Nekaj si želimo, ker menimo, da je to v redu.
Vendar je tudi res, da včasih raje stremimo k nižjim kot višjim ciljem. Ne izberemo neposredno zla, temveč se raje odločamo za približek in ga nato bolj cenimo. Zmotno bolj cenimo stvaritev in ne Stvarnika, želimo si materialnih dobrin zemeljskega življenja in ne dobrote, s katero nas je obdaril sam Bog.
Znanje in ljubezen
Enako ravnamo tudi v veri! Osredotočamo se le na določene vidike vere ali tradicije, ki nam zastrejo pogled na Gospoda.
In prav na to nas opozarja sveti Tomaž Akvinski, ko govori o odnosu med našim spoznavanjem Boga in ljubeznijo, ki jo čutimo do njega. Seveda je treba poudariti, da so bili v srednjem veku prepričani, da lahko le znanje privede do ljubezni. Oba vidika vodita do duhovne rasti in svetosti: veda o Bogu poglobi ljubezen do Gospoda, naša ljubezen pa spodbuja, da bi bolje spoznali Stvarnika.
A, kot pravi učeni svetnik, se preprosto zadovoljimo s tem, koliko vemo o Bogu, namesto da bi spoznavali Boga samega. Ker Boga spoznavamo posredno in ne prek naših čutov in intelekta, nas lahko pritegne bodisi ljubezen do tistega, kar vidimo, bodisi ljubezen do znanja, ki ga pridobimo z opazovanjem.
Navezanost na vidno
Zaradi želje po povezanosti z Božjim in vse bolj poglobljenemu znanju, ki nas pripelje do cilja, se ustavimo tik pred Božjim obličjem. Namesto da bi ljubili Boga, razvijemo ljubezen do preučevanja Boga in Božjega.
V času, ko je naše življenje bolj izpostavljeno slikam kot učenosti, bi lahko rekli, da smo bolj navezani na Božje znake, kot so memi in citati na družbenih omrežjih, kipci in podobe, s katerimi krasimo naš dom, ali nakit, ki ozaljša naše telo, namesto da bi ljubili Boga in uživali v pravem duhovnem življenju.
O podobni tematiki govori stara šala: po svoji smrti se teolog znajde pred svetim Petrom. Ta mu ponudi, da skozi biserna vrata na desni vstopi v nebesa, kjer bo izkusil blaženo gledanje, stal pred Božjim obličjem in doživel večno zadoščenje svojih želja, ali pa ubere levo v učilnico, kjer bo potekalo znanstveno predavanje o blaženem gledanju, vključno z osrednjim nagovorom, ovrženimi tezami in sklepno razpravo. Brez kolebanja se je teolog odločil za učilnico.
Hrepeneti po višjih ciljih
Enako ravnamo na vseh področjih. Raje si na televiziji ogledamo nogometno tekmo, kot da bi se na zraku podili za žogo. Raje pogledamo vse ponovitve kuhinjskih oddaj, namesto da bi sami poskusili kaj dobrega pripraviti. Raje preberemo navdihujoč citat svetnika o rožnemu vencu, kot da bi ga sklenili v roke in molili.
Ne smemo se sprijazniti z nižjimi cilji. Slediti moramo Božjemu klicu in ga poslušati, dokler ga ne najdemo. Če se bomo zaljubili v zemljevid in ga bomo samo preučevali, ne bomo nikdar prišli na cilj, prav tako pa ne bomo pomagali drugim prispeti nanj. Berite, preučujte in poglabljajte svoje vedenje o svetem. Kupite knjige, ki so jih napisali svetniki, in berite razlage Svetega pisma. A ne ustavite se na tej točki. Vero odkrivajte do samega dna. Aleteia
SVETNIKI SPOMINJAJO: RAZLOG ZA NAŠ OBSTOJ JE, DA HVALIMO BOGA
MOLITEV JE HVALNICA: KAKO NAM NIKOLI NI TREBA IMETI SLABEGA DNE
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Začetna vrstica znamenite himne iz 4. stoletja Te Deum gre takole: “Tebe, Boga, hvalimo.” Katekizem nas uči, da je hvalnica oblika molitve, ki priznava, “da je Bog Bog. Hvaljenje ga opeva zaradi njega samega, daje mu slavo onkraj tega, kar dela, daje mu slavo, ker JE.” (2639)
Svetniki nas nenehno spominjajo: razlog za naš obstoj je, da hvalimo Boga. Zgodba nemškega dominikanskega mistika iz 14. stoletja, očeta Janeza Taulerja, pripoveduje o srečanju človeka z beračem, ki kljub popolni bedi neumorno hvali Boga. Berač moškemu zaupa:
Svetniki spominjajo: razlog za naš obstoj je, da hvalimo Boga
Tudi mi si želimo živeti s takšno svobodo in prepričanjem! In če bomo hvalili Boga, je to povsem mogoče. Kajti hvaljenje je razgibano! Kardinal Joseph Ratzinger je nekoč pojasnil:
Sveti Tomaž Akvinski pravi, da se človek s hvaljenjem Boga vzpenja k Bogu. Sama hvalnica je gibanje, pot; je več kot razumevanje, poznavanje in delovanje – je “vzpon”, pot do tistega, ki prebiva med hvalnicami angelov. Tomaž je omenil še en dejavnik: Ta vzpon človeka odvrača od tistega, kar je v nasprotju z Bogom.
V hvalnici Gospodu se “človek osvobodi vseh krčev ter postane resnično pošten in jasnoviden”. (jezuit p. Alfred Delp)
Dejansko je zavračanje hvale Boga temeljna oblika greha. Po besedah kardinala Raniera Cantalamesse je “osnovni greh prav asebeia“:
ZAVRAČANJE SLAVLJENJA IN ZAHVALJEVANJA BOGU
Zavračanje priznavanja Boga kot Boga, ko mu ne izkazujemo spoštovanja, ki mu pripada. Gre za “neupoštevanje” v smislu, da “ravnamo, kot da ne obstaja”. Greh je pravzaprav zanikanje “priznanja” Božjega obstoja.
Če pa tako kot berač živimo v dejavnem spominu na neštete blagoslove, ki nam jih Bog nenehno podeljuje, si ne moremo kaj, da ga ne bi hvalili. Zato nam je Jezus pri zadnji večerji naročil: To delajte v moj spomin. Evharistija je namreč “‘hvalna daritev’ sploh” (KKC 2643).
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
TE STAVKE SI JE VREDNO ZAPOMNITI ZA ZMERAJ IN PROSITI BOGA ZA MILOST, DA BI TAKO ŽIVELI!
Glejte, berač je rekel:
“Ko sem lačen, hvalim Boga. Ko me zebe, ko pada toča, sneg ali dež, hvalim Boga. Če me ljudje hvalijo ali prezirajo, prav tako hvalim Boga. In zato še nikoli nisem imel slabega dne. Naučil sem se namreč živeti z Bogom in prepričan sem, da je vse, kar počne, lahko samo dobro.”
Ja, vedno hvalimo Boga, v hudem in dobrem. ČLOVEK, KI SE ZAHVALJUJE SAMO ZA DOBRO, NE PRIZNAVA CELOTE , KI JE DANA OD GOSPODA. Hoče po svoji volji prejemati vse dobro, ne zna potrpeti, ne pridobiva na sočutju do sočloveka, ima še sebično nagnenje…..
Mogoče bo kdo rekel, da ne vem kaj govorim, vendar vem, KER SE ŠLA SKOZI HUD VIHAR, mogoče si ga ne morete predstavljati, zato VAM LAHKO SVETUJEM, DA Z BOGOM IN PRI BOGU JE VSE MOGOČE.
ČLOVEK SE NAJ V VSAKI SITUACIJI ZAHVALJUJE BOGU IN GA SLAVI. V HUDEM VIHARJU SE JE POTREBNO ŠE BOLJ OPRIJETI BOGA, NJEMU PREPUSTITI, KAJTI PSALM 91 GOVORI: POKAŽEM TI SVOJO REŠITEV!
Pozabila sem napisati VIR ČLANKA: ALETEIA
KJE JE NAŠA HVALEŽNOST BOGU?
Vsak dan se odvijajo vojne grozote po svetu. Molimo za mir. VENDAR, KOLIKOKRAT SE KRISTJANI SPOMNIMO V ENEM LETU, DA BI SE BOGU ZAHVALILI, DA IMAMO MI MIR V NAŠI DRŽAVI?
Vsaka zahvala Bogu velja kot prošnja za naprej! VSAKODNEVNO BI SE MORALI SPOMNITI NA TO?
POGLEJTE, KAKO VELIK DAR NAM JE DAL GOSPOD, DA IMAMO MIR V SLOVENIJI.
DAROVI SO DAROVI! Mislite, da je samoumevno, da vse zahtevamo od Gospoda? KOLIKO MI NAREDIMO ZA MIR V SVETU?
MOLIMO IN SE VSAK DAN ZAHVALJUJMO ZA MIR.
SAMO EN GOBAVEC OD DESETIH JE BIL V CELOTI OZDRAVLJEN, JE SPOZNAL BOŽJO VELIČINO, ZATO SE JE TUDI SAMO EDEN ZAHVALIL, OSTALIH DEVET PA JE ODŠLO BREZ ZAHVALE GOSPODU!
Veste, mir je VELIKA BOŽJA DOBRINA, NEZASLUŽEN DAR OD BOGA!
ZGLED JANEZA PAVLA II., KAKO NAJTI RESNIČNO PRIJATELJSTVO
(Aleteia, 03/06/23, Cecilia Pigg)
ŚRODOWISKO JE POLJSKA BESEDA, KI POMENI OKOLJE ALI OKOLICO, IN TAKO SE JE IMENOVALA SKUPINA ŠTUDENTOV, KI JO JE VODIL KAROL WOJTYLA (POZNEJŠI PAPEŽ JANEZ PAVEL II.)
Po poroki sem se počutila ljubljeno, poznano, povezano in navdihnjeno, da postanem boljša oseba, kot sem bila prej. Ampak: tako ukoreninjene in sprejete se nisem počutila zaradi svojega novega statusa ali zakramentalne milosti, ki jo prinaša sveti zakon. Te občutke je v meni vzbudilo občestvo, na katerega sva z možem naletela po poroki – novoustanovljena svetopisemska skupina v najini župniji.
Ta skupina parov je bila vir resničnega prijateljstva – miru in življenja, za katerega nisem vedela, kako nujno ga potrebujem. Nedavno sem med branjem knjige Gift and Grit (Dar in pogum, op. prev.) ugotovila, da obstaja ime za skupnost, ki na takšen način podarja življenje. Środowisko je poljska beseda, ki pomeni okolje ali okolico, in tako se je imenovala skupina študentov, ki jo je vodil Karol Wojtyla (poznejši papež sv. Janez Pavel II.).
Veselje in prijateljstvo, ki so ju doživljali, sta obogatila njihovo življenje ter življenje prihodnjega svetnika in svetega očeta. Ko sem brala čudovite opise njihovih prijateljstev, sem pomislila: “Aha! To je tisto, kar smo imeli v naši skupini parov!”
Pomagalo mi je pri premisleku, kako me že skozi vse življenje spremlja pravo prijateljstvo. Razlika v življenju, ko imaš resnične prijatelje, ki skupaj s teboj iščejo Boga, je ogromna. Precej boleče je, če imaš le površinska prijateljstva – tudi če se tega ne zavedaš. Toda ko enkrat okusiš prijatelja, ki mu je resnično mar zate, ki ti želi le najboljše in te nenehno spodbuja, da bi bil še boljši, se ne boš nikoli več hotel ozreti v preteklost.
ISKANJE PRAVEGA PRIJATELJA
Kako torej najti pravo prijateljstvo? Nobene čarobne skrivne bližnjice ni. Obstaja pa nekaj nasvetov, ki so nam lahko v pomoč in ki se jih sama učim na tej poti. Poleg tega je knjiga, ki me je seznanila s Środowiskom, posvečena oblikovanju pomenljivih odnosov in opisuje veliko zelo koristnih in praktičnih nasvetov, kaj storiti in česa ne, ko gre za sklepanje pravih prijateljstev.
Nekaj korakov iz šestega poglavja v knjigi se prekriva z mojimi izkušnjami.
1. ZA POMOČ PROSITE SVETEGA DUHA
Najprej prosite za pomoč Svetega Duha. Molite in prosite, da bi se povezali z dobro skupnostjo, pa naj gre za skupino ljudi ali samo enega prijatelja.
2. SPOZNAJTE SE IN OKREPITE VEZI
Nato začnite spoznavati ljudi ali krepiti vezi z znanci. Ne pozabite: za to sta potrebna čas in vztrajnost. Začnite s spoznavanjem ljudi, ki z vami opravljajo prostovoljno delo, obiskujejo svetopisemsko skupino ali kakšno drugo namensko druženje, kjer se morajo ljudje potruditi, da so navzoči.
Spoznavanje se začne s pogovorom, nato pa se preusmeri v skupno preživljanje časa. Včasih morate z nekom preživeti veliko časa, preden se lahko resnično povežete na globlji ravni. Opozorilo – izogibajte se prehitremu razkrivanju podrobnosti iz svojega življenja, v želji, da bi pospešili prijateljstvo, saj to ljudi običajno prestraši in ni značilen način za razvoj prijateljstva.
3. BODITE PRIPRAVLJENI NA ODGOVORNOST
Nazadnje, ko se z nekom zares zbližate, bodite pripravljeni na medsebojno odgovornost v ljubezni. Pravi prijatelji vam želijo pomagati, da bi bili še boljša oseba, da bi bili še bolj vi, da bi bili bližje Bogu. To lahko pomeni, da drug drugega nežno povabite na višjo raven, tudi če to ni tako preprosto.
Ti koraki za ustvarjanje smiselnih odnosov so se odigrali v svetopisemski skupini, ki sva se ji pridružila na začetku najinega zakona. Prijatelji, ki sva jih tam našla, so se bili pripravljeni poglobiti v svojo vero in bili so pripravljeni na globlja prijateljstva.
Počasi smo se spoznavali ob prigrizkih in pogovorih, pa tudi bolj uradno, ob branju in razpravljanju o svetopisemskih odlomkih. Počasi smo gradili zaupanje, ob tem ko smo skupaj preživljali več kakovostnega časa. Kar pomeni … da je vse to mogoče! Da bi tudi vi našli svoj lasten Środowisko!
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/06/03/zgled-janeza-pavla-ii-kako-najti-resnicno-prijateljstvo/
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKŠEN JE IZVOR IN DOVRŠITEV CERKVE?
Cerkev najde izvor in dovršitev v večnem božjem načrtu. Bila je pripravljena v stari zavezi z izvolitvijo Izraela, znamenjem prihodnjega zbiranja vseh narodov. Utemeljena z besedami in dejanji Jezusa Kristusa je bila uresničena zlasti z njegovo odrešenjsko smrtjo in njegovim vstajenjem. Nato je bila razglašena kot odrešenjsko-zveličavna skrivnost z izlitjem Svetega Duha na binkošti. Dovršena bo ob koncu časov kot nebeški zbor vseh odkupljenih.
KAKŠNO JE POSLANSTVO CERKVE?
Poslanstvo Cerkve je, da oznanjuje in vzpostavlja sredi vseh narodov božje kraljestvo, ki ga je začel Jezus Kristus. Cerkev je tu na zemlji kal in začetek tega odrešenjskega kraljestva.
Kompendij KKC, 149 in 150
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
SVETO PISMO
Mistika zgodnje Cerkve je bila v veliki meri biblična mistika, se pravi, cerkveni očetje so svojo mistično teologijo razvijali ob razlagi Svetega pisma.
A ob meditaciji Svetega pisma so sočasno doživeli najgloblja duhovna izkustva. Toda predpogoj za to, da lahko Sveto pismo postane kraj mističnega izkustva, je njegova nazorna razlaga.
SVETEGA PISMA NE BEREM, DA BI PRIŠEL DO VEDENJA, MARVEČ DA BI, KOT PRAVI GREGOR VELIKI, V BOŽJI BESEDI NAŠEL BOŽJE SRCE.
Danes smo tako intelektualno zaznamovani, da pri branju vedno vpregamo svoj razum.
VENDAR GRE ZA TO, DA BESEDI DOVOLIMO, DA NAS POPELJE V SKRIVNOST BOGA BREZ BESED. A kako se naj omenjeno zgodi?
En način, da doživimo Sveto pismo kot kraj mističnega izkustva, bi lahko bil videti takole:
POVSEM POČASI PREBEREM SVETOPISEMSKE BESEDE. SKUŠAM JIM DOVOLITI, DA PADEJO V MOJE SRCE. HKRATI JIH “PREŽVEKUJEM” IN SI PREDSTAVLJAM: ČE TA BESEDA DRŽI, ČE JE TA BESEDA ČISTA RESNICA, KAKO ZDAJ V TEM TRENUTKU IZKUŠAM SAMEGA SEBE, KATERA SLUTNJA O BOGU SE POJAVLJA V MENI?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Opustim vse premišljevanje o Besedi in se raje potopim vanjo. BESEDI DOVOLIM VSTOPITI VASE, DA BI ME IZOBLIKOVALA.
V TAKŠNIH TRENUTKIH LAHKO DOŽIVIM, DA ME VODI V TIŠINO, KI JE NE MOREM VEČ OPISATI.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
V BESEDI SE ME DOTAKNIL BOG. VENDAR O NJEM NE RAZMIŠLJAM. SEM PREPROSTO TUKAJ, A KLJUB TEMU PREŽET Z BESEDO, Z BOŽJIM DUHOM, KI JE V NJEJ STEKEL VAME.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Mističnega izjustva ob Svetem pismu ne moremo izsiliti. A ČE GA BEREMO V OMENJENI ODPRTOSTI, NAS LAHKO NJEGOVE BESEDE VČASIH POPELJEJO V BOŽJO GLOBINO.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
ČE SE ME NJEGOVA BESEDA DOTAKNE, ČE GA ZAZNAM V BESEDI IN SE MI V NJEJ PRIBLIŽA, GRE VEDNO ZA BOŽJI DAR.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
TUKAJ ZASLUTIM, KAJ POMENI, DA JE BOG OSEBA.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Nekaj neosebnega ne more govoriti. V Besedi govorca doživljam, če nimam njegove podobe. A slutim ti, ki me nagovarja, ki misli name osebno. Beseda persona izhaja iz latinske personare ( prezvanjati).
VAME V BESEDI VSTOPI BOŽJI GLAS. TA BESEDA NI ZGOLJ INFORMACIJA, MARVEČ NEKAJ, KAR ME NAGOVARJA, TAKO DA ODGOVORIM.
Tako postane izkustvo Besede vedno tudi izkustvo MOJE LASTNE OSEBE.
NAGOVORJEN IN IZZVAN SEM, DA BI Z VSEM SVOJIM OBSTOJEM ODGOVORIL Iz knjige -Mistika, napisal Anselm Grun).
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
JA, KO MEDITIRAMO BOŽJO BESEDO, SE POGOVARJAMO Z ŽIVIM BOGOM; ČE MU DOPUSTIMO, NAS BESEDA PREOBLIKUJE, ZDRAVI, REŠUJE, NAM KAŽE POT, SVETUJE, BOG VSTOPI V GLOBINO ČLOVEKA.
MISTIKA
Mistika je pot, ki nam jo ponuja krščanska vera, da bi ob vsem, kar delamo in živimo, začutili, kako nas nosi naš Bog – in iz te enosti z Bogom lahko gremo drugačni v svet in ga preoblikujemo. Iskanje notranjega prostora v sebi, kjer lahko izkusimo Boga, je osrednja podoba krščanske mistike. Avtor Anselm Grun pripoveduje o zgodovini tega religioznega iskanja. Že od vsega začetka gre pri tem za osnovna človekova vprašanja, ki so pomembna še danes. V molitvi in meditaciji, v srečanju z naravo ali ljubeznijo, pa tudi v izkušnji noči in trpljenja se lahko zgodi milostni dotik, v katerem izkusimo Boga.
VEČKRAT SEM PISALA O TEM, KAKO POMEBNO JE DA V HUDIH STISKAH, TRPLJENJU BEREMO Z VSEM SRCEM, MISLIMI IN DUŠO PSALM 91.
Glejte, razumem, ker sem sama šla skozi tako obdobje, pravzaprav hodimo celo življenje na tem svetu v preizkušnjah, itd…vendar človek naj bi BOŽJO BESEDO VZEL ZELO RESNO. Niti pomisliti ne bi smeli, DA PSALM 91 IN VSI DRUGI IN VSAKA BOŽJA BESEDA NE BI BILA UČINKOVITA.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
SAJ JE JEZUS O TEM GOVORIL, KAKO JE POTREBNO VZETI NJEGOVE BESEDE. Tudi, kadar se človeka loteva obup , oz, ga obdaja črna tema leta in leta, JE POTREBNO POTRPETI. S TEM SE PRIDOBIVA KREPOST-POTRPLJENJE.
Če pa človek ne vztraja v potrpljenju , kako bo prestal preizkušnjo, na koga se naslanja, KAJ MU JE TEMELJ V ŽIVLJENJU ? itd..
VSAKO BOŽJO BESEDO V PSALMIH VZEMITE V SVOJE ŽIVLJENJE IN PO NJEJ ŽIVITE…
Glejte prilagam: DVOMLJIVEC, KI JE BIL PO BRANJU PSALMA 91 ČUDEŽNO OBVAROVAN SMRTI -Aleteia
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ko ga je bilo strah, je bral Psalm 91 in v njem vedno našel tolažbo
Čeprav Steve Simms ni bil kristjan, je verjel v Boga. Lepote stvarstva si ni mogel razložiti drugače, kot da se za čudesi narave skriva Stvarnik.
Leta 1967 je pri 21 letih vstopil v ameriško vojsko. Ob izhodu dvorane, kjer so se javljali bodoči vojaki, je bila stojnica z drobnimi knjigami. Tam mu je neki moški ponudil izvod Nove zaveze s Psalmi in Pregovori. Novopečeni vojak se knjižice ni branil.
Zatekal se je k branju Psalma 91
Po nekajmesečnem usposabljanju se je lahko pred odhodom v Vietnam za nekaj dni vrnil domov. Mati njegovega najboljšega prijatelja mu je med obiskom predstavila Psalm 91, ki govori o tem, kako Bog varuje tiste, ki se zatekajo k njemu. Ne morejo jim škodovati niti vojne vihre. Steve ga je velikokrat prebiral in tolažilne besede so preganjale strahove, ki so se pred soočanjem z vojno nabirali v njem.
Vedel je, da bo priča težkim dogodkom. Kot vojak je nosil knjižico v nepremočljivi vrečki v prsnem žepu vojaških oblačil. Ko ga je bilo strah, je bral omenjeni psalm in v njem vedno našel tolažbo.
Zaseda in misel na smrt
Na začetku januarja 1968 je moral skupaj s svojim bataljonom varovati cesto, ki je južni Vietnam povezovala z glavnim mestom Hanojem. Proti koncu meseca je dobil nekega večera prek radia od patrulje sporočilo, da se jim po cesti bliža množica vietnamskih vojakov. Bilo jih je veliko več, kot so jih pričakovali. Kljub premoči nasprotnikov Američani niso dobili okrepitve. 30. januarja 1968 je namreč vietnamska vojska izvedla ofenzivo, v kateri je napadla čez sto okupiranih mest.
Naslednje jutro je Steve s patruljo odšel nadzirat območje. Prebijali so se skozi gosto džunglo in prišli do čistine, na kateri so opazili bodečo žico. Ko so stopali čeznjo, je džungla nenadoma zažarela od eksplozij.
Padli so v zasedo in Steve je bil prepričan, da bo umrl. Streljal je, v njegovi neposredni bližini pa je eksplodiralo več granat, ki bi ga morale po vseh naravnih zakonitostih ubiti. Okrog njega so leteli šrapneli in blato, njega pa se ni nič dotaknilo.
Tedaj je pomislil, da se dobesedno uresničuje Psalm 91: “Ne boš se bal nočne strahote, ne puščice, ki leti podnevi … Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih.” (Ps 91,5;11)
SPOZNANJE, DA JE SVETO PISMO RESNIČNO
Bil je priča čudežu. Vsi iz njegove patrulje so preživeli in so zasledovali umikajoče se nasprotnike.
Steve še danes težko zadržuje solze, ko pomisli na ubitega vietnamskega mladeniča, ki je bil star le kakšnih 15 let, v denarnici pa je nosil fotografijo svoje matere in sestre, ki ne bosta nikoli izvedeli, kaj se mu je zgodilo.
Ker je bil tako čudežno obvarovan smrti, je Steve sprevidel, da mora biti tudi preostalo Sveto pismo resnično, če se je že Psalm 91 tako dobesedno izpolnil. Ob branju Biblije se je učil, kako ljubiti sovražnike, in odkril je svoje grehe. Skušal je živeti po desetih Božjih zapovedih in svoje življenje naravnati po Božji besedi.
Še danes je hvaležen človeku, ki je svoj čas podaril za deljenje knjižic vojaškim nabornikom, in tistim, ki so plačali za njihovo tiskanje, kot je omenil v pričevanju na internetni strani svetopisemske založbe Gideon. Aleteia
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Psalm 91 (90)
ZATOČIŠČE POD BOŽJIMI PERUTI
1 Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega,
ki prenočuje v senci Mogočnega,
2 pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava,
moj Bog, ki vanj zaupam.«
3 Zares, on te bo rešil iz ptičarjeve zanke,
pred pogubno kugo.
4 S svojimi krili te pokrije,
pod njegove peruti se zatečeš;
ščit in oklep sta njegova zvestoba.
5 Ne boš se bal nočne strahote,
ne puščice, ki leti podnevi,
6 tudi ne kuge, ki hodi v temi,
ne žela, ki pustoši opoldne.
7 Naj jih pade tisoč na tvoji strani,
deset tisoč na tvoji desnici,
tebi se to ne bo približalo.
8 Samo s svojimi očmi boš gledal,
pa boš videl plačilo krivičnikov.
9 Zares, ti, Gospod, si moje zatočišče,
Najvišjega si postavil za svoje prebivališče;
10 ne bo te zadela nesreča,
udarec se ne bo približal tvojemu šotoru.
11 Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal,
naj te varujejo na vseh tvojih potih.
12 Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen.
13 Čez leva in gada boš stopal,
poteptal boš mladega leva in morsko pošast.
14 Ker mi je vdan, ga hočem osvoboditi,
branil ga bom, ker spoznava moje ime.
15 Kliče me, pa ga uslišim,
z njim sem, ko je v stiski,
rešim ga in mu izkažem čast.
16 Z dolgostjo dni ga nasitim,
pokazal mu bom svoje rešenje.
VZEMITE VSAKO BOŽJO BESEDO ZARES.
5 Ne boš se bal nočne strahote,
10 ne bo te zadela nesreča,
GOVORITE, PONAVLJAJTE, VTISNITE SI V SRCE : NE BO ME ZADELA NESREČA…..itd…
Glejte, če človek ne vztraja in ne pride iz stiske nekoč ven, JE TO NJEGOVA ODLOČITEV, VSAK SE ODLOČI ALI BO SODELOVAL Z BOGOM IN DELAL, KAR ZAPOVEDUJE.
JEZUSU POVEJTE OSEBNO BESEDE IZ PSALMA 91, Tako začnite, ..VEŠ JEZUS REKEL SI, KER TE KLIČEM, DA ME USLIŠIŠ, Z MENOJ SI KO SEM V STISKI, POKAZAL MI BOŠ REŠITEV..naučite se na pamet, da boste ponavljali ob vsakem času, če nimate s seboj Svetega pisma….
Vsi iz patrulje Steva so preživeli in so zasledovali umikajoče se nasprotnike: Psalm pravi : NE BO TE ZADELA NESREČA….
KDO GRE PO SMRTI V VICE? (Aleteia)
VICE SO STANJE V POSMRTNEM ŽIVLJENJU, KI PRIPRAVLJAJO DUŠO NA RADOSTI NEBES
Katoličani verjamemo, da vice obstajajo; da je to stanje v posmrtnem življenju, ki pripravlja duše na vstop v nebeško blaženost večnega življenja.
KDO GRE V VICE?
Vice niso namenjene vsem, ki umrejo, ampak le tistim dušam, ki potrebujejo dodatno očiščenje in pripravo na nebesa.
KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE VICE OPREDELJUJE TAKOLE:
Tistim, ki umrjejo v Božji milosti in Božjem prijateljstvu, a so nepopolno očiščeni, je sicer njihovo večno zveličanje zagotovljeno, vendar pa po smrti trpijo očiščevanje, da bi dosegli svetost, ki je potrebna za vstop v nebeško veselje. (KKC 1030)
Katoliška enciklopedija ponuja podobno opredelitev, ki vice imenuje “kraj ali stanje časne kazni za tiste, ki ob slovesu od tega življenja v Božji milosti niso povsem brez krivde ali pa niso v celoti zadostili za svoje grehe”.
V bistvu je to stanje pridržano za ljudi, ki želijo vstopiti skozi nebeška vrata, vendar so še vedno nekoliko navezani na zemeljske stvari.
Nekateri to ponazorijo z naslednjim primerom: pri krstu dobimo belo oblačilo, ob smrti pa moramo to isto belo oblačilo brez madežev izročiti Bogu.
Če pa je na tem oblačilu še vedno nekaj madežev, ga je treba očistiti. V tem primeru so vice bolj podobne pralnici, kamor se odpravimo, da bi očistili svoje belo oblačilo.
Duše, ki lahko to belo oblačilo izročijo brez madeža ali gube, smejo takoj vstopiti v nebesa.
Po drugi strani pa duše, ki ne želijo biti v navzočnosti Boga in ga s svobodno voljo zavračajo, ne morejo vstopiti v vice in se svobodno odločijo za vstop v pekel.
Vice niso kraj, kamor bi odhajali vsi, ampak obstajajo zaradi Božjega usmiljenja, ki nam ponuja stanje, skozi katero lahko gremo, da se lahko očistimo, preden dosežemo nebeško slavo.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/11/12/kdo-gre-po-smrti-v-vice/
BOŽJE USMILJENJE, KI LAJŠAŠ TRPLJENJE DUŠAM V VICAH, ZAUPAMO VATE!
MOLIMO ZA DUŠE V VICAH:
Večni Oče, darujem ti predragoceno Kri tvojega Sina Jezusa,
združeno z vsemi svetimi mašami, ki jih danes darujejo po vsem svetu,
za uboge duše v vicah, za vse grešnike po svetu, za vse grešnike v
vesoljni Cerkvi ter tiste v moji hiši in v moji družini. Amen.
(molitev sv. Gertrude)
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/11/01/srcno-molite-to-mocno-molitev-sv-gertrude-za-duse-v-vicah/
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ POMENI BESEDA CERKEV?
Označuje ljudstvo, ki ga Bog sklicuje in zbira z vseh koncev sveta, da bi sestavljalo zbor tistih, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, Kristusovi udje in tempelj Svetega Duha.
ALI SO DRUGA IMENA IN PODOBE S KATERIMI SVETO PISMO NAKAZUJE CERKEV?
V Svetem pismu srečujemo celo vrsto podob, ki izražajo dopolnjujoče se vidike skrivnosti Cerkve. Stara zaveza daje prednost podobam v povezavi z božjim ljudstvom. Nova zaveza ima rajši podobe v povezavi s Kristusom kot glavo tega ljudstva, ki je njegovo telo. Prav tako ima rada podobe vzete iz pastirskega življenja (ovčji hlev, čreda, ovce), kmečkega življenja (polje, oljka, vinograd), prebivanja (bivališče, skala, tempelj), družinskega življenja (nevesta, mati, družina).
Kompendij KKC, 147 in 148
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
ZAHVALA IMA MNOGO VEČJI UČINEK, KOT SI MISLIMO (Aleteia, 22/05/20)
Piše: Cecilia Pigg
NEDAVNA ŠTUDIJA JE POKAZALA, DA PODCENJUJEMO MOČ IZRAŽANJA HVALEŽNOSTI
Ko nam kdo naredi uslugo ali nekaj podari, se mu zahvalimo. Pogosto nisem prepričana, ali sem se dovolj zahvalila. Je oseba razumela, kako zelo cenim, kar je storila zame?
Pred kratkim sem naletela raziskavo o hvaležnosti in bila presenečena nad rezultati. Študija kaže, kako ljudem ustreza izrečena zahvala. Ugotovitve so pokazale, da so bili udeleženci, potem ko so napisali zahvalo, živčni, kako bodo prejemniki sprejeli njihovo gesto. Nato so posneli še odzive prejemnikov zahval.
Na splošno je večina udeležencev veliko bolj cenila vsebino zahvale kot način, na katerega je bila podana. Ljudje, ki so se zahvalili, pa se niso zavedali velikega pozitivnega učinka svoje zahvale.
Še en dokaz torej, da z izražanjem hvaležnosti do drugih ne smemo odlašati. Bodimo hvaležni za majhna dejanja naklonjenosti, zlasti tista, ki so nam velikokrat samoumevna.
Več o pomenu hvaležnosti na: https://si.aleteia.org/2020/05/22/zahvala-ima-mnogo-vecji-ucinek-kot-si-mislimo/
Zahvala ljudem je vsekakor zelo pomembna, še pomembnejša pa je ZAHVALA BOGU. Zahvaljujmo
se BOGU za vse, kar nas doleti v življenju.
https://operando.org/molitev-zahvaljujem-se-ti-za-vse-za-dobro-in-slabo-v-mojem-zivljenju/
Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!
Preberite še:
12 PSALMOV, S KATERIMI SE LAHKO ZAHVALJUJEMO OB VSEH PRILOŽNOSTIH
https://si.aleteia.org/2020/07/24/12-psalmov-s-katerimi-se-lahko-zahvaljujemo-ob-vseh-priloznostih/
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
PONEDELJEK 32. TEDNA MED LETOM
PRETKANO UMOVANJE NAMREČ LOČUJE OD BOGA,
PREIZKUŠANJE NJEGOVE MOČI SE NEUMNIM MAŠČUJE.
MODROST NE BO STOPILA V DUŠO, KI SNUJE HUDOBIJO,
NE BO PREBIVALA V TELESU, KI GA JE ZASUŽNJIL GREH.
SVETI DUH VZGOJE BO NAMREČ BEŽAL PRED ZVIJAČNOSTJO,
UMAKNIL SE BO NESPAMETNEMU UMOVANJU IN PRIZADELO
GA BO, ČE BO NASTOPILA KRIVIČNOST.
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mdr+1%2C3-5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Vsako delo začeti z božjim blagoslovom je modrost za naše življenje. Bodimo odprti Bogu
in ljudem, da se lahko Modrost naseli v nas in nam kaže pravo pot. Tako se bo naša vzgoja
odvijala v pravo smer in ne bomo mogli biti razočarani, kajti Bog nikogar ne zapusti, ki ga
prosi za pravo pot in njegovo spremljanje. Zato prosimo Svetega Duha za pravo modrost
vodenja našega življenja.
Duhovna oaza (frančiškani)
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
DUHOVNA MISEL
»NE IZGUBLJAJ ČASA Z MISLIJO NA PRETEKLOST. ČE SI JO DOBRO PORABIL, SE ZAHVALI BOGU,
ČE PA SI JO SLABO, OBŽALUJ IN ZAUPAJ V DOBROTO NEBEŠKEGA OČETA.« (sv. pater Pij)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Sv. pater Pij, prosi za nas!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKŠNO JE DELO SVETEGA DUHA V CERKVI?
Duh zida, oživlja in posvečuje Cerkev: Duh ljubezni vrača krščencem sličnost z Bogom, izgubljeno z grehom, in jim daje, da v Kristusu živijo od samega življenja svete Trojice. Pošilja jih pričevat za Kristusovo resnico in jih ureja v njihovih medsebojnih nalogah, da bi vsi obrodili “sad Duha” (Gal 5,22).
KAKO KRISTUS IN NJEGOV DUH DELUJETA V SRCU VERNIH?
Kristus po zakramentih priobčuje udom svojega skrivnostnega telesa svojega Duha in božjo milost, ki rojeva sadove novega življenja, po Duhu. Končno, Sveti Duh je učitelj molitve.
Kompendij KKC, 145 in 146
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Tega, kar iščeš in po čemer najbolj hrepeniš, ne boš našel ne na poti, po kateri hodiš, ne v visokem premišljevanju, ampak le v globoki ponižnosti in srčni vdanosti. (sv. Janez od Križa)
Gospa Hvala
Vas mogoče lahko vprašam par vprašanj,
Bog lonaj vam že v naprej za vaš odgovor
Lep pozdrav – Milan
G. Milan!
Res ste v stiski, vendar ne upoštevate naših svetovanj.
Danes sem vam v odgovoru napisala, DA NAPIŠITE, KAJ ŽELITE VPRAŠATI. Kako pa naj odgovarjamo, če ne pojasnite, KAJ VAS VZNEMIRJA IN KAJ BI ŽELELI!
Poglejte, kaj ste zapisali malo prej: Gospa Hvala
Vas mogoče lahko vprašam par vprašanj. KAJ ŽELITE?
Napišite!
JEZUS JE POUČEVAL FAVSTINO KOWALSKO, UČIL JO JE TUDI, KAKO NAJ RAVNA V DUHOVNEM BOJU.
To učenje Jezusa velja tudi za vse nas, zato je Jezus naročil Favstini, da vse zapiše.
GOSPOD MILAN, preberite JEZUSOV NAGOVOR o duhovnem boju!
1760 +NAGOVOR O DUHOVNEM BOJU
Moja hči, želim te poučiti o duhovnem boju. Nikoli ne zaupaj sebi, ampak se popolnoma predaj moji volji. V zapuščenosti, temi in raznih dvomih se zatekaj k meni in k svojemu duhovnemu voditelju; on ti bo vedno odgovoril v mojem imenu. Ne pogajaj se z nobeno skušnjavo, takoj se skrij v moje Srce, pri prvi priložnosti pa jo razodeni spovedniku. Samoljubje postavi na zadnje mesto, da ne bi omadeževalo tvojih dejanj. Z veliko potrpežljivostjo prenašaj sama sebe.
Ne zanemarjaj notranjih premagovanj. Mnenje predstojnikov in spovednika vedno v sebi opravičuj. Pred godrnjavci beži kakor pred kugo. (120) Naj drugi delajo, kakor hočejo, ti pa delaj, kakor ti naročam; izpolnjuj pravilo kar najbolj zvesto.
Po prestanih težavah misli, kaj bi lahko dobrega storila za osebo, ki ti je zadala trpljenje. Ne kaži se navzven. Molči, ko te opominjajo; ne sprašuj za mnenje drugih, temveč svojega duhovnega voditelja; do njega bodi odkrita in preprosta kakor otrok. Ne izgubljaj poguma zaradi nehvaležnosti; ne preiskuj radovedno poti, po katerih te vodim; ko dolgčas in malodušje potrkata na tvoje srce, zbeži sama pred seboj in se skrij v mojem Srcu; ne boj se boja; sam pogum pogosto prestraši skušnjave – in ne upajo si nas napasti. Vedno se bojuj z globokim prepričanjem, da sem jaz s teboj. Ne daj se voditi čustvu, ker ni vedno v tvoji moči; vse zasluženje je namreč v volji sprejemati vse. Tudi v najmanjših rečeh bodi vedno odvisna od predstojnikov. Ne slepim te z mirom (121) in tolažbami, ampak se pripravljaj na velike boje. Vedi, da si sedaj na odru, kjer te opazujeta zemlja in vsa nebesa; bojuj se kakor vitez, da bi te mogel nagraditi. Ne boj se brez potrebe, saj nisi sama Dn 1760.
“ON PA JE ODGOVORIL:
‘RESNIČNO, POVEM VAM: NE POZNAM VAS!’
BODITE TOREJ BUDNI, KER NE VESTE NE DNEVA NE URE.”
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C1-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Čas je tudi talent, ki ga je dal Gospod, ko je delil talente (Mt 25,14-30). Talenti niso samo naše
sposobnosti, so tudi Božji darovi, ki jih ne smemo razmetavati. So olje, ki pomeni Božjo milost,
da imamo prižgane svetilke, ko mu gremo naproti – da smo v posvečujoči milosti.
Gospod, naj bomo vedno pripravljeni, ko nas pokličeš: ne samo, ko bo ta ali druga ura za vsakogar
od nas, ampak danes, jutri in vselej, da naredimo dobro Tebi!
Duhovna oaza (franciskani.si)
MOLIMO:
O Bog, ti si naš Stvarnik. Dober si
in tvoje usmiljenje je brezmejno.
Tebe hvali vse stvarstvo.
O Bog, dal si nam notranje zapovedi,
po katerih moramo živeti. Izpolnjevati tvojo voljo
je naša naloga. Če stopamo po tvoji poti,
je naše srce umirjeno. Tebi izrekamo vso hvalo.
Vodi nas po vseh poteh, po katerih stopamo
na tej zemlji. Odreši nas vsega hudega,
kar naša srca vodi stran
od tvoje volje. Ne daj, da bi kdajkoli skrenili
s tvoje poti.
O Bog, sodnik vsega človeštva, pomagaj nam,
da bomo med tvojimi izbranimi tudi
poslednji dan.
O Bog, Stvarnik miru in pravičnosti,
nakloni nam resnično radost in pristno ljubezen
ter trajno solidarnost med narodi.
Podari nam svoje večne darove. Amen.
(molitev sv. Janeza Pavla II. za razločevanje
Božje volje)
DUHOVNA MISEL
“ODRASTEŠ, KO ODPUSTIŠ STARŠEM.”
(Metka Klevišar)
ŠE IN ŠE MOLIMO, DA BOMO S POMOČJO SVETEGA DUHA
ODLOČNO HODILI PO POTI ODPUŠČANJA:
Gospod Bog,
prepričani smo,
da tvojega odpuščanja ne prejmejo edinole tisti,
ki te zanj ne prosijo.
Saj velikodušno odpuščaš vsem,
ki te iskreno prosijo.
Nočeš smrti grešnika,
marveč hočeš, da se spreobrne in živi.
Verujemo, da je odpuščanje
ena od tvojih temeljnih lastnosti.
Prosimo te, utrdi našo vero v tvoje odpuščanje.
Daj nam moč,
da bomo zmogli tudi mi odpuščati tem, ki nas prizadenejo.
Ko molimo »odpusti nam naše dolge«,
s tem izpovemo svojo željo in potrebo,
da nam očistiš srce sovraštva in zamere.
Obenem pa izkažemo pripravljenost,
iz srca odpustiti vsem,
ki so se pregrešili proti nam.
(molitev iz Ognjišča)
POTREBUJEM SRCA, KI SO PRIPRAVLJENA LJUBITI, KOT JE LJUBIL MOJ SIN
Dragi otroci! Jaz vas kličem, ker vas potrebujem. Potrebujem srca pripravljena na neskončno ljubezen. Srca neobremenjena s praznino. Srca, ki so pripravljena ljubiti, kot je ljubil moj Sin, srca, ki so se pripravljena žrtvovati, kot se je žrtvoval moj Sin. Potrebujem vas. Da bi šli za menoj, oprostite sebi, oprostite drugim in počastite mojega Sina. Častite ga tudi za tiste, ki ga niso spoznali, ki ga ne ljubijo. Zato vas potrebujem, zato vas kličem. Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. julij 2009
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKŠEN JE ODNOS MED DUHOM IN KRISTUSOM JEZUSOM V NJEGOVEM ZEMELJSKEM POSLANSTVU?
Božji Sin je z maziljenjem Duha posvečen za Mesija v svoji človeški naravi od samega učlovečenja. Kristus ga razodeva v svojem poučevanju, ko izpolnjuje obljubo, dano očetom, in ga priobčuje porajajoči se Cerkvi s tem, da ga dihne v apostole po svojem vstajenju.
KAJ SE ZGODI NA BINKOŠTI?
Petdeset dni po svojem vstajenju, na binkošti, poveličani Jezus Kristus v obilju razlije Duha in ga razodene kot božjo osebo, tako da je sveta Trojica v polnosti razodeta. Poslanstvo Kristusa in Duha postane poslanstvo Cerkve, ki je poslana, da oznanja in razširja skrivnost troedinega občestva.
“Videli smo resnično luč, prejeli smo nebeškega Duha, našli smo resnično vero: molimo nedeljivo Trojico, kajti ona nas je rešila” (bizantinska liturgija, troparij pri binkoštnih večernicah).
Kompendij KKC, 143 in 144
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!