Zahvale

1.359 Responses to Zahvale

1. janez says:

   8. junija, 2025 at 21:43

   Sveti Frančišek: LAUDATO SI DOMINE
   »Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod,
   tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
   Tebi, Najvišjemu, edinemu pristoji
   in nihče ni vreden tebe imenovati.
   Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi,
   posebno s soncem, velikim bratom,
   ki razsvetljuje dneve in nas.
   Lepo je in v velikem sijaju žari.
   Tebe, Najvišji, odseva.
   Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah;
   ustvaril si jih na nebu, jasne, dragocene in lepe.
   Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku,
   v oblačnem in jasnem, sploh vsakem vremenu,
   s katerimi ohranjaš svoje stvari.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi;
   mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
   Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
   v katerem nam noč razsvetljuješ:
   lep je in vesel in krepak in močan.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,
   ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji,
   in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.
   Hvaljen, moj Gospod, v onih,
   ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
   in prenašajo slabosti in trpljenje.
   Blagor njim, ki ostanejo v miru,
   zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal.
   Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
   ki ji nihče v življenju ne uide.
   Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu,
   a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji,
   zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega.
   Hvalite in poveličujte mojega Gospoda
   in zahvalite se mu in služite mu v veliki ponižnosti.«
   Amen.

   Ko se naše srce zave Božjega odseva in Božje Milosti v vsem, kar biva, ga prevzame hvaležna želja po češčenju Boga za vseh njegovih stvari in vseh ustvarjenih ljudi in bitij z njimi, kakor je videti v gornji čudoviti hvalnici Boga sv. Frančiška Asiškega.

   Laudato si Domine pomeni Hvala Bogu, Gospodu.

   Odgovori
2. janez says:

   8. junija, 2025 at 17:11

   ZAHVALJUJMO SE ZA BOŽJO DOBROTO IN ZVESTOBO

   Zahvaljujem se ti z vsem svojim srcem,
   vpričo angelov
   ti prepevam.
   Padam na kolena k tvojemu svetemu templju
   in se zahvaljujem tvojemu imenu
   za tvojo dobroto in tvojo zvestobo,
   ker si nadvse poveličal
   svoje ime in svojo obljubo.
   Na dan, ko sem klical, si me uslišal,
   povečal si moč v moji duši.
   Gospod, vsi kralji na zemlji te bodo slavili,
   ker so slišali izreke tvojih ust.
   Peli bodo o Gospodovih poteh,
   kajti velika je Gospodova slava.
   (Psalm 138, 1–5)

   Odgovori
3. janez says:

   6. junija, 2025 at 18:53

   Operando: Molitev, s katero počastimo in slavimo Boga v vseh okoliščinah

   Ljubi Gospod,
   V ponižnosti klečim pred Tvojim svetim prestolom in se Ti zahvaljujem za vse, kar si mi dal. Neskončno se Ti zahvaljujem za dragoceni dar življenja, za mojo družino in za Tvojo milost v življenju.

   Moje srce Te časti in slavi za vse, kar si mi zaupal. Za vse uspehe in izzive Ti izkazujem vso slavo in čast, ker vem, da imaš popoln načrt za moje življenje.

   Prosim, nauči me, da se Ti bom v srcu zahvaljeval v vseh življenjskih izkušnjah, tudi najbolj vsakdanjih. Nauči me biti radostni služabnik in Te nenehno moliti k Tebi. Pomagaj mi, da vse okoliščine sprejmem kot Tvojo popolno voljo za moje življenje.

   Uniči moč, ki jo ima sovražnik nad menoj. Odstrani njegovo zlobno moč. Ponižno prosim, spremeni moj odnos do življenja tako, da Ti bom vselej zaupal in bil zadovoljen ne glede na življenjske okoliščine.

   Dragi Jezus, ponižno si sprejel človeško naravo kot del svojega poslanstva na Zemlji. Odpusti mi, kadar se pritožujem ali se poskušam primerjati z drugimi.

   Prosim, podari mi toliko ponižnosti, kot ga je premoglo Tvoje srce in nakloni mi hvaležnost za vse, kar bom okušal v prihodnosti.

   V vseh trenutkih življenja Te želim slaviti. Dragi Gospod, proti Tebi iztegujem svojo roko in Te prosim, drži me in me vodi po svoji sveti volji.
   Amen.

   Odgovori
4. janez says:

   6. junija, 2025 at 8:52

   V težkih trenutkih hvalimo Gospoda
   »Povzdigoval te bom, moj Bog, o Kralj,
   slavil bom tvoje ime na vekov veke.
   Vsak dan te bom slavil,
   hvalil bom tvoje ime na vekov veke.
   Velik je Gospod in zelo hvaljen,
   njegova veličina je nedoumljiva. […]
   Moja usta naj govorijo Gospodovo hvalnico,
   vse meso naj slavi njegovo sveto ime
   na vekov veke.« (Ps 145,1-3.21)

   Papež Frančišek: Kateheza o molitvi: Hvaljenje

   »Dragi bratje in sestre, dober dan!
   Nadaljujemo katehezo o molitvi in danes namenjamo prostor razsežnosti hvaljenja.
   Začnimo pri kritičnem obdobju Jezusovega življenja. Po prvih čudežih in vključenosti učencev v oznanjevanje Božjega kraljestva, Mesijevo poslanstvo gre skozi krizo. Janez Krstnik, ki je v ječi, dvomi in Jezusu pošlje tole sporočilo: ‘Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?’ (Mt 11,3). Čuti namreč tesnobo, ker ne ve, če se je zmotil pri oznanjevanju. V življenju so vedno temni trenutki, trenutki duhovne noči, in Janez gre skozi tak trenutek. V vaseh ob jezeru, kjer je Jezus naredil veliko čudežnih znamenj, se pojavi sovražnost (prim. Mt 11,20-24). Sedaj, ravno v tem trenutku razočaranosti, Matej navaja neko zares presenetljivo dejanje: Jezus se k Očetu ne obrne s tožbo, ampak z radostno hvalnico: ‘Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim in razodel malim’ (Mt 11,25). Sredi krize, sredi teme v duši mnogih ljudi kot Janez Krstnik, Jezus poveličuje Očeta, Jezus hvali Očeta. A zakaj? Predvsem ga hvali za to, kar je: ‘Oče, Gospod neba in zemlje.’ Jezus se v svojem duhu raduje, saj ve in čuti, da je njegov Oče Bog vesoljstva, in obratno, Gospod vsega, kar obstaja, je Oče, ‘moj Oče’. Iz te izkušnje, da se čuti ‘sin Najvišjega’ izvira hvaljenje. Jezus se čuti sin Najvišjega.

   Jezus zatem slavi Očeta, ker ima najrajši male. To on sam doživi, ko oznanja po vaseh: ‘razumni’ in ‘modri’ ostajajo nezaupljivi in zaprti, so preračunljivi, medtem ko se ‘mali’ odprejo in sprejmejo sporočilo. To ne more biti drugega kot Očetova volja, in Jezus se tega razveseli. Tudi mi se moramo veseliti in slaviti Boga, ker ponižne in preproste osebe sprejmejo evangelij. Vidim te preproste ljudi, te ponižne ljudi, ki se podajo na romanje, ki molijo, pojejo, slavijo, ljudje, ki jim morda manjkajo mnoge stvari, a ponižnost jih vodi v hvaljenje Boga … V prihodnosti sveta in v upanju Cerkve so vedno ‘mali’: tisti, ki se nimajo za boljše od drugih, ki se zavedajo svojih omejitev in svojih grehov, ki ne želijo gospodovati nad drugimi, ki se v Bogu Očetu prepoznavajo kot bratje.

   Torej, v trenutku navideznega neuspeha, kjer je vse temno, Jezus moli k Očetu s hvaljenjem. Njegova molitev vodi tudi nas, bralce evangelija, da na drugačen način presojamo svoje osebne neuspehe, da na drugačen način presojamo situacije, v katerih ne vidimo jasno Božje navzočnosti in njegovega delovanja, ko se zdi, da je zlo prevladalo in ni načina, da bi se ga zaustavilo. Jezus, ki je zelo priporočal tudi molitev prošnje, ravno v trenutku, ko bi imel razlog, da Očeta prosi za pojasnilo, ga raje hvali. Zdi se protislovje, a ravno tukaj je resnica. Komu je potrebno hvaljenje? Nam ali Bogu? Besedilo evharističnega bogoslužja nas vabi, naj Boga molimo na ta način: ‘Tebi naša hvala ni potrebna, vendar se ti po daru tvoje ljubezni smemo zahvaljevati. Naše hvalnice ničesar ne dodajo tvoji veličini, pomagajo pa nam pridobiti milost, ki nas rešuje’ (Rimski misal, Navadni hvalospev 4). S hvaljenjem smo rešeni.

   Hvalna molitev služi nam. Katekizem jo takole opredeli: ‘Hvalna molitev je deležna blaženosti čistih src, ki ljubijo Boga v veri, preden ga vidijo v slavi’ (KKC, 2639). Paradoksalno se jo mora moliti ne samo, ko je življenje napolnjeno s srečnostjo, ampak predvsem v težkih in temnih trenutkih, ko pot postane strma. Tudi to je čas za hvaljenje. Kakor Jezus, ki v temnem trenutku hvali Očeta. Kajti naučimo se, da se preko vzpona, preko naporne poti, preko tistih napornih delov, dospe do novega razgleda, do bolj prostranega obzorja. Hvaliti je kakor dihati čisti kisik: očisti ti dušo, pomaga ti gledati daleč, da ne ostaneš vklenjen v težki trenutek, v mrak težav.

   Zelo pomemben nauk je v tej molitvi, ki skozi osem stoletij ni nikoli nehala utripati in ki jo je sv. Frančišek sestavil ob koncu svojega življenja: ‘Hvalnica bratu soncu’ ali ‘stvarstvu’. Asiški ubožec je ni sestavil v trenutki veselja, v trenutku dobrega počutja, ampak nasprotno sredi muk. Frančišek je že skoraj slep in v svoji duši začuti težo samote, ki je nikoli prej ni doživel: svet se ni spremenil odkar je začel svoje oznanjevanje, še vedno je kdo, ki se pusti razjedati prepirom, in poleg tega še sluti korake smrti, ki postajajo vedno bližji. Lahko bi to bil trenutek skrajnega razočaranja in sprejetja lastnega neuspeha. A Frančišek v tistem trenutku žalosti in teme moli: ‘Laudato si’, mi Signore …’ ‘Hvaljen, moj Gospod …’ Moli s hvaljenjem. Frančišek hvali Boga za vse, za vse darove stvarstva, in tudi za smrt, ki jo pogumno imenuje ‘sestra’, ‘sestra smrt’.

   Ti primeri svetnikov, kristjanov, tudi Jezusa, kako hvalijo Boga v težkih trenutkih, nam odpirajo vrata zelo široke poti proti Gospodu in nas vedno očiščujejo. Hvaljenje vedno očiščuje. Svetniki in svetnice nam kažejo, da se lahko vedno slavi, v dobrih in slabih časih, kajti Bog je zvesti Prijatelj. To je temelj hvaljenja: Bog je zvesti Prijatelj in njegova ljubezen nikoli ne manjka. On je vedno ob nas, On nas vedno čaka. Nekdo je rekel: ‘Je straža, ki je ob tebi in ti omogoča varno iti dalje.’ V težkih in temnih trenutkih imejmo pogum reči: ‘Blagoslovljen, Gospod’. Hvaliti Gospoda, to nam bo zelo dobro delo. Hvala.«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v knjižnici Apostolske palače v Vatikanu, 13.1.2021)

   Odgovori
5. janez says:

   6. junija, 2025 at 0:01

   HVALA GOSPOD

   Milostljivi Bog, hvala Ti za vse, kar sem, in za vse, kar si mi podaril. Danes molim, da bi v meni vzklilo tvoje upanje.

   Premišljujem ob citatu v Psalmu 62, 6-7:
   »Le pri Bogu se umíri, moja duša, kajti od njega je moje upanje. Le on je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava: ne bom omahoval.«

   Hvalim Te, da sem napolnjen z veseljem in mirom, ker verujem. Obilno sem blagoslovljen z upanjem. Zaradi moči Svetega Duha, ki deluje v meni, se ne predam brezupu ali omahovanju.
   Jezus je rekel, da bom prejel vse, za kar bom prosil. Zato vidim, kako se razmere okoli mene spreminjajo in se ob tem spreminja tudi moj pogled. V polnosti okušam, da sem Božji otrok in da je živi Bog na moji strani.
   Ne glede na to, kaj doživljam, sprejemam, da me učiš nečesa novega. Varuj me, da me hudič ne bo premagal in mi ukradel upanje.
   Ostajam zakoreninjen v upanju in Očetovi obljubi, da se bo vse obrnilo v moje dobro.
   V Jezusovem Imenu.

   Operando

   Odgovori
6. bnina says:

   5. junija, 2025 at 18:03

   Hvala ljubemu Bogu in vsem molilcem, da je brat danes pogumno prestal preiskavo brez anestezije.

   Odgovori
7. janez says:

   22. maja, 2025 at 17:52

   VSE, KAR IMAM IN PREMOREM, SEM PREJEL OD TEBE IN TO HVALEŽNO POSVEČAM TEBI GOSPOD BOG
   V Tvoje dobrotne Očetovske Roke Gospod dajem vse bolezni, bolečine, skrbi, težave in preizkušnje
   ki mi jih pošiljaš na Zemljo, da bi me prekalil in očistil v ognju trpljenja in vzdržljivosti.
   V Tvoje roke Gospod izročam vse veselje, srečo, mir, vse radosti, hrepenenje in upanje in notranje razsvetljenje, ki mi jih daruješ in prihajajo k meni kot jutranja rosa ali kot mila Nebeška mana od Tebe.
   Posvečam Ti Gospod vse svoje Ustvarjalno delo, iskanje, razmišljanje, študij, odkritja in prebliske darovanih modrosti, ki mi jih Milostno pošiljaš, da bom iz prejetih darov tudi sam daroval drugim.
   Gospod v Tvoje Milostne Roke izročam in posvečam sebe in vse Svoje drage bližnje in prijatelje;
   vse tiste ki so mi pri srcu, pa tudi tiste, ki mi niso ravno najbolj simpatični in so mi dostikrat nasprotniki; prosim dobrotljivo nas vodi po njihovih poteh, da bodo Dobri in Pravični in Tebi v Veselje.
   Posvečam Ti vse svoje Fizično in Umsko Delo, s katerim se vsak dan ukvarjam; blagoslovi prosim delo mojih rok in uma, da bodo plodovi in sadovi mojega dela obilni; prosim okrepi moje moči in roke, da bom zdrav in da bom vsak dan pridno molil k Tebi in delal zase, za svoje bližnje in kaj daroval drugim.
   Posvečam To Gospod tudi veselje in radost nad sadovi dela in uspehom, saj v tem hvaležno vidim Tvojo Pobudo in Vodstvo.
   Posvečam Ti Gospod tudi vse slabosti, napade skušnjave hudobije; prosim utrdi me v vseh preizkušnjah in mi daj Moči, da bom vztrajal in kljuboval vsem zapeljevanjem in skušnjavam, da bom ostal močan, da bom vztrajal v Dobroti in Ponižnosti in da bom izvrševal le tisto, kar je Tvoja Volja.
   Pomagaj in Vodi me prosim Gospod, da bom vedno Hodil po Poti h Kristusu!
   Posvečam in Darujem Ti Gospod Svoje Srce in Sebe Vsega; posvečam Ti vse Svoje Dobre namene darovanja in izkazovanja Usmiljenja in Ljubezni vsem, ki rabijo uteho in pomoč.
   Pridi prosim Vsemogočni in Vseprisotni Ljubeči Oče, ki Ti je vse Mogoče, daj mi prosim svoj Blagoslov,
   pridi in ostani pri meni in v meni, da bom Vedel kaj je Prav in kdaj grem po Poti k Tebi ter kdaj delam vse tisto, kar je Prav v Tvojih Očeh in Ti je v Veselje.
   Hvala Ti Gospod Bog za vse kar si nam Daroval. Za vso Dobroto, Ljubezen in Preizkušnje. Za vso Očetovsko Skrb in da nam Odpuščaš naše grehe in nas spet skesane Sprejmeš k Sebi. Amen

   Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, Ljubljana 1995.

   Odgovori
8. Kristina says:

   20. maja, 2025 at 10:10

   Hvala Gospod, da je vnukinja prejela prvo sv. obhajilo. Hvala, da sta ji to starša omogočila, da sta bila z njo v cervi in jo spremljala. Hvala za vse starše,ki s svojimi otroki gradijo naše občestvo in Nebeško kraljestvo. Hvaljen si Gospod Bog na veko vekov AMEN

   Odgovori