Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.142 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
  1. Miro says:
    2. aprila, 2026 at 12:26

    NADŠKOF ZORE PRI KRIZMENI MAŠI: DUHOVNIKI POTREBUJEMO DRUG DRUGEGA

    LJUBLJANSKI NADŠKOF METROPOLIT STANISLAV ZORE JE DAROVAL KRIZMENO MAŠO, PRI KATERI SO DUHOVNIKI OBNOVILI SVOJE OBLJUBE, BLAGOSLOVILI IN POSVETILI PA SO TUDI SVETA OLJA ZA PODELJEVANJE ZAKRAMENTOV.

    V homiliji je poudaril, da je veliki četrtek na poseben način praznik duhovništva in spomin na trenutek, ko je Kristus postavil zakramenta evharistije in duhovništva. Ob tem je izpostavil, da Jezus vsakega duhovnika kliče osebno, z vsemi njegovimi darovi in slabostmi, in da se polnost duhovniške podobe razodeva prav v občestvu, kjer vsak prispeva svoje posebne darove. Zato je po njegovih besedah duhovniško bratstvo nujno, saj duhovniki drug brez drugega ne morejo verodostojno pokazati, kaj pomeni biti Kristusov duhovnik.

    Nadškof Zore je duhovnike spodbudil, naj ostajajo tesno povezani s Kristusom, ker je prav iz te povezanosti odvisna rodovitnost njihovega življenja in delovanja. S pomočjo podobe drevesa, ki lahko navzven ostane pokončno, znotraj pa se posuši, je opozoril na nevarnost duhovne izpraznjenosti, kadar zunanja dejavnost nadomesti globoko ukoreninjenost v Bogu. Vernike je ob koncu prosil za molitev za duhovnike in za nove duhovne poklice, tiste, ki v sebi že čutijo Božji klic, pa spodbudil, naj velikodušno odgovorijo na Gospodovo povabilo.

    Celotna homilija nadškofa Zoreta na: https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-krizmeni-masi-2026

    Odgovori
  2. Miro says:
    2. aprila, 2026 at 7:53

    VELIKI ČETRTEK

    BOGOSLUŽNO DOGAJANJE VELIKEGA TEDNA Z BOGATO SIMBOLIKO IN IZBOROM SVETOPISEMSKIH BESEDIL UVAJA VERNIKE V VELIKO NOČ, KI JE NAJVEČJI IN NAJPOMEMBNEJŠI KRŠČANSKI PRAZNIK.

    Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek velikega tedna pa je VELIKONOČNO TRIDNEVJE: VELIKI ČETRTEK, VELIKI PETEK IN VELIKA SOBOTA.

    Postni čas, ki ga začenjamo na pepelnično sredo in traja štirideset dni, sklenemo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.

    O velikem četrtku več na: https://katoliska-cerkev.si/veliki-cetrtek2026

    Odgovori
  3. Miro says:
    1. aprila, 2026 at 16:08

    SVETI OČE MED KATEHEZO O VLOGI LAIKOV V CERKVI IN SVETU

    PAPEŽ LEON XIV. JE MED SREDINO SPLOŠNO AVDIENCO 1. APRILA 2026 NADALJEVAL S KATEHEZAMI O DOGMATIČNI KONSTITUCIJI LUMEN GENTIUM.

    Tokrat je spregovoril o pomembni vlogi laikov pri poslanstvu Cerkve. Poudaril je, da ne gre za »brezoblično maso«, ampak za »skupnost, ki je organsko strukturirana v moči plodovitega odnosa med obema oblikama soudeležbe pri Kristusovem duhovništvu: skupno duhovništvo vernikov in službeno duhovništvo«.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Ef 4,1.4-5

    [Bratje,] živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani […]. Eno telo in en Duh, kakor ste tudi bili poklicani v enem upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst.

    O razmišljanju svetega očeta več na na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-04/sveti-oce-med-katehezo-o-vlogi-laikov-v-cerkvi-in-svetu.html

    Odgovori
  4. Miro says:
    29. marca, 2026 at 13:00

    PAPEŽ NA CVETNO NEDELJO: BRATJE IN SESTRE, TO JE NAŠ BOG: JEZUS, KRALJ MIRU

    Papež Leon XIV. je na cvetno nedeljo, 29. marca 2026, na Trgu sv. Petra blagoslovil zelenje in vodil procesijo z zelenjem do oltarja pred baziliko sv. Petra, na katerem je daroval sveto mašo. Po oznanilu Gospodovega trpljenja po Mateju, je sveti oče povabil k zrenju Jezusa, ki se predstavlja kot Kralj miru.

    HOMILIJA PAPEŽA LEONA XIV. NA CVETNO NEDELJO

    Dragi bratje in sestre, ko Jezus hodi po poti križa, se postavimo za njim, sledimo njegovim stopinjam. In ko hodimo z njim, zremo njegovo strast do človeštva, njegovo strto srce, njegovo življenje kot dar ljubezni.

    Zrimo Jezusa, ki se predstavlja kot Kralj miru, medtem ko se okoli njega pripravlja vojna. On, ki stoji neomajen v krotkosti, medtem ko druge nasilje vznemiri. On, ki se ponuja kot ljubkovanje človeštva, medtem ko drugi primejo za meče in palice. On, ki je luč sveta, medtem ko tema prekriva zemljo. On, ki je prišel, da bi prinesel življenje, medtem ko se uresničuje načrt, da ga obsodijo na smrt.

    Kot Kralj miru želi Jezus spraviti svet v objem Očeta in podreti vsak zid, ki nas ločuje od Boga in bližnjega, ker »On je naš mir« (Ef 2,14).

    Kot Kralj miru vstopi v Jeruzalem jahajoč na oslu, ne na konju, s čimer izpolni starodavno prerokbo, ki je pozivala k vzklikanju ob prihodu Mesija: »Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, / pravičen je in zmagovit, / krotak je in jezdi na osličku, / na žrebetu oslice. / Uničil bo vozove v Efrájimu / in konje v Jeruzalemu, / uničil bo bojni lok / in narodom oznanil mir« (Zah 9,9–10).

    Kot Kralj miru, ko eden od njegovih učencev izvleče meč, da bi ga branil, in udari služabnika velikega duhovnika, ga takoj ustavi in reče: »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani« (Mt 26,52).

    Kot Kralj miru, medtem ko je nosil naše trpljenje in bil preboden zaradi naših grehov, »ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol, in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo« (Iz 53,7). Ni se oborožil, ni se branil, ni se vojskoval. Razkril je blagi obraz Boga, ki vedno zavrača nasilje, in namesto da bi se rešil, se je pustil pribiti na križ, da bi objel vse križe, ki so bili zasajeni v vsakem času in kraju skozi zgodovino človeštva.

    Bratje in sestre, to je naš Bog: Jezus, Kralj miru. Bog, ki zavrača vojno, ki ga nihče ne more uporabiti za opravičevanje vojne, ki ne posluša molitev tistih, ki se vojskujejo, in jih zavrača, rekoč: »Tudi če množite svoje molitve, vas ne poslušam, vaše roke so polne krvi« (Iz 1,15).

    Ko gledamo Njega, ki je bil križan za nas, vidimo križane človeštva. V Njegovih ranah vidimo rane tolikih žensk in moških danes. V njegovem zadnjem kriku k Očetu slišimo jok potrtih, brezupnih, bolnih, osamljenih. In predvsem slišimo stokanje bolečine vseh, ki jih zatira nasilje, in vseh žrtev vojne.

    Kristus, Kralj miru, znova kliče s svojega križa: Bog je ljubezen! Usmilite se! Odložite orožje, spomnite se, da ste bratje!

    Z besedami Božjega služabnika, škofa Tonina Bella, bi rad ta krik zaupal presveti Mariji, ki stoji pod križem svojega Sina in tudi danes joka ob nogah križanih: »Sveta Marija, žena tretjega dne, daj nam gotovost, da smrt ne bo več imela oblasti nad nami. Da so krivicam ljudstev šteti dnevi. Da bliski vojne bledijo v mrak. Da je trpljenje revnih doseglo svoj zadnji vzdihljaj. […] In da se bodo končno solze vseh žrtev nasilja in bolečine kmalu posušile, kot slana ob spomladanskem soncu« (Marija, žena naših dni).

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-03/papez-na-cvetno-nedeljo-bratje-in-sestre-to-je-nas-bog-jezus.html

    Odgovori
← Older Comments

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja