Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.298 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
  1. Miro says:
    12. oktobra, 2024 at 10:34

    ODPUSTEK KOT JUBILEJNA MILOST

    APOSTOLSKA PENITENCIARIJA JE IZDALA NORME O PODELJEVANJU ODPUSTKA V JUBILEJNEM LETU 2025. ODPUSTEK JE NAMREČ, PO BESEDAH PAPEŽA FRANČIŠKA, TISTA JUBILEJNA MILOST, KI »OMOGOČI, DA ODKRIJEMO, KAKO BREZMEJNO JE BOŽJE USMILJENJE«.

    Z usmiljenjem sam Bog prihaja k človeku in v njem obnavlja svojo podobo, po kateri ga je ustvaril, ko je vanj vdahnil svoje življenje. Človek pa se je z grehom do neke mere od nje oddaljil. Ob zakramentu sprave nam Bog odpusti naš greh, vendar storjena dejanja puščajo posledice v nas in okoli nas. Na nek način nas odpustek vrne v stanje prvotne nedolžnosti, nas ponovno odene v belo oblačilo krstne milosti. Kot blagodejen dež se spusti v človekovo bivanje ter ga usmeri k njegovi pristni človeškosti, ki se izraža v ljubezni, dobroti, usmiljenju.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/odpustek-kot-jubilejna-milost2024

    BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

    Odgovori
  2. Miro says:
    12. oktobra, 2024 at 10:17

    BLAGOR TISTIM, KI POSLUŠAJO BOŽJO BESEDO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,27-28)

    Tisti čas, ko je Jezus govoril množicam, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« On pa je rekel: »Da, še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BLAGOR PRSIM

    Ni znano, ali je ta žena poznala Marijo ali ne. A zagotovo se jo je Jezusovo poučevanje zelo dotaknilo. Morda celo tako zelo, da je svojo materinsko vlogo projecirala v Jezusa, morda je imela težave s svojimi otroki. Tega ne vemo.

    Morda pa je evangelist Luka njen vzklik omenil prav zaradi dejstva, ker je prav on zapisal za vse večne čase Marijino hvalnico »Moja duša poveličuje Gospoda«, kjer Marija med drugim pravi, da jo bodo odslej »blagrovali vsi rodovi«. Lahko da je šlo za povsem človeški vzklik, češ blagor materi, ki ima takega sina, kot je Jezus.

    Jezus se na to odzove s potrditvijo, ki jo morda zaslutimo le med vrsticami. Ne zavrne ženine trditve, a zanj ima večjo vlogo nekaj drugega: tisti, ki Božjo besedo posluša in se po njej ravna, ima zagotovo največji blagoslov.

    Ni dovolj zgolj poslušati in brati Božjo besedo, ta beseda postati mora življenje, postati mora dejavna. Ko se po njej ravnamo, postane dejavna. In pomembno je, da jo ohranimo živo in dejavno v sebi.

    In kdo drug, če ne prav Marija, je lahko zgled pri tem? Prav Marija je bila pripravljena ne samo poslušati Božjo besedo, ampak jo sprejeti tako, da se je v njej učlovečila. Zagotovo bi, če bi slišala Jezusov odgovor, tudi v tem primeru morala ponižno sprejeti še enega od tistih Jezusovih odgovorov, ki so njun odnos nekako potisnili na stran.

    Poslušati in uresničevati Božjo besedo namreč pomeni tudi uresničevanje Božje volje. Ali kot je Jezus sam dejal: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih«.

    Uresničevati Božjo voljo je za nas ljudi težak korak. In velikokrat potrebujemo dobre zglede, pričevanja ter mentorje, ki nam jo pomagajo uresničevati. In kdo je lahko pri tem boljši mentor kot ravno Marija, ki je bila pripravljena sprejeti nove in nove meče, ki so prebadali njeno srce, samo da bi prišlo do uresničitve Božjega kraljestva med nami?

    Jezus, blagroval si vse, ki Božjo besedo poslušajo in ohranijo. Naj tvoja beseda v meni postane dejavna. Naj bom tako kot Tvoja Mati Marija, ki je besede in dogodke shranila v svojem srcu in o njih premišljevala.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/11/sobota-12-oktober-2024-blagor-prsim/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  3. Miro says:
    11. oktobra, 2024 at 12:12

    VSAKO KRALJESTVO, KI SE RAZDELI ZOPER SEBE, SE OPUSTOŠI IN HIŠA SE NA HIŠO ZRUŠI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,15-26)

    Ko je Jezus izgnal hudega duha, so nekateri izmed množice govorili: »Z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenje z neba.

    Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebulom izganjam hude duhove? Če pa jaz z Beelzebulom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa z Božjim prstom izganjam hude duhove, tedaj je prišlo k vam Božje kraljestvo. Kadar močni z orožjem varuje svoj dom, je na varnem njegovo premoženje; če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen. Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.

    Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja in, ko ga ne najde, pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem odšel.‹ In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno. Tedaj gre in si privzame sedem hudih duhov, hujših, ko je sam, in gredo vanjo in tam prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    BELZEBUL

    Žalostno je, kako ljudje iščemo izgovore, da nam ni treba poslušati Božjega glasu. V evangeliju gremo celo tako daleč, da popačimo stvarnost, samo, da ni treba poslušati Jezusovih besed. Obtožimo ga, da izganja demone z demonsko oblastjo. V veselje in tolažbo pa nam je, ko Jezus z veliko močjo razglasi in zagotovi, da je on najmočnejši.

    Oborožen človek, ki čuva svoj dom pred vrati hiše, je podoba demona, prepričanega, da je človeka že premagal in ga dokončno usmeril na pot pogube. Tedaj pride nekdo, ki je močnejši od njega. Močnejši je sam Jezus, ki demona premaga, mu iztrga orožje in razdeli plen. On, zmagovalec, lahko vzklikne: »Kdor ni z menoj, je proti meni in kdor ne zbira z menoj, raztresa.«

    Resnica pa je tale: če ne poslušamo Gospodovega glasu, smo kakor slepec, ki zaide in se vedno znova mukotrpno poskuša dokopati do prave smeri. Če ga poslušamo, zbiramo skupaj z njim to kar ostane za vedno. On je dejansko vedno najmočnejši in če smo z njim je vse dobro.

    Velika tolažba je vedenje, da je On najmočnejši: močnejši od demonov, močnejši od miselnosti tega sveta (last, slast, oblast), močnejši od vsake skušnjave, vsake preizkušnje, močnejši od vsake in vseh težav. On je v nas in mi v njem. On je najmočnejši. Naši vtisi niso tako zelo pomembni. On je in je z nami. On je najmočnejši in na koncu bo zmaga naša. Mi se mučimo z zbiranjem, če smo z njim pa smo deležni preobilja, kajti On je najmočnejši.

    Kako dobro de srcu, ko mu ponavljam: Kristus ti si najmočnejši, tudi smrt ti nič ne more, kaj šele vse kar je prej hudega in hudobnega. Večkrat v svoji šibkosti razmišljamo, da ne moremo zmagati raznih tegob in odvisnosti, da nam ni pomoči. Pa ni res. Lahko smo gotovi v zmago. V nas je najmočnejši, ki je vse zlo tega sveta že premagal. Jezus je Gospod.

    Močne so Jezusove besede ob koncu današnjega evangeljskega odlomka. Jezus sklene s stavkom, ki nam lahko pomaga: ‘Kdor ni z menoj, je zoper mene.‘ ‘Ne, ne, jaz sem z Jezusom, a na določeni distanci, ne približam se preveč.’ A to ne obstaja. Ali si z Jezusom ali si proti Jezusu. Ali si zvest ali nisi zvest. Ali imaš pokorno srce ali pa si izgubil zvestobo. Vsak med nami naj danes o tem razmisli, kako je z mojo zvestobo? Da bi zavrnil Gospoda, ali iščem kakšen izgovor? Ali poiščem kakšno stvar in očrnim Gospoda? Ne izgubiti upanja. In te besede: ‘zvestoba je izginila’ in ‘kdor ni z menoj, je zoper mene’ – tudi za nas še vedno puščajo prostor za upanje.

    Poklicani smo vrniti se h Gospodu, ‘ Pravi nam: Res je, tvoje srce je otrdelo kakor ta kamen. Velikokrat si me očrnil in me nisi poslušal. A še vedno je čas. Vrnite se k meni z vsem srcem, pravi Gospod, ker sem usmiljen in milostljiv. Vse bom pozabil. Zame je pomembno, da ti prideš k meni. To je tisto, kar je pomembno, pravi Gospod. In vse ostalo pozabi. To je čas usmiljenja, je čas Gospodove milosti. Odprimo srce, da bo lahko prišel v nas.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/10/petek-11-oktober-2024-belzebul/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    11. oktobra, 2024 at 12:11

    SVETI OČE PRI KATEHEZI: EDINOST SE NE URESNIČUJE ZA MIZO, AMPAK V ŽIVLJENJU

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 9. OKTOBRA, GOVORIL O SVETEM DUHU V APOSTOLSKIH DELIH. IZPOSTAVIL JE, DA EDINOST CERKVE POMENI EDINOST MED OSEBAMI IN SE NE URESNIČUJE ZA MIZO, AMPAK V ŽIVLJENJU. EDINOSTI SI VSI ŽELIMO, VENDAR JO JE TEŽKO DOSEČI, ŠE TEŽJE PA OHRANJATI. PAPEŽ JE ZATO POVABIL, NAJ PROSIMO SVETEGA DUHA, DA BI BILI ORODJE EDINOSTI IN MIRU.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Apd 11,15-17

    [Peter je rekel:] »Ko sem začel govoriti, je prišel nadnje Sveti Duh, kakor je prišel ob začetku nad nas. Spomnil sem se Gospodove besede, kako je rekel: ›Janez je krščeval v vodi, vi pa boste krščeni v Svetem Duhu.‹ Torej jim je Bog dal isti dar kakor nam, potem ko so začeli verovati v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem jaz, da bi mogel Bogu nasprotovati?«

    KATEHEZA: »Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom.« Sveti Duh v Apostolskih delih. Več o tem na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-10/sveti-oce-pri-katehezi-edinost-se-ne-uresnicuje-za-mizo-ampak.html

    Odgovori
  5. Miro says:
    10. oktobra, 2024 at 19:44

    PROSITE IN SE VAM BO DALO; IŠČITE IN BOSTE NAŠLI; TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,5-13)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kdo izmed vas bo imel prijatelja in bo šel k njemu opolnoči ter mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, pa nimam kaj predenj položiti,‹ pa bi oni znotraj odgovoril: ›Ne delaj mi nadlege; vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati‹ – povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

    In jaz vam pravim: Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.

    Ali koga izmed vas, očetje, bo sin prosil kruha, pa mu bo dal kamen? Ali ribe, pa mu bo dal namesto ribe kačo? Ali ga bo prosil jajca, pa mu bo dal škorpijona? Če torej vi, ki ste hudobni, znate dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    PROSI, TRKAJ IN SE ODPRE

    Molitev je kakor življenjski kisik. Molitev pomeni pritegniti nase navzočnost Svetega Duha, ki nas vedno vodi dalje.

    Jezus je dal zgled neprestane molitve, ki se jo opravlja z vztrajnostjo. Stalni dialog z Očetom, v tišini in zbranosti, je jedro vsega našega poslanstva. Evangeliji nam poročajo tudi o njegovih spodbudah učencem, naj molijo z vztrajnostjo, ne da bi se utrudili.

    Molitev mora biti predvsem vztrajna: kakor človek iz prilike, ki je moral sprejeti nenapovedanega gosta in gre sredi noči trkat na prijateljeva vrata ter ga prosi za kruh. Prijatelj odgovori »ne«, saj je že v postelji, a on vztraja in vztraja, dokler ga ne prisili, da vstane in mu da kruh. Vztrajna prošnja. A Bog je bolj potrpežljiv od nas in, kdor trka z vero in vztrajnostjo na vrata njegovega srca, ne ostane razočaran. Bog vedno odgovori. Vedno. Naš Oče dobro vé, kaj potrebujemo; vztrajnost ni zato, da bi ga obvestili ali prepričali, ampak je namenjena gojenju želje in pričakovanja v nas.

    Molitev ni samo vzgib enega trenutka, ampak pogumna drža za klicanje Boga, tudi za »razpravljanje« z Njim, ne da bi se vdali pred hudim in nepravičnostjo.

    Ni prave molitve brez duha ponižnosti. Ravno ponižnost je tista, ki nas v molitvi vodi, da prosimo.

    Učenje evangelija je jasno: vedno je treba moliti, tudi ko se zdi zaman, ko se Bog zdi gluh in nem in se nam zdi, da izgubljamo čas. Četudi se nebo zatemni, kristjan ne neha moliti. Njegova molitev gre v korak z vero. Vera se mnogo dni v našem življenju lahko zdi iluzija, nerodoviten napor. Obstajajo temni trenutki v našem življenju. In v teh trenutkih se vera zdi iluzija. Moliti pomeni prav tako sprejeti ta napor. Moramo vztrajati v naporu teh težkih trenutkov, v trenutkih, ko ne čutimo ničesar. Mnogi svetniki in svetnice so izkusili noč vere in tišino Boga – ko mi trkamo in Bog ne odgovori – in ti svetniki so ostali vztrajni.

    V teh nočeh vere, kdor moli, ni nikoli sam.

    Brez Jezusa bi naše molitve bile v nevarnosti, da postanejo človeški napori, največkrat usojeni na neuspeh. On pa je vzel nase vsak krik, vsako ječanje, vsako veselje, vsako prošnjo … vsako človeško molitev.

    Kristus je vse za nas, tudi v našem molitvenem življenju. To je dejal sveti Avguštin: Jezus »prosi za nas kot naš duhovnik; prosi v nas kot naša glava; mi ga prosimo kot svojega Boga. Prepoznajmo torej v Njem svoj glas in v nas njegov glas«.

    Zato se kristjan, ki moli, ničesar ne boji. Zaupa Svetemu Duhu, ki nam je bil dan kot dar in ki moli v nas, spodbuja molitev. Naj nas ta isti Sveti Duh, učitelj molitve, nauči pot molitve.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/10/09/cetrtek-10-oktober-2024-prosi-trkaj-in-se-odpre/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja