Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!
JEZUS IZŽENE PRODAJALCE IZ JERUZALEMSKEGA TEMPLJA
Blizu je bila judovska velika noč in Jezus se je napotil v Jeruzalem. Našel je v templju prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce, ki so tam sedeli. Naredil je iz vrvi bič in vse izgnal iz templja, ovce in vole; menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa je rekel: »Spravite to proč, iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« In spomnili so se njegovi učenci, da je pisano: »Gorečnost za tvojo hišo me razjeda.« Tedaj so se oglasili Judje in mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš tako delati?« Jezus jim je odgovoril: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so torej rekli: »Šestinštirideset let se je zidal ta tempelj in ti ga boš v treh dneh postavil?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je torej vstal od mrtvih, so se spomnili učenci, da je o tem govoril, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je bil povedal Jezus.
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 2,13-22)
V razmislek in duhovno spodbudo:
IZ HIŠE MOJEGA OČETA NE DELAJTE TRŽNICE
Današnji evangelij predstavlja dogodek med katerim je Jezus izgnal prodajalce iz jeruzalemskega templja. To je napravil tako, da si je spletel bič, prevrnil mize ter rekel: ‘Iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!’ To odločno dejanje, storjeno blizu velike noči, je prebudilo velik vtis pri množici ter sovraštvo pri verskih voditeljih in vseh, ki so se čutili ogrožene zaradi svojih ekonomskih interesov. Toda, kako si ga moramo razlagati? Vsekakor ni bilo nasilno dejanje, saj ni spodbudilo posredovanja varuhov javnega reda, policije. Razumljeno je bilo kot tipično dejanje prerokov, ki so pogosto v Božjem imenu razkrinkavali zlorabe in prestopke.
Da bi razložili Jezusovo dejanje očiščenja Božje hiše, so se njegovi učenci posluževali svetopisemskega besedila iz Psalma 69: ‘Gorečnost za tvojo hišo me použiva’ . Tako pravi psalm. Ta psalm je namreč klic na pomoč v skrajni nevarnosti zaradi sovraštva nasprotnikov, kot jo bo Jezus doživel med svojim trpljenjem. Gorečnost za Očeta in njegovo hišo ga bo pripeljala na križ. To je gorečnost ljubezni, ki privede do darovanja samega sebe, ne tista lažna, ki si domišlja, da z nasiljem služi Bogu. Znamenje torej, ki ga bo Jezus dal kot dokaz svoje avtoritete, bo ravno njegova smrt in vstajenje: ‘Podrite ta tempelj’, pravi ‘in v treh dneh ga bom postavil’ . Evangelist je dodal: ‘On pa je govoril o templju svojega telesa’. Z Jezusovo veliko nočjo se začenja novo bogočastje v novem templju, bogočastje ljubezni in novi tempelj je On sam.
Jezusova drža, kot jo opisuje današnji evangeljski odlomek, nas spodbuja, da svojega življenja ne bi živeli v iskanju lastnih ugodnosti in koristi, temveč v slavo Boga, ki je ljubezen. Poklicani smo imeti vedno pred seboj te krepke Jezusove besede: ‘Iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!’ Grdo je, ko Cerkev zdrsne v to držo, da iz Očetove hiše dela tržnico. Te besede bodo pomagale odgnati nevarnost, da bi naredili iz svoje duše, ki je bivališče Boga, tržnico ter s tem živeli v nenehnem iskanju osebnih koristi, namesto v velikodušni in solidarni ljubezni. Ta Jezusov nauk je vedno aktualen in sicer ne samo za cerkvene skupnosti, temveč tudi za posameznike, za civilne skupnosti ter za vso družbo. Splošna je namreč skušnjava, da bi izkoristili dobra, včasih dolžna dejanja za gojenje privatnih interesov, če ne celo nezakonitih. Zaradi tega je Jezus tokrat uporabil krepak način, da bi nas predramil iz smrtne nevarnosti.
Devica Marija naj nas podpira pri prizadevanju, da bo čas, ki ga živimo, ugodna priložnost za priznanje Boga kot edinega Gospoda našega življenja s tem, da odstranimo iz svojega srca ter iz naših del vsakršno obliko malikovanja.
Ervin Mozetič, Pridi in poglej
Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/11/09/ponedeljek-23-november-2026-dva-novcica-vdove/
MOLIMO:
MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA
Moja duša poveličuje Gospoda,
moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno roko,
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
(prim. Lk 1,46-55)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
V razmislek in duhovno spodbudo:
SEDEM NASVETOV SVETNIKOV, DA BI ZNALI BITI HVALEŽNI (Aleteia, 22/11/18)
POKAZATI HVALEŽNOST POMENI PRIZNATI, DA NI VSE ODVISNO OD NAS
Kdor je vajen izražati hvaležnost, v svoji notranjosti ustvarja prostor za srečo. Takšna oseba doživlja veselje ob zahvaljevanju, izročanju in vzajemni delitvi. V hvaležnosti se ena roka vedno steguje k bližnjemu.
Hvaležnost našo pozornost oddalji od lastnega ega in jo usmerja v ljudi okrog nas. Hvaležnost nas lahko spravi z življenjem in nas vabi, da cenimo to, kar imamo, in se manj pritožujemo nad tistim, kar nam primanjkuje.
Pogosto nas svetniki presenečajo s svojo globoko hvaležnostjo. Njihovo pričevanje se neredko izraža skozi večinoma veselo hvaležnost.
V galeriji predstavljamo sedem nasvetov svetnikov, ki vam lahko služijo kot vodnik v učenju vsakodnevne hvaležnosti tako v dobrih kot v slabih dneh.
https://si.aleteia.org/2018/11/22/7-nasvetov-svetnikov-da-bi-znali-biti-hvalezni/
HVALJEN BODI, GOSPOD, ZDAJ IN VEKOMAJ!
Poslušajmo BOŽJO BESEDO in živimo v njeni moči!
GOSPOD PRIHAJA, POJDIMO MU NAPROTI
Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo bo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale.
Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovóril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!«
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 25,1-13)
ZANIMIVA ZGODBA DANAŠNJEGA EVANGELIJA. POGOSTO SPREGLEDAMO, DA ŽENIN ZAMUJA.
Še več, ženin se ne opraviči. In to še ni vse. Ženin ne spusti na svatbo tistih, ki jim je zmanjkalo olja, a zmanjkalo jim ga je, ker je zamujal on sam. Kazen torej za zamujanje plačajo povabljene device, ne pa ženin, ki je zamujal!?
Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabim na svatbo, ni svatbe ne zame, ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do ‘izgubljenih’ sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na ‘svatbo’, ‘ker nisi imel olja’.
Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči.
To je že nadaljevanje: Kako izbirati, kdaj se je potrebno na določene dogodke pripraviti z zalogo in kdaj nekaj narediti s tveganjem. Vedno moram narediti vse in razmišljati, da je Bog tisti, ki vse vodi. Nazadnje sem poklican, da rečem kakor hlapec, ki streže gospodarju: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹ (Lk 17,10)
Gre za neprestano zavest, da smo pravzaprav ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari.
Življenje ni v tem, da se vrtimo okrog sebe, ampak da služimo Bogu in tistim, ki nam jih Bog postavlja na pot. Olje je nazadnje vera, ki se kaže v služenju. Še več, je veselje nad služenjem in Ženinom. Življenje ni v pričakovanju, da bomo praznovali na tuj račun, ampak v veselem služenju na svatbi, ki jo vsem pripravlja Ženin.
Olje je bistveni element zgodbe. Nekaj značilnosti tega olja: Prva značilnost je, da ga ni veliko. Ostaja skrito, na zunaj se ne vidi; a brez njega, ni luči. To pomeni, da pred Gospodom ni pomemben videz; kar šteje, je srce. Treba je reči ne kulturi mask, ki uči, kako skrbeti za videz. Nasprotno pa je treba očiščevati in varovati srce, človekovo notranjost, dragoceno v Božjih očeh; ne pa zunanjosti, ki izgine.
Druga značilnost olja je, da obstaja zato, da se porabi. Samo če izgori, sveti. Enako je z življenjem: širi luč, samo če se porabi, če se troši v služenju. Skrivnost življenja je živeti za služenje. Služenje je vstopnica, ki jo je treba pokazati na pragu večne svatbe. Kar ostane od življenja pred pragom večnosti, ni to, koliko smo zaslužili, ampak koliko smo dali. Smisel življenja je odgovoriti na Božjo ponudbo ljubezni. Odgovor pa gre preko resnične ljubezni, darovanja sebe, služenja. Služenje stane, kar pomeni trošiti se, izrabiti se. A pri naši službi, ne služi za življenje, kdor ne živi za služenje. Kdor preveč varuje svoje življenje, ga izgubi.
Še tretja značilnost olja se pojavi v evangeliju, to je priprava. Olje je treba pravočasno pripraviti in ga nesti s sabo. Ljubezen je seveda spontana, vendar se z njo ne improvizira. Ravno v pomanjkljivi pripravi je nespametnost devic, ki ostanejo zunaj svatbe. Sedaj je čas priprave: v sedanjem trenutku, dan za dnem, je treba gojiti ljubezen.
Prosimo za milost, da bi vsak dan obnovili prvo ljubezen z Gospodom, da je ne bi pustili ugasniti. Če se ne vlaga v ljubezen, življenje ugasne.
Želimo si pogled, ki gre onkraj, proti svatbi, na katero čakamo. Življenje, ki je prehojeno z željo po Bogu in ki se je urilo v ljubezni, bo pripravljeno na vstop v Ženinovo bivališče, in to za vedno.
Ervin Mozetič, Pridi in poglej
Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/11/08/nedelja-8-november-2026-32-navadna-nedelja/
MOLIMO:
POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO
Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta božja Porodnica,
ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah,
temveč reši nas
vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica,
naša besednica!
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči!
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!
BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!