Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

10.290 Responses to Nasvet

← Older Comments
  1. Miro says:
    11. aprila, 2026 at 20:33

    Vztrajno se obračajmo na BOŽJE USMILJENJE, ki nas rešuje bede greha. Z velikim zaupanjem prosimo za potrebne milosti po presveti Božji volji – zase, za bližnje in ves svet. MOLIMO:

    BOŽJE USMILJENJE ZA SVET

    NESKONČNO USMILJENI BOG, TI NESKONČNA DOBROTA! GLEJ, DANES VSE ČLOVEŠTVO IZ BREZNA SVOJE BEDE KLIČE K TVOJEMU USMILJENJU, K TVOJI DOBROSRČNOSTI, KLIČE Z MOČNIM GLASOM SVOJE STISKE.

    Milostljivi Bog, ne zavrzi molitve izgnancev te zemlje. Gospod, nepojmljiva Dobrota, ki popolnoma poznaš našo bedo in veš, da se z lastnimi močmi nismo sposobni dvigniti k tebi.

    Zato te milo prosimo, prehitevaj nas s svojo milostjo in neprestano večaj v nas svoje usmiljenje, da bomo zvesto izpolnjevali tvojo sveto voljo v vsem življenju in ob smrtni uri.

    Naj nas brani vsemogočnost tvojega usmiljenja pred kroglami sovražnikov našega zveličanja, da bomo z zaupanjem kot tvoji otroci čakali na tvoj končni prihod, na dan, ki je le tebi znan.

    Pričakujemo, da bomo prejeli vse, kar nam je po Jezusu obljubljeno, kljub vsej naši bedi, kajti Jezus je naše upanje; skozi njegovo usmiljeno Srce bomo stopili v nebesa kakor skozi odprta vrata (Dn, 1570).

    Molitev sv. Favstine Kowalske

    Več izbranih molitev sv. Favstine Kowalske na: https://www.kapitelj.com/bozje_usmiljenje_za_svet.html

    Odgovori
  2. Hvala says:
    11. aprila, 2026 at 19:29

    NAJVIŠJA STOPNJA POPOLNOSTI, KI JO JE MOČ DOSEČI V TEM ŽIVLJENJU JE-ZDRUŽITEV Z BOGOM, DA ČLOVEK POSTANE ENO Z NJIM
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    NEBEŠKI OČE, SIN IN SVETI DUH PREBIVAJO V ČLOVEKU.

    JEZUS JE REKEL :Janez 14,23

    23 Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. Janez 14,23
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    PLAMEN LJUBEZNI DAJE SVETI DUH, KI PREBIVA V ČLOVEKU,

    JEZUS JE REKEL: Janez 7,38

    38 Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.«
    Janez 7,38
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    BOŽJA BESEDA: Rimljanom 8,14-15

    4 Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. 15 Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!« Rimljanom 8,14-15

    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Apostol Pavel v 8. poglavju Rimljanom piše o življenju v Svetem Duhu, KI NAS VODI V SVOBODO IN ŽIVLJENJE,
    življenje po mesu VODI V SMRT.

    BITI VODEN OD BOGA POMENI DOPUSTITI, DA BOG VODI ŽIVLJENJE-USMERJA ŽIVLJENJE.

    BOŽJA BESEDA: Rimljanom 8,26-27

    26 Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. 27 In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    SVETI DUH NAM V MOLITVI POMAGA PREPOZNAVATI BOŽJO VOLJO.

    JEZUS JE REKEL: ………VSE DELAM NOVO, …………. Razodetje 21,5-6

    5 Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: »Glej, vse delam novo!« Rekel je tudi: »Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične!« 6 Nato mi je rekel: »Zgodile so se! Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode.
    Razodetje 21,5-6
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    …..ČE KDO NIMA KRISTUSOVEGA DUHA NI NJEGOV , Rimljanom 8, 9-10

    9 Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov. 10 Če pa je v vas Kristus, je telo sicer mrtvo zaradi greha, duh pa je življenje zaradi pravičnosti. Rimljanom 8, 9-10
    ,………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    SAD DUHA: Gal.5,22-23

    22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, 23 krotkost, samoobvladanje.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    SPREOBRNITE SE…

    38 Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. 39 Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.« Apostolska dela 2,38-39
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    POJDIMO NA POT SPREOBRNJENJA, DA BOMO REŠENI IN NAŠI OTROCI….,

    Odgovori
  3. Miro says:
    11. aprila, 2026 at 18:32

    MOLIMO DEVETDNEVNICO BOŽJEGA USMILJENJA

    Deveti dan

    JEZUS: »Danes pripelji k meni mlačne duše in jih potopi v morje mojega usmiljenja. Te duše
    zadajajo mojemu srcu najbolj boleče rane; v vrtu Getsemani pa so me najbolj razžalostile in
    iztrgale iz mojega srca krik: ”Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja,
    ampak tvoja naj se zgodi” (Lk 22; 42). Zanje je moje usmiljenje edina rešitev!«

    BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

    Odgovori
  4. Miro says:
    11. aprila, 2026 at 18:28

    V razmislek pred nedeljo Božjega usmiljenja

    KAKO NAJ BOMO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU ZARES USMILJENI? (Aleteia)

    USMILJENJE NI ZGOLJ ODPUŠČANJE. JE TUDI STRPNOST, DOBROTLJIVOST, SOČUTJE … DELA USMILJENJA SO IZRAZ LJUBEZNI, V KATERI ODSEVA BOŽJA LJUBEZEN

    Nedelja Božjega usmiljenja nas vabi, da globlje odkrijemo, do katere mere se Gospodu – “ki je usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi (2 Mz 34,6) – v svoji bedi zasmili grešnik. Ne zavrne teh, ki ga kličejo in jih prosi le eno: da bi bili preprosti in drzni kakor majhni otroci, da bi se mu vrgli v naročje ter se nenehno vračali k njegovi ljubezni.

    Bolj kot zaznavamo Gospodovo željo, da bi vsakega človeka napolnil s svojim usmiljenjem, bolj smo poklicani, da o njem pričujemo.

    USMILJENJA NE MOREMO PREJETI, ČE SAMI NISMO USMILJENI

    Najhuje ni grešiti, najhuje je dvomiti o usmiljenju. Da bi se o tem prepričali, je dovolj, če primerjamo Judežev obup s Petrovimi solzami potem, ko sta Jezusa oba izdala. Prvi se je obesil, drugi je postal velik svetnik, ki ga vsi dobro poznamo.

    Ne moremo sprejeti usmiljenja, če sami nismo usmiljeni. “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo,” rečemo v očenašu. “Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!” (Lk 6,36), poudarja Jezus v priliki o neusmiljenem dolžniku (Mt 18,23-35), ki je trdega srca, kakršni smo mi vsi, ko nočemo odpustiti svojim bratom, medtem ko Bog nam odpušča.

    USMILJENJE JE ZVESTA DOBROTA IN SOČUTJE

    Usmiljenje nas razoroži. Namesto, da bi v nas vzbudilo obsodbo ali da bi v naša usta položilo besedo zavračanja, odpre naše srce, da začutimo stisko svojih bratov. “Bogu lahko darujemo le skozi veličastvo”, je rekla Martha Robin. Usmiljenje lahko izrazimo le tako, da ga vsakodnevno živimo tam, kjer smo.

    Usmiljenje ni le odpuščanje, je tudi zvesta dobrota, sočutje, ki človeka gleda v globini njegove biti, v vsakršni stiski: greha, lakote, žeje, osamljenosti, obupa, odvzema prostosti, telesne bolečine, družbenega propada.
    Nedvoumno Jezus govori o usmiljenju, ko omenja poslednjo sodbo: “Kajti lačen sem bil, žejen sem bil, tujec sem bil, bolan, v ječi …” (prim. Mt 25,31-46). “Poučevati, svetovati, tolažiti, opogumljati so dela duhovnega usmiljenja, kakor so takšna dela odpuščati in potrpežljivo prenašati. Dela telesnega usmiljenja so posebno naslednja: nasičevati lačne, poskrbeti za streho tistim, ki so brez stanovanja, oblačiti razcapane, obiskovati bolnike in jetnike, pokopavati mrtve (KKC, § 2447).

    USMILJENJE ŽIVIMO LE TAKRAT, KADAR SE Z DRUGIM ZDRUŽIMO V NJEGOVI BEDI

    Dela usmiljenja niso “dobra dela” v strogem pomenu besede. Vsi smo nagnjeni k temu, da bližnjemu pomagamo z vidika naše kreposti, predanosti, družbenega položaja, našega gmotnega stanja. Vendar v tem primeru ne gre za usmiljenje. Usmiljenje živimo le, če se bližnjemu pridružimo v njegovi bedi, kar za slehernega izmed nas pomeni, da sprejmemo lastno bedo.

    Samo ko se prepoznamo uboge in grešne pred Bogom ter se predenj postavimo kot ubogi, smo sposobni od Boga sprejeti usmiljeno ljubezen, s katero lahko nato ljubim svoje brate. Ne gre za neko “duhovno uboštvo”, pri katerem bi zanikali lastne sposobnosti in bogastvo: gre za to, da se zavedam, da si nisem ničesar zaslužil, da mi je bilo vse darovano zastonj ter da sem v svojem bistvu “malček”, ki vse dolguje svojemu Očetu.

    To se še posebno odraža pri vzgoji. Usmiljenje naj bi dajalo, če tako rečemo, ton krščanski vzgoji. Usmiljenje, zaradi katerega smo strpni, na razpolago, da poslušamo in potolažimo, da smo sposobni isto stvar tudi petdesetkrat pojasniti, da do neskončnosti ponavljamo iste naloge, da odpremo srce in roke ter sprejmemo izgubljenega sina in odpustimo “sedemdesetkrat sedemkrat”.

    To je usmiljenje, po katerem sebe sprejemamo od Boga takšne, kakršni smo, ter nas naše omejitve ne jezijo. Naša avtoriteta do otrok bo tako še večja, ker ne bo temeljila na naših močeh, temveč v Bogu. Tako bomo z njimi znali še bolj potrpeti, ker se bomo vedno znova z vsemi našimi slabostmi in napakami zaupali njegovemu neskončnemu usmiljenju.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/04/11/kako-naj-bomo-v-vsakdanjem-zivljenju-zares-usmiljeni/

    Odgovori
  5. Hvala says:
    11. aprila, 2026 at 13:00

    PREIZKUŠENI SVETNIKI SO VZGLED NAM, DA VERA V BOGA NI ODSOTNOST TRPLJENJA, TEMVEČ, DA NAJDEMO LUČ V NAJHUJŠI TEMI.

    BOG DAJE MILOSTI- POMOČ V ČASU NAJHUJŠEGA TRPLJENJA, KI TRAJA LAHKO LETA IN LETA.

    Z Božjo pomočjo lahko prehodimo vse preizkušnje v življenju, čeprav velikokrat mogoče vpijemo : “OČE NAJ GRE TA KELIH MIMO MENE; ”
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    vendar potrebno je v hudi stiski kljub temu neprestano izrekati -NAJ SE ZGODI TVOJA VOLJA O BOG-NE MOJA.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    REŠITEV JE;

    ŽIVETI V STISKI SKUPAJ Z JEZUSOM PRINAŠA NEDOUMLJIVO SREČO VSEM, KI SO SPREJELI BOŽJO VOLJO IN ZAČELI POPOLNOMA ZAUPATI NJEMU Z NJEGOVIMI MILOSTMI, KI SO VIR POMOČI IN PRAVEGA ŽIVLJENJA.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Zato je GOSPOD DAL TUDI ZAPOVED: Filipljanom 4,13

    13 Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.

    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    JEZUS JE POVEDAL, DA BOMO VSE, POPOLNOMA VSE PREIZKUŠNJE IN TEŽKE DOGODKE ZMOGLI SAMO Z NJIM.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    JEZUS JE TUDI POVEDAL, ……..BREZ MENE NE MORETE NIČESAR, Janez 15,4-5

    4 Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. 5 Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Iz svoje izkušnje povem, da hoja skozi stisko najprej povzroča odpor, spraševanje ZAKAJ?,

    ko pa JEZUS S SVOJIM SVETIM DUHOM SPREMINJA NOTRANJOST ČLOVEKA, DELA NOVO SRCE, pa ne želiš več oditi ven iz stiske po vsej sili, želiš samo to, kar ŽELI JEZUS, KAJTI NEPOPISNA SREČA JE OB PODELITVI GOSPODOVIH MILOSTI.

    Zato je rešitev v hudem trpljenju-IZROČITEV ŽIVLJENJA GOSPODU, DA BO GOSPOD NAREDIL NOVO SRCE, PONIŽNO IN KROTKO-POPOLNA PRENOVA-NOVO ROJSTVO OD ZGORAJ.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Če bomo kristjani tako delali kot naroča GOSPOD, BO SPREMEMBA V CELEM SVETU;

    Z NOVIM SRCEM, KI JE PONIŽNO, KROTKO IN USMILJENO KOT JEZUSOVO, BOMO SPREMINJALI SVET.

    Odgovori
  6. Miro says:
    11. aprila, 2026 at 12:21

    DESET NASVETOV SVETNIKOV ZA TRENUTKE, KO NAS GRIZEJO SKRBI – KO NAS KAJ ZELO SKRBI,
    NAM JE LAHKO V TOLAŽBO, DA SO BILI TUDI SVETNIKI LJUDJE, KI SO SE SOOČALI S PODOBNIMI
    SITUACIJAMI (Aleteia)

    Svetniki so velik vir modrosti, h katerim se kot katoličani lahko obračamo, da bi odkrili, kako živeti svoje
    običajno življenje na izreden način. Nekateri njihovi nasveti v fotogaleriji na:

    https://si.aleteia.org/2023/09/14/10-nasvetov-svetnikov-za-trenutke-ko-nas-grizejo-skrbi/

    Odgovori
    • Miro says:
      11. aprila, 2026 at 12:29

      BOŽJA BESEDA NAM GOVORI: NIČ NE SKRBITE, AMPAK OB VSAKI PRILOŽNOSTI IZRAŽAJTE
      SVOJE ŽELJE BOGU Z MOLITVIJO IN PROŠNJO, Z ZAHVALJEVANJEM. (Flp 4,6)

      SLAVA TEBI, JEZUS KRISTUS, KI NAM PODARJAŠ LUČ IN MOČ – PO PRESVETI BOŽJI VOLJI!

      Odgovori
  7. Miro says:
    11. aprila, 2026 at 7:19

    V RAZMISLEK PRED NEDELJO BOŽJEGA USMILJENJA

    BISTVO POBOŽNOSTI K BOŽJEMU USMILJENJU

    1. ZAUPANJE – OZNAČUJE NAŠ ODNOS DO BOGA; ne sestoji le iz kreposti upanja, ampak tudi iz kreposti žive vere, ponižnosti, vztrajnosti in skesanosti za storjene grehe. Preprosto povedano je to odnos otroka, ki v vseh okoliščinah brezmejno zaupa v usmiljeno ljubezen in vsemogočnost nebeškega Očeta.

    Zaupanje je do tolikšne stopnje bistveni del pobožnosti k božjemu usmiljenju, da brez njega te pobožnosti ni, kajti osnovni in bistveni izraz češčenja božjega usmiljenja je prav dejanje zaupanja. Že sama naravnanost zaupanja (brez gojenja oblik pobožnosti) tistemu, ki zaupa, zagotavlja milost božjega usmiljenja.

    »Želim, da bi ves svet spoznal moje usmiljenje; dušam, ki zaupajo v moje usmiljenje,« je obljubil Gospod, »želim podeliti nepojmljive milosti« (687).

    »Odprl sem svoje Srce kot živi izvir usmiljenja. Naj vsi iz njega zajemajo življenje, naj se približujejo z velikim zaupanjem temu morju usmiljenja. Grešniki bodo dosegli opravičenje, opravičeni pa potrditev v dobrem. Kdor je zaupal v moje usmiljenje, tistemu bom ob smrtni uri dušo napolnil s svojim božjim mirom« (1520).

    Zaupanje pa ni le bistvo, duša te pobožnosti; je tudi pogoj za zajemanje milosti. »Milosti iz mojega usmiljenja se dajo zajemati le z eno posodo, in to je zaupanje,« je rekel Jezus sestri Favstini.

    »Čim bolj duša zaupa, tem več bo prejela. V veliko tolažbo so mi duše z brezmejnim zaupanjem, kajti vanje izlivam vse zaklade svojih milosti. Veseli me, da hočejo veliko, kajti moja želja je, dajati veliko, zelo veliko« (1580).

    »Oseba, ki zaupa v moje usmiljenje, je nadvse srečna, kajti jaz sam skrbim zanjo« (1273).

    »Povej jim, da še nobeden, kdor je klical moje usmiljenje, ni bil razočaran ali osramočen. Kdor je zaupal v mojo dobroto, mi posebej ugaja« (1541).

    2. USMILJENJE – OZNAČUJE NAŠ ODNOS DO VSAKEGA ČLOVEKA. Gospod Jezus je sestri Favstini rekel: »Od tebe zahtevam dela usmiljenja, ki morajo izhajati iz ljubezni do mene. Usmiljenje moraš izkazovati bližnjim vedno in povsod, temu se ne moreš ne odtegniti ne izgovarjati, se ne opravičevati. Dajem ti tri načine za izkazovanje usmiljenja bližnjim: prvi delo, drugi – beseda, tretji – molitev; v teh treh stopnjah je zajeta polnost usmiljenja in je neizpodbitni dokaz ljubezni do mene. Na ta način duša slavi in poveličuje moje usmiljenje« (742).

    Dejavna ljubezen do bližnjega je prav tako pogoj za prejemanje milosti. »Če oseba ne naredi dela usmiljenja, ki ga je na kakršen koli način sposobna,« je spomnil Gospod Jezus na evangeljsko misel, »na sodni dan ne bo dosegla mojega usmiljenja. O, če bi ljudje znali nabirati večne zaklade, bi ne bili sojeni, ker bi z usmiljenjem prehiteli mojo sodbo« (1317).

    Gospod Jezus želi, da bi njegovi častilci v potekanju dneva napravili vsaj eno delo usmiljenja. »Vedi, moja hči,« je rekel Gospod Jezus sestri Favstini, »da je moje Srce usmiljenje samo. Iz tega morja usmiljenja se na ves svet razlivajo milosti (…). Moja hči, želim, da bi (bilo) tvoje srce bivališče mojega usmiljenja. Želim, da bi se to usmiljenje po tvojem srcu razlilo na ves svet. Kdor koli se ti približa, naj ne odide brez tega zaupanja v moje usmiljenje, ki ga tako zelo želim za duše« ( 1777).

    Opomba: stavki, ki imajo na koncu v oklepaju številko, so Jezusova sporočila(in naročila) sveti sestri Favstini Kowalski.

    Povzeto po: https://www.kapitelj.com/poboznost_k_bozjemu_usmiljenju.html

    Odgovori
  8. Miro says:
    10. aprila, 2026 at 20:05

    MOLIMO DEVETDNEVNICO BOŽJEGA USMILJENJA

    Osmi dan

    JEZUS: »Danes pripelji k meni duše v vicah in jih pogrezni v brezno mojega usmiljenja, da bi reke moje krvi ublažile njihovo trpljenje! Te siromašne duše so mi drage, ko zadoščujejo Božji pravičnosti. Lahko pomagate tem dušam in jim olajšate trpljenje z odpustki in žrtvami zadoščevanja, ko zajemate iz teh zakladov, ki sem jih izročil svoji Cerkvi. O, ko bi mogli videti njihovo trpljenje, bi jim ves čas podarjali svoje molitve, da bi odplačale dolg moji pravičnosti.«

    Odgovori
← Older Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja