Nasvet

Posted on 4. januarja, 2015 by Administrator

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

11.955 Responses to Nasvet

← Older Comments
  1. Miro says:
    20. oktobra, 2026 at 17:01

    Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

    BUDNI SLUŽABNIK

    »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim!« (Lk 12,35-38)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Lk%2012%2C35-38

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

    Reply
    • Miro says:
      20. oktobra, 2026 at 17:02

      V razmislek in duhovno spodbudo:

      VAŠA LEDJA NAJ BODO OPASANA

      Ta svet zahteva našo odgovornost in mi jo prevzemimo v celoti in z ljubeznijo. Jezus želi, da je naše življenje marljivo, da nikoli ne nehamo biti budni, da bi tako s hvaležnostjo in začudenjem sprejeli vsak nov dan, ki nam ga poklanja Bog. Vsako jutro je prazna stran, na katero kristjan začne pisati z dobrimi deli.

      V veri kristjanov ni nič bolj gotovega kot ravno ta ‘zmenek’ z Gospodom. In ko bo prišel ta dan, želimo biti mi kristjani kakor tisti služabniki, ki so noč prebedeli z opasanimi ledji in prižganimi svetilkami: treba je biti pripravljen za zveličanje, ki prihaja, pripravljeni na srečanje.

      Kristjan ni ustvarjen za dolgočasenje, če že, za potrpežljivost. Ve, da je tudi v enoličnosti nekaterih dni, ki so vedno isti, skrita skrivnost milosti. Nič ni zaman in nobena situacija, v kateri se znajde kristjan, ni popolnoma neobčutljiva za ljubezen. Nobena noč ni tako dolga, da bi pozabili veselje svita. Ko je tema največja, je svit najbližji.

      Če ostanemo povezani z Jezusom, nas hlad težkih trenutkov ne paralizira. In četudi bi ves svet pridigal proti upanju, če bi govoril, da bo prihodnost prinesla samo temne oblake, kristjan ve, da je v tisti isti prihodnosti Kristusova vrnitev. Kdaj se bo to zgodilo, nihče ne ve. A misel, da je na koncu naše zgodovine usmiljeni Jezus, je dovolj, da zaupamo in ne preklinjamo življenja. Vse bo rešeno. Trpeli bomo, prišli bodo trenutki jeze in ogorčenosti, a sladki in silen spomin na Kristusa bo odstranil skušnjavo misli, da je to življenje zgrešeno.

      Potem ko smo spoznali Jezusa, ne moremo storiti drugega kot preiskovati zgodovino z zaupanjem in upanjem. Zato se ne zaprimo vase, ne objokujmo otožne preteklosti, ki se zdi pozlačena, ampak vedno glejmo naprej, v prihodnost, ki ni samo delo naših rok, ampak je predvsem stalna skrb Božje previdnosti. Vse, kar je motno, bo nekega dne postalo luč.

      Bog ne zanika samega sebe. Bog nikoli ne razočara. Njegova volja v odnosu do nas ni meglena, ampak je jasno izoblikovan načrt zveličanja. Bog hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice.

      Kdor na svet prinaša upanje, ni nikoli popustljiv. Jezus nam pravi, naj ga ne čakamo križem rok: ‘Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne!’ Kristjan namreč tvega, pogumno tvega, da bi prinesel dobro, ki nam ga je dal Jezus.

      Vsak dan svojega življenja ponavljajmo tisto prošnjo, ki so jo prvi učenci v svojem aramejskem jeziku izražali z besedo Marana tha in ki jo najdemo v zadnji vrstici Svetega Pisma: ‘Pridi, Gospod Jezus’. To je refren vsakega krščanskega življenja. Kakšna milost, če v molitvi, v težkih dneh tega življenja, slišimo njegov glas, ki odgovarja in nam zagotavlja: ‘Glej, pridem kmalu’ .

      Ervin Mozetič, Pridi in poglej

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/10/20/torek-20-oktober-2026-vasa-ledja-naj-bodo-opasana/

      Reply
  2. Miro says:
    20. oktobra, 2026 at 10:57

    V razmislek in duhovno spodbudo:

    KAKO JE ROŽNI VENEC POMIRIL MOJO TESNOBO (Aleteia, 01/10/20)

    PRIČEVANJE KATOLIŠKE PSIHOLOGINJE, KI JE V ROŽNEM VENCU NAŠLA NAČIN, KAKO SE SOOČITI S TESNOBO

    Vsi vemo, da kdaj doživimo stresne, tesnobne in nepričakovane dni. Kdor me pozna, ve, da trpim za tesnobo in da tako kot vsi ostali tudi jaz pri tem občutim pomanjkanje zraka, strah pred prihodnostjo in mraz v trebuhu brez posebnega razloga.

    ČE IMAŠ TEŽAVE, JE NORO NE ITI K PSIHIATRU

    Ni preprosto živeti z vsak dan bolj pospešenim bitjem srca in živeti v prihodnosti, ki sploh še ni prišla. Za tesnobne ljudi “danes” ne obstaja. Obstajata le dva časa: preteklost in prihodnost. Vemo, da je Bog ustvaril zdravstvene delavce, da bi nam bili v oporo. Med njimi so psihologi, kot jaz, in psihiatri, ki razumejo celotno kemijsko delovanje, ki vključuje človekove možgane.

    Več let sem iskala psihološko pomoč in oporo pri psihiatrih – ker je res, naši možgani v večini primerov potrebujejo neko kemijsko spodbudo, da se vse vrne v normalno stanje. In to ni stvar za “nore”. Noro je doživljati neskončno tesnobo, ki bo trajala vse dni, ker nismo poiskali pomoči. Dobro, poiskala sem pomoč in čisto nič ni pomagalo.

    BILO JE VSE HUJE

    Seveda so mi ogromno pomagali pogovori s strokovnjaki za psihologijo in to, da sem osmislila svojo lastno zgodbo. Navsezadnje kot psihologinja dobro vem, da so simptomi glas moje tesnobe. In vem, da se moram takrat, ko moja tesnoba kriči, zazreti v svojo notranjost in ugotoviti, kaj me boli.

    Vemo, da imajo zdravila stranske učinke in v večini primerov se simptomi, ki jih želimo zmanjšati, ponavadi poslabšajo, vsaj dokler se naše telo na zdravila ne navadi. Vse to sem dala skozi, pa ni nič pomagalo.

    POSEBEN KLIC

    Vsak dan sem bila bolj zaskrbljena, bolj tesnobna, bolj boječa, bolj negotova – in vse bolj sem čutila, da sem izgubljala malo več sebe. Vse do dneva, ko sem v svojem srcu začela čutiti klic k molitvi rožnega venca – še posebej v trenutkih, ko sem se tako počutila.

    Nekaj dni sem se upirala, a potem, ko se je tesnoba povečevala in čisto nič ni pomagalo, sem končno posvetila pozornost klicu v svojem srcu in molila. Nič drugega kot to! Samo pomislite: rožni venec, težka in dolga molitev mi je pomagala. Kdo bi si mislil?

    A KAJ SPLOH ŽELIM POVEDATI Z VSEM TEM?

    Želim povedati, da je rožni venec tisti, ki me je vsak dan reševal. To je bilo tisto edino učinkovito zdravilo, ki me je bilo zmožno rešiti mojih zaskrbljenosti in tesnob, ki jih je povzročil svet.

    Če tudi vi, tako kot jaz, čutite tesnobo, molite rožni venec in tudi vi boste pričevali, da ste bili vsak dan odrešeni po Božji milosti.

    Uredniška opomba: Poudarjamo, da je v hujših primerih tesnobe poleg molitve treba poiskati tudi strokovno pomoč, kot je to storila avtorica.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/10/01/kako-je-rozni-venec-pomiril-mojo-tesnobo/

    Reply
  3. Miro says:
    20. oktobra, 2026 at 10:37

    Spomnimo:

    Papež Leon XIV. nas v molitvenem namenu za mesec oktober 2026 vabi k molitvi
    za zdravstvene delavce in ustanove za duševno zdravje, da bi pomagali obolelim
    premagati zaznamovanost in diskriminacijo zaradi duševnih bolezni.

    MOLIMO:

    BOG ŽIVLJENJA,
    Ti poznaš globino našega srca,
    luči in sence, ki v njem prebivajo,
    tihe rane, ki jih včasih nihče ne vidi.

    Danes Ti predstavljamo naše brate in sestre,
    ki se soočajo z izzivi svojega duševnega zdravja,
    ki v samoti trpijo za tesnobo,
    depresijo ali kakršno koli duševno boleznijo.

    Ti jih kličeš po imenu, z nežnostjo,
    in v Tebi najdejo dostojanstvo ter upanje.

    Odpusti nam za vsakič, ko smo z odvrnitvijo pogleda,
    povečali zaznamovanost in diskriminacijo
    oseb z duševnimi boleznimi.

    Stori, da bo tvoja Cerkev odprti dom,
    varen prostor, kjer imajo vsi svoje mesto,
    skupnost, ki spremlja in ne izključuje,
    ki posluša brez obsojanja in pristopa brez strahu.

    Prosimo te, Gospod, za tiste, ki poskrbijo zanje:
    izvedenci, družinski člani, prostovoljci,
    moški in ženske, ki s potrpežljivostjo in ljubeznijo
    gradijo mostove razumevanja in tolažbe.
    Daj jim v podporo moč in sočutje.

    Pošlji na nas svojega Duha,
    da se bomo naučili sprejemati in integrirati
    skrb za duševno zdravje
    v življenje in poslanstvo naših
    skupnosti in vse Cerkve,
    in tako postali vidno znamenje tvojega usmiljenja,
    ki nikoli ne zapusti nikogar in vedno krepča.
    Amen.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-10/papezev-molitveni-namen-za-oktober-2026-za-pastoralo-dusevnega.html

    Reply
    • Miro says:
      20. oktobra, 2026 at 10:37

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Reply
      • Miro says:
        20. oktobra, 2026 at 10:38

        Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
        Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
        Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

        Reply
  4. Hvala says:
    20. oktobra, 2026 at 6:48

    REZLANJE BUČ JE SPOMIN NA NOČ, KO JE PRI KELTIH EN OTROK UMRL IN JE VSA VAS TREPETALA, ČIGAV OTROK BO ZA TO IZBRAN, pravi exorcist Janez Kavčič
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    “ČE KRISTJANI PRINAŠAMO UPANJE S TAKIMI NEUMNOSTI, KOT SO BUČE, GRE RES ŽE VSE V MALORO.”
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    Exorcist opisuje , kakšne so posledice na otrokih.

    Kakšne so te posledice?

    Otroci ne spijo. Kar nekaj otrok sem imel, ki, kljub temu da so že najstniki, še vedno spijo pri starših. Otroci se takih stvari bojijo, niso še pripravljeni.

    K meni je prišel par, ki ni mogel zanositi. Ugotovil sem, da sta pred praznikom vseh svetih redno izvajala te keltske običaje. Očitno sta pokazala, da v njunem življenju ne vlada življenje, ampak smrt.

    K meni pripeljejo majhne otroke, ker imajo vedenjske motnje, imajo občutek, da jim kdo sledi in podobno. Potem pa jih malo sprašujem in ugotovimo, da so šli na noč čarovnic, v hišo strahov … Otroka ni nihče pripravil na to.

    Prav je, da otrokom običaje predstavimo in razložimo, toda Cerkev je dala lepo alternativo. Starše spodbujam, da na predvečer vseh svetih svojim otrokom razložijo, zakaj se kristjani smrti ne bojimo. Kristus je smrt premagal.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    POSLEDICE TEH DEJANJ PA SE POZNAJO NA OTROKIH, pravi Janez Kavčič.

    Poglejmo v celoti članek koprskega exorcista pod naslovom:

    “ČE KRISTJANI PRINAŠAMO UPANJE S TAKIMI NEUMNOSTMI, KOT SO BUČE, GRE RES VSE V MALORO” (Aleteia)

    ——————————————————————————————————————————————————–

    Če postavljamo buče, ki so izraz smrti, to lahko pusti posledice, je prepričan eksorcist koprske škofije Janez Kavčič

    Če postavljamo buče, ki so izraz smrti, to lahko pusti posledice, je prepričan eksorcist koprske škofije Janez Kavčič . Že v začetku oktobra po trgovinah začnemo opažati kostume za razne morbidne like in drugo “opremo” za t. i. noč čarovnic. Narava nas v tem času v obilju zalaga z bučami, mnogi pa jih uporabijo, da jih izrezljajo in vanje postavijo sveče. Te navade, ki so k nam prišle šele v zadnjem času, izvirajo iz keltskih časov.

    Kelti so 31. oktobra oziroma 1. novembra praznovali prehod v novo leto. Verjeli so, da se na ta dan duše iz onostranstva vrnejo na zemljo in strašijo ljudi. Da jih duhovi ne bi prepoznali, so se ljudje našemili in se “pomešali” mednje. Toda vaški vrači so od ljudi zahtevali, da darujejo svoje otroke v žgalne daritve, zato da se bodo duhovi pomirili. To je bila za keltske družine noč velikega strahu pred tem, katera družina bo izbrana, da mora žrtvovati otroka.

    Zato se je še do danes v običajih okoli 31. oktobra kot ključen element ohranil strah. Prav ta pa je točka, prek katere lahko na nas vplivajo zle sile, trdi eksorcist koprske škofije Janez Kavčič.

    Zakaj vsi rezljajo buče, mi pa ne smemo? Ker ne želimo smrti, ampak življenje. To je spomin na noč, ko je pri Keltih en otrok umrl in je vsa vas trepetala, čigav otrok bo za to izbran.

    Danes se ozadja keltskih običajev pri nas večinoma niti ne zavedamo, ampak buče izrezujemo, ker se nam zdi zabavno, da z njimi “okrasimo” svoje domove in je vse skupaj malo strašljivo. Je tudi ta “zabava” lahko za nas nevarna?
    Seveda. Nihče se ne sme zabavati s smrtjo, ker ne ve ne ure ne dneva. Za otroke je nevarno, če jim stvari ne razložimo in ne podamo prave vsebine, jim ne povemo vse resnice o tem. Otrokom moramo vedno govoriti tudi o izvoru, zgodovini, ker se iz zgodovine učimo. Če pa starši otrokom razložijo izvor tega običaja, sem prepričan, da buč ne bodo več hoteli izrezovati v obliki smrti, ampak bodo delali kaj lepšega in koristnejšega.

    Če kot kristjan na primer nosim obesek smrti, to nikakor ni primerno. Kristjan je človek življenja, veselja. Tu pa – čeprav samo za šalo – postavljamo neke buče, ki so izraz smrti. To lahko pusti posledice.

    Kakšne so te posledice?
    Otroci ne spijo. Kar nekaj otrok sem imel, ki, kljub temu da so že najstniki, še vedno spijo pri starših. Otroci se takih stvari bojijo, niso še pripravljeni.

    K meni je prišel par, ki ni mogel zanositi. Ugotovil sem, da sta pred praznikom vseh svetih redno izvajala te keltske običaje. Očitno sta pokazala, da v njunem življenju ne vlada življenje, ampak smrt.

    K meni pripeljejo majhne otroke, ker imajo vedenjske motnje, imajo občutek, da jim kdo sledi in podobno. Potem pa jih malo sprašujem in ugotovimo, da so šli na noč čarovnic, v hišo strahov … Otroka ni nihče pripravil na to.

    Prav je, da otrokom običaje predstavimo in razložimo, toda Cerkev je dala lepo alternativo. Starše spodbujam, da na predvečer vseh svetih svojim otrokom razložijo, zakaj se kristjani smrti ne bojimo. Kristus je smrt premagal.

    Zakaj se je praznovanje halloweena tako razširilo?
    Dejstvo je, da se smrti bojimo. Potisnili smo jo na rob, izrinili iz vsakdanjega življenja. In danes se dogaja prav to, da se norčujemo in zabavamo iz tistega, česar nas je strah. To prihaja iz podzavesti. Zato prihaja do velikih tragedij. Največ tragedij se dogaja prav v noči 31. oktobra na 1. november. Zato to ni sprejemljivo. Po drugi strani pa vsi tisti, ki imajo 1. november še vedno za dan mrtvih, slavijo mrtve. Kristjani pa slavimo žive, tiste, ki živijo pri Bogu in so sveti.

    A to pomeni, da nas gledanje grozljivk in filmov z morbidnimi prizori prav tako naredi bolj dojemljive za hudobnega duha?
    Vsekakor. Strah je najboljše orožje hudobnega duha. Ko nas je nečesa strah, lahko hudobni duh z nami operira. Če bi mene kot eksorcista bilo hudiča strah, bi on imel moč nad mano, kar bi bilo zelo narobe. Jezus je premagal hudobnega duha. Kristjani se ga ne smemo bati in to pomeni, da se tudi smrti ne smemo bati. Iz smrti se tudi ne smemo norčevati, ker je smrt prehod v lepše življenje, življenje pri Bogu.

    Vedno povem, da se lahko za pusta norčujete, tako da se nekdo obleče v duhovnika in pokopava pusta. Iz mene se lahko norčujete, toda ali se boste norčevali tudi takrat, ko bodo umrli vaši starši? Naj se takrat nekdo obleče v duhovnika in jih pokoplje. To pa ni več “hec”.

    Grozljivke ali celo nekatere risanke pri otrocih puščajo posledice. Spomnim se, da smo včasih gledali Toma in Jerryja. Pri sosedih je bil neki fantek, ki je piščančke tolkel s kladivom po glavi in jih tako ubijal. Ker je tako Tom počel Jerryju in je ta preživel. Otrok velikokrat ne zna ločiti, če mu tega ne povemo.

    V otrokovo podzavest pa se to zapiše. Otrok lahko takrat nič ne doživlja, lahko pa ta strah pride na plano po dolgem času, in sicer ko je ta že odrasel in je v neki krizi ali težavi. Takrat bo hudobni duh to izkoristil. Lažje se je postaviti hudiču po robu na začetku. Zato se mi zdi primerno, da to že na začetku povemo to otrokom.

    Prej ste dejali, da hudič najlažje operira z nami, ko nas je strah. Ali to enako velja zdaj, ko nas je strah, da se bomo okužili, in nas je morda celo strah smrti?
    Seveda. Hudič hoče, da mi obupamo.

    Kako se torej boriti proti strahu?
    Kristjani smo poklicani, da v današnji svet prinašamo upanje. Če ga prinašamo s takimi neumnostmi, kot so buče, gre res že vse, kot se reče na Primorskem, v maloro, k vragu.

    Veliko je pozitivnih duhovnikov, ki tudi danes prinašajo upanje ljudem. Že s tem, da si ljudem blizu, vlivaš upanje. Tudi jaz velikokrat doživljam strah, toda kako se zoperstavim? Tako, da si ponavljam: “Jezus, s tabo se ne bojim. Ti si moj zaščitnik, ti si moje varstvo, ti si moje življenje, ti si moje vse. Ne boš dopustil, da se mi kaj zgodi. Pa tudi če se mi kaj zgodi, je to najboljše zame. Ti boš vedno z mano.”

    V tem korona času slačimo vso navlako, v katero smo se ovili. Korona nas slači. Smo razgaljeni. Vsi smo negotovi. Toda zmagali bomo tisti, ki ohranjamo upanje, ohranjamo življenje – kljub vsemu! Upamo proti upanju.

    Vsi gremo skozi predor, čeprav ne vidimo konca. Tisti, ki nima tega upanja, bo v predoru omagal. Mi pa imamo vero, da ima ta predor tudi konec, da življenje je, saj je tudi Kristus hodil skozi predor trpljenja in je na koncu zmagal. Eksorcist Janez Kavčič

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Videla sem primer: postavljali so več let bučo s svečami. Čez nekaj let je eden od družinskih članov naredil samomor.

    Zakaj ga je naredil, pa ve samo BOG.
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Reply
  5. Miro says:
    19. oktobra, 2026 at 18:32

    Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!

    PRILIKA O NESPAMETNEM BOGATAŠU

    Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« On pa mu je dejal: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.«

    Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹

    Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,13-21)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Lk%2012%2C13-21

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

    Reply
    • Miro says:
      19. oktobra, 2026 at 18:33

      V razmislek in duhovno spodbudo:

      RAZDELITEV DEDIŠČINE

      V teh časih, ko nam mediji poročajo o tolikih nesrečah, krivicah, predvsem glede otrok, povzdigujemo močno molitev k Bogu za spreobrnitev človeških src, da bodo spoznali Gospoda in ne bodo častili denarja. Prilika iz današnjega Lukovega evangelija o bogatem človeku, katerega denar je njegov bog, nam da misliti, kako jalovo je zanašati se na zemeljske dobrine in da je resnični zaklad odnos z Gospodom.

      Pred obilnim pridelkom se ta človek ni ustavil, ampak je razmišljal, kako bo razširil svoja skladišča in si je v svoji domišljiji tudi podaljšal življenje. Cilja na to, da bo imel še več dobrin, vse do sitosti, ki se nikoli ne nasiti. S tem je vstopil v vrtinec nebrzdanega potrošništva.

      Bog pa je postavil konec tej navezanosti na denar, ko človek postane suženj denarja. In to ni pripoved, ki si jo je Jezus izmislil, to je resničnost. Tudi današnja resničnost. Toliko ljudi živi zato, da časti denar in si napravlja iz denarja lastnega boga. Toliko ljudi živi samo za to, a njihovo življenje nima smisla. Tako je s tistim, ki si zase nabira zaklade, ne bogati pa se pred Bogom, saj ne ve, kar pomeni bogateti pred Bogom.

      Pred leti se je zgodilo v Argentini, v drugi škofiji, ko je bogat podjetnik, čeprav je vedel, da je težko bolan, trmoglavo kupil vilo in pri tem ni nič mislil na to, da se bo kmalu moral pojaviti pred Bogom. Tudi danes obstajajo ljudje lačni denarja in zemeljskih dobrin. So ljudje, ki imajo ogromno, so pa tudi otroci, ki so lačni, ki nimajo zdravil, nimajo vzgoje, ki so zapuščeni. Gre torej za malikovanje, ki ubija, saj žrtvuje človeška bitja.

      Zaradi tega malikovanja umre veliko ljudi. Pomislimo samo na otroke v begunskem taborišču. V njem je 800 tisoč oseb, od tega je 200 tisoč otrok. Komaj imajo kaj za jesti, podhranjeni so in brez zdravil. Tudi danes se to dogaja. To, kar Gospod govori, ni stvar tistih časov, ne! Danes! Močna naj bo naša molitev: ‘Gospod, prosim te, dotakni se src ljudi, ki častijo boga denar. Dotakni se tudi mojega srca, da ne bom padel v to, da ne bi videl tega.

      Še ena posledica je in to je vojna. Tudi vojna v družini. Vsi vemo, kaj se dogaja, ko se pojavi vprašanje dediščine. Družine se razdelijo in se začnejo sovražiti. Gospod z milino na koncu doda: ‘ni pa bogat pred Bogom’. Edina prava pot je bogastvo v Bogu.

      Ervin Mozetič, Pridi in poglej

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/10/19/ponedeljek-19-oktober-2026-razdelitev-dediscine/

      Reply
  6. Miro says:
    19. oktobra, 2026 at 13:25

    V razmislek in duhovno spodbudo:

    MOČNE MARIJINE BESEDE V FATIMI (Aleteia, 13/05/19)

    NJENE BESEDE, NAMENJENE TREM PASTIRČKOM, SO POMIRJUJOČE, A TUDI ZAHTEVNE

    Leta 1917 se je Devica Marija prikazala trem pastirčkom v bližini Fatime na Portugalskem. Z njimi se je srečevala več mesecev, višek vsega pa je bilo čudežno videnje, ki mu je bilo priča na stotine ljudi.

    Blažena Mati je v številnih videnjih otrokom spregovorila in jim dala tudi natančna navodila. Pogosto jih je spodbujala k molitvi. Njene besede so bile včasih tolažeče, včasih pa tudi izzivalne, saj so otrokom (in svetu) nalagale veliko nalogo: Moliti za mir.

    Tule je nekaj MARIJINIH MISLI, ki so jih zapisali vidci, nas pa nagovarjajo še danes.

    – Rožni venec molite vsak dan, da boste tako na svet prinašali mir in se bo končala vojna.

    – Ali ste se pripravljeni darovati Bogu in prenašati vse trpljenje, ki vam ga želi naložiti, v zadoščenje za spreobrnjenje grešnikov?

    – Potem boste veliko trpeli, toda Božja milost bo vaša tolažba.

    – Jezus želi, da bi me ljudje prek vas spoznali in vzljubili. Želi, da bi po celem svetu gojili pobožnost k mojemu Brezmadežnemu Srcu. Vsakomur, ki bo sprejel to pobožnost, obljubljam odrešenje; te duše bodo Bogu dragocene – kot rože, s katerimi sem okrasila njegov prestol.

    – Ali močno trpite? Ne obupajte. Nikoli vas ne bom zapustila. Moje Brezmadežno Srce bo vaše pribežališče in pot, po kateri boste prišli k Bogu.

    – Nadaljujte z vsakodnevno molitvijo rožnega venca v čast Rožnovenski Materi Božji, da bo zavladal mir v svetu in se bo končala vojna. Samo ona vam lahko pomaga.

    – Molite, veliko molite in se žrtvujte za grešnike, zakaj veliko duš gre v pekel, ker se zanje nihče ne žrtvuje in nihče zanje ne moli.

    – Ne žalite več Gospoda, našega Boga, saj je že tako zelo razžaljen.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/05/13/mocne-marijine-besede-v-fatimi/

    Reply
    • Miro says:
      19. oktobra, 2026 at 13:27

      MOLIMO:

      MOJ BOG, VERUJEM VATE, MOLIM TE, UPAM VATE IN TE LJUBIM NADVSE!
      PROSIM TE ODPUŠČANJA ZA TISTE, KI NE VERUJEJO, NE MOLIJO, NE UPAJO
      IN TE NE LJUBIJO.

      Fatimska molitev za odpuščanje

      Reply
← Older Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja