Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

10.440 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    POŽIVI NAM VERO!

    Jezus je apostolom odgovoril: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ‘Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,’ bi vam bila pokorna« S tem je Jezus želel povedati, da ima vera neskončno moč. Zakaj te moči vere ne moremo v svojem življenju dejansko uporabljati? Edini odgovor je, ker dvomimo in ne upamo pred drugimi pokazati, da verujemo. To je slabo. Treba je premagati strah, da nas drugi ne bodo razumeli, in računati z Bogom, ki bo naše slabost odpravil s svojo milostjo in blagoslovom. Vera pomeni zaupati Kristusu, ga sprejeti, hoditi za njim do konca, pustiti mu, da nas preoblikuje, da naredi mogoče tudi takšne stvari, ki človeško niso mogoče. V mesecu rožnega venca se še posebej izročamo nebeški materi Mariji z molitvijo rožnega venca.

    http://zupnija-mb-magdalena.rkc.si/cms/index.php/bogosluzje/23-misel-tedna-category/488-27-nedelja-med-letom-c1

  2. Miro says:

    APOSTOLI PROSIJO JEZUSA, NAJ JIH UČI MOLITI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 11,1-4)

    Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite: Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C1-4&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Gledam učence, ki opazujejo Jezusa, kako moli zatopljeno in domače. Prosijo ga, da bi jih naučil tako moliti. Želim, da Jezusova molitev postane tudi moja molitev, da bo dejanje ljubezni in sinovskega zaupanja do Očeta. Gospod, poživi mojo molitev, da ne bo utrujena in iz navade. Pokaži mi, da me ima Oče rad in skrbi zame, da mi odpušča in me rešuje pred hudim. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    MOLIMO S SV. FAVSTINO:

    BOŽJE USMILJENJE ZA SVET

    Neskončno usmiljeni Bog, ti neskončna dobrota! Glej, danes vse človeštvo iz brezna svoje bede
    kliče k tvojemu usmiljenju, k tvoji dobrosrčnosti, z močnim glasom svoje stiske.

    Milostljivi Bog, ne zavrzi molitve izgnancev te zemlje. Gospod, nepojmljiva Dobrota, ki
    popolnoma poznaš našo bedo in veš, da se z lastnimi močmi nismo sposobni dvigniti k tebi.

    Zato te milo prosimo, prehitevaj nas s svojo milostjo in neprestano večaj v nas svoje usmiljenje,
    da bomo zvesto izpolnjevali tvojo sveto voljo v vsem življenju in ob smrtni uri.

    Naj nas brani vsemogočnost tvojega usmiljenja pred kroglami sovražnikov našega zveličanja,
    da bomo z zaupanjem kot tvoji otroci čakali na tvoj končni prihod, na dan, ki je le tebi znan.

    Pričakujemo, da bomo prejeli vse, kar nam je po Jezusu obljubljeno, kljub vsej naši bedi, kajti
    Jezus je naše upanje; skozi njegovo usmiljeno Srce bomo stopili v nebesa kakor skozi odprta
    vrata (Dn 1570).

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  4. Miro says:

    SVETA FAVSTINA KOWALSKA – GLASNICA BOŽJEGA USMILJENJA

    V KATOLIŠKI CERKVI 5. OKTOBRA PRAZNUJEMO GOD SVETE FAVSTINE KOWALSKE, POLJSKE REDOVNICE IN GLASNICE BOŽJEGA USMILJENJA.

    »Pošiljam te k vsemu človeštvu z oznanilom svojega usmiljenja. Nočem kaznovati obolelega človeštva, marveč ozdraviti ga s pritegnitvijo na svoje usmiljeno Srce … Glasnica mojega usmiljenja si; izbral sem te za to službo v tem in prihodnjem življenju,« je govoril Jezus v videnju mladi poljski redovnici Favstini Kowalski, ki je njegove besede zapisala v svoj Dnevnik, katerega je na izrecno Jezusovo željo pisala zadnja štiri leta življenja. Lahko rečemo, da “po božjem nareku”, ker vsebuje tako globoke misli, da teologi sestro Favstino, ki je imela manj kot tri razrede osnovne šole, uvrščajo med velike mistike Cerkve.

    Rodila se je 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni kmečki družini v vasi Glogowiec pri Lodzu. Pri krstu so ji dali ime Helena. Od otroških let se je odlikovala v pobožnosti, delavnosti in ubogljivosti. Šolo je obiskovala manj kot tri leta, ker je zaradi revščine morala pomagati doma. Ko ji je bilo šestnajst let, je zapustila rodni dom in šla služit, da se je sama preživljala in pomagala staršem. Starši so zavrnili njeno prošnjo, da bi šla v samostan, čeprav je Helena že od svojega sedmega leta čutila v sebi božji klic. Prošnjo je ponovila pri osemnajstih letih in spet so starši rekli ne. Šla je služit v Lodz in po dveh letih, 1. avgusta 1925, so se ji končno odprla vrata samostana sester Božje Matere usmiljenja v Varšavi. »Zdelo se je mi, da sem stopila v rajsko življenje. Iz srca mi je kipela ena sama zahvalna molitev.«

    V skupnosti je prejela ime sestra Marija Favstina. Noviciat je opravila v Krakovu in tam izpovedala prve, po petih letih pa večne redovne zaobljube. V raznih redovnih hišah je opravljala preprosta dela: bila je kuharica, vrtnarica in vratarica. Vsako delo je sprejemala z veselim obrazom. »Delam, kar hoče Bog, torej sem popolnoma srečna.« Živela je v globoki združitvi z Bogom, ki jo je s trpljenjem pripravljal na njen poklic poslanke Božjega usmiljenja. Globino njenega duhovnega življenja razkriva njen Dnevnik, ki je po obliki knjiga spominov, v katero z okornimi črkami zapisovala predvsem ‘srečanja’ svoje duše z Bogom.

    Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Tedaj je v svoj dnevnik zapisala: »Zvečer sem v svoji celici videla Gospoda Jezusa v belem oblačilu. Ena roka je bila dvignjena v blagoslov, druga pa se je dotikala obleke na prsih. Iz odstrte obleke na prsih sta izhajala dva velika pramena žarkov, eden rdeč, drugi bled … Čez nekaj časa mi je Jezus rekel: “Naslikaj podobo po vzorcu, ki ga vidiš, z napisom: Jezus, vate zaupam. Želim, da bi to podobo častili, najprej v vaši kapeli, nato po vsem svetu.”« Kmalu zatem je prejela Jezusovo naročilo: »Hočem, da bi bila ta podoba, ki jo boš naslikala s čopičem, slovesno blagoslovljena prvo nedeljo po veliki noči; ta nedelja naj bo praznik usmiljenja.« Po božjem navdihu je k uresničitvi Jezusovega naročila pripomogel njen svetniški spovednik. Češčenje Božjega usmiljenja se je naglo razširilo po vsem svetu.

    Sestra Favstina, telesno popolnoma izčrpana, duhovno pa v polnosti dozorela, mistično zedinjena z Bogom, je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938, ko je dopolnila komaj 33 let. Ob začetku postopka za njeno beatifikacijo (1966) so njene posmrtne ostanke prenesli v svetišče Božjega usmiljenja v krakovskem predmestju Lagiewniki. Sv. Janez Pavel II., papež Poljak, ki je čutil, kako potrebno je za naš čas sporočilo usmiljenja, je s. Favstino Kowalsko 18. aprila 1993 razglasil za blaženo, 30. aprila 2000 pa za svetnico. Tisti dan je bila bela nedelja, ki se je prvič obhajala kot praznik Božjega usmiljenja.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sveta-favstina-kowalska

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  5. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: ŽELIM, DA BI BIL POGLED TVOJE DUŠE VEDNO UPRT V MOJO SVETO VOLJO,
    SAJ SI MI TAKO NAJBOLJ VŠEČ. NOBENA ŽRTEV SE NE MORE PRIMERJATI S TEM (Dn 1327).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na:
    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    ALI IMA BOŽJI SLUŽABNIK GOSPODOVEGA DUHA, JE MOGOČE SPOZNATI PO TEM:
    ČE BOG PO NJEM IZVRŠUJE KAJ DOBREGA, A SE ZARADI TEGA NE POVZDIGUJE.
    (misel sv. Frančiška Asiškega)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  7. Miro says:

    MEDŽUGORJE: PET “KAMNOV” ZA PREMAGOVANJE ZLA (Aleteia)

    MARIJINA SPOROČILA IZ MEDŽUGORJA SE LAHKO STRNI V PET “KAMNOV” ALI PRISTOPOV, S KATERIMI LAHKO DOSEŽEMO MIR

    Med tisoči ljudmi, ki vsako leto obiščejo Medžugorje, se mnogi vrnejo domov z nenavadno duhovno silo. Mlada španska pevka Jaqui Lin na primer pravi, da ji je teden, ki ga je lani avgusta preživela v tem romarskem središču, spremenil življenje.

    “Tisti trenutek je pomenil začetek globljega preobrata v moji veri. Zdaj eno uro na dan ali več preživim pred Najsvetejšim, vsak dan zmolim rožni venec, tudi rožni venec Božjega usmiljenja in meditiram na naključno stran Svetega pisma,” je povedala za revijo Omnes. “Poskušam upoštevati pet kamnov, ki jih Marija prosi od nas.” Kaj to pomeni?

    PET “OROŽIJ”

    Mnogi častilci Device Marije vidijo v teh “petih kamnih” strnitev Marijinih sporočil v Medžugorju. Preberite si torej o teh petih “kamnih”, petih pristopih, “orožjih”, s katerimi se lahko borimo proti zlu, kakor jih predstavlja Jozo Zovko, frančiškan, ki aktivno širi medžugorska sporočila po svetu:

    1. MOLITEV

    Marija v svojih sporočilih vedno poziva ljudi k molitvi, še posebno k molitvi rožnega venca. To je prosila tudi v svojih prikazovanjih v Fatimi in drugod.

    Marija je v sporočilu medžugorskim vidcem 13. septembra 1984 dejala: “Molite za Jezusovo zmago.”

    25. aprila 1987: “Vabim vas, dragi otroci, k molitvi s srcem (…). Molite, da bi vas Božji blagoslov obvaroval vsega zla, ki vam grozi. Blagoslavljam vas, dragi otroci.”

    In 25. junija 1985: “Z rožnim vencem boste premagali vse ovire, ki jih Satan v teh časih želi postaviti Katoliški cerkvi.”

    2. SVETA EVHARISTIJA

    Gospa je v svojih sporočilih dejala, da je maša “najboljša in najpopolnejša od vseh molitev.” Vabi nas tudi, da se pred evharističnim obhajanjem pravočasno pripravimo na prejem milosti, nato pa na trajno češčenje Najsvetejšega.

    Kot pravi sporočilo 25. januarja 1998: “Naj sveta maša ne bo navada, ampak življenje. Če vsak dan doživite sveto mašo, boste čutili potrebo po svetosti in rasli v svetosti…”

    3. SVETO PISMO

    Kraljica miru vabi k branju in molitvi ob Svetem pismu, kot tudi k temu, da knjigo postavite na vidno mesto v hiši in da jo starši predstavijo svojim otrokom.

    O duhovni moči, ki jo daje Beseda, Gospa razkriva skrivnost v sporočilu 3. avgusta 1984: “Dragi otroci! Razkrivam vam duhovno skrivnost: če hočete biti močnejši proti zlu, si ustvarite dejavno vest. Zato zjutraj veliko molite in si preberite besedilo iz evangelija. Zapišite si Božjo besedo v svoje srce in jo živite podnevi, posebno v preizkušnjah, in ponoči boste močnejši.”

    4. POST

    Odpoved zlu človeka osvobaja in mu daje moč, post pa je eno glavnih “orožij” za doseganje miru, pravi Marijino sporočilo 25. januarja 2001: “Otroci moji, kdor moli, se ne boji prihodnosti, in kdor se posti, se ne boji zla. Še enkrat vam ponavljam: samo z molitvijo in postom je mogoče ustaviti tudi vojne …”

    Po besedah vidcev Devica Marija tudi predlaga, da bi ob sredah in petkih hrano in pijačo nadomestili s kruhom in vodo.

    5. SPOVED

    Medžugorska sporočila vedno znova poudarjajo, da je treba odpreti srce Božjemu usmiljenju in se spovedovati.

    Devica po besedah vidcev predlaga prejem zakramenta sprave enkrat na mesec in vsakič, ko se zavedamo, da smo storili hud greh. Leta 1983 je dejala: “Ko greste k spovedi, se ne pripravljajte pet minut prej, ampak ves dan; izkoristite trenutek spovedi in prosite duhovnika za praktičen nasvet za vaše duhovno življenje.”

    Ena najbolj presenetljivih podob Medžugorja dolga vrsta ljudi, ki čakajo na spoved. Spoved postane posebno doživetje za številne romarje, kot tudi za Jaqui Lin, ki zagotavlja, da je tamkajšnja spoved pomenila začetek njene duhovne spreobrnitve:

    “Zakrament spovedi je bil moje veliko darilo. Doživela sem osebno in edinstveno izkušnjo. Pater frančiškan me je spovedoval in to, kar sva doživela, tako on kot jaz, je bilo darilo z neba. Sveti Duh je posredoval med nama in oba sva videla Jezusov odsev v najinih očeh. Zelo jasno mi je govoril in mi dal duhovno vodstvo, kaj naj počnem od zdaj naprej. Ta trenutek je spremenil del mojega življenja in preostale dni mojega potovanja. Če njegovih besed ne bi sprejela z odprtim srcem, nič ni imelo smisla. Zato sem ga poslušala.”

    Tem petim “kamnom” lahko pripišemo osebne, družinske, družbene spremembe, morda svetovni mir, kot tudi spremembe, kakršno je doživela Jaqui Lin:

    “Zaljubila sem se v molitev in češčenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. To je moj najljubši čas dneva. Govorim z njim in on mi šepeta po Svetem Duhu.”

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/09/27/medzugorje-pet-kamnov-za-premagovanje-zla/

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  8. Miro says:

    Nadaljevanje članka o liturgiji in zakramentih, Juan José Silvestre

    VELIKONOČNA SKRIVNOST V ČASU CERKVE: LITURGIJA IN ZAKRAMENTI

    »To delo odrešenja človeškega rodu in popolnega božjega češčenja (…) je izvršil Kristus predvsem z velikonočno skrivnostjo svojega blaženega trpljenja, vstajenja od mrtvih in slavnega vnebohoda.«[3] »To Kristusovo skrivnost Cerkev oznanja in obhaja v bogoslužju« (Katekizem, 1068).

    »Po pravici velja bogoslužje za izvrševanje duhovniške službe Jezusa Kristusa; vidna znamenja v bogoslužju označujejo in vsako na svoj način povzroča posvečenje človeka in tako skrivnostno telo Jezusa Kristusa, namreč glava in udje, izvršuje celotno javno bogoslužje.«[4] »Celotno liturgično življenje Cerkve se odvija okoli evharistične daritve in zakramentov« (Katekizem, 1113).

    »Kristus, ki “sedi na Očetovi desnici” in razliva Svetega Duha v svoje telo, ki je Cerkev, deluje odslej po zakramentih, ki jih je on sam postavil, da prek njih priobčuje svojo milost« (Katekizem, 1084).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/liturgija-in-zakramenti/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    OBISK PRI MARTI IN MARIJI – GOSPOD, UČI ME, DA JE NAJBOLJ POMEMBNO PRISLUHNITI TEBI. NAJ TE POSLUŠAM S POZORNOSTJO TISTEGA, KI LJUBI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,38-42)

    Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Jezus je pri Marti in Mariji. Marija sede k njemu in ga posluša, Marta pa je živčna, ker ga želi takoj postreči. Zato celo krega sestro, ker ji ne pomaga. Jezus ne podpira lenobe, pa tudi ne živčnosti pri delu in odnosih. Z ljubeznijo in pozornostjo bom sprejemal ljudi. Gospod, uči me, da je najbolj pomembno prisluhniti tebi. Naj te poslušam s pozornostjo tistega, ki ljubi. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    IMEJMO LJUBEZEN IN PONIŽNOST IN DAJAJMO MILOŠČINO, KER TO OČIŠČUJE NAŠE DUŠE
    MADEŽEV GREHA. LJUDJE NAMREČ IZGUBIJO VSE, KAR ZAPUSTIJO NA TEM SVETU; S SEBOJ
    PA NESEJO SAMO ZASLUŽENJE ZARADI LJUBEZNI IN MILOŠČINE, KI SO JO DELILI.
    (misel sv. Frančiška Asiškega)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  11. Miro says:

    GOD SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA (katoliška-cerkev.si)

    ŽIVLJENJEPIS

    Sv. Frančišek Asiški se je rodil leta 1181/82 v Assisiju kot sin trgovca Petra Bernardoneja in Francozinje Ivane Pica. Krstno ime malega Frančiška je bilo Giovanni, zaradi njegove matere pa so ga od rojstva naprej imenovali Francesco (Francozek). Frančišek je bil radoživ in vesel mladenič. Njegov cilj je bil postati vitez. Leta 1202 je komaj dvajsetleten odšel v vojno med mestoma Assisi in Perugia. Enoletno ujetništvo v ječah Perugie je prineslo spremembo. Frančišek je spoznal, da mora biti v življenju poleg blaginje in telesnih užitkov še kaj drugega. Romanje v Rim je njegovo prepričanje še okrepilo. Očaran je bil nad češčenjem Jezusa Kristusa, vendar še ni vedel, kako naj oblikuje svoje življenje.

    Leto 1205 je bilo zanj odločilno. Kot že tolikokrat prej je Frančišek molil v mali, razpadajoči cerkvici sv. Damijana pod Assisijem. Nenadoma je zaslišal, kako mu Kristus s križa govori: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Frančišek je poziv tedaj razumel dobesedno, prodal številne bale očetovega blaga, izkupiček pa izročil župniku cerkvice sv. Damijana, da bi obnovil kapelo. Besni oče Bernardone je od Frančiška zahteval, naj mu vrne denar, sicer se bo moral odpovedati dediščini. Frančišek je vse vrnil in se hkrati odpovedal tudi dediščini. Kmalu nato je Frančišek med mašo v takrat še majhni cerkvi sv. Marije Angelske v Porcijunkuli na ravnini pod Assisijem zaslišal besede iz Lukovega evangelija: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne čevljev.« Spoznal je, da mu je s tem nakazana njegova pot najbolj ubogega med ubogimi. Odložil je čevlje, si oblekel kuto, jo prevezal z vrvjo in se kot berač podal na popotovanje.

    Kmalu se je Frančišku, ki so ga prebivalci Assisija medtem razglasili za norega, pridružilo več enako mislečih prijateljev. Leta 1210 je Frančišek z dvanajstimi tovariši odšel k papežu Inocencu III. (1198–1216) v Rim in od njega dobil potrditev prvega preprostega vodila, ki se je kasneje izgubilo. Tako so nastali zametki reda manjših bratov. Število tistih, ki so želeli slediti Kristusu po Frančiškovem zgledu, je bilo vedno večje. Med njimi je bila tudi sv. Klara Asiška (1194–1253), ki je leta 1212 ustanovila žensko vejo, red klaris, imenovano tudi drugi red. Frančišku se je želelo priključiti mnogo laikov, tudi takšnih, ki so bili že poročeni. Tako je leta 1221 Frančišek zanje ustanovil tako imenovani tretji red, s čimer je omogočil, da so se redu manjših bratov pridružile nove skupine ljudi. Novembra leta 1223 je papež Honorij III. (1216–1227) potrdil novo, pravno osnovano vodilo, imenovano Potrjeno vodilo.

    VSE ŽIVLJENJE JE IMEL PRED SEBOJ EN SAM CILJ: POSTATI VEDNO BOLJ PODOBEN KRISTUSU

    Redke cerkvene osebnosti so tako kot Frančišek Asiški vplivale na Cerkev in družbo zahodnega sveta. Vse življenje je imel pred seboj en sam cilj: postati vedno bolj podoben Kristusu. Dne 24. septembra 1224 se je svojemu Gospodu približal bolj kot kdajkoli prej: med globoko molitvijo in v zamaknjenosti je na La Verni začutil rane Jezusa Kristusa. To je v zgodovini Cerkve prva zanesljivo izpričana stigmatizacija.

    Frančišek je zaradi spokornega življenja, dolgih postov in romanja v Sveto deželo zbolel, grozila mu je nevarnost, da bo oslepel. Da bi mu ozdravili očesno bolezen, so ga poleti leta 1226 odpeljali v Sieno, v takrat znamenito medicinsko šolo. V Sieni je svojemu nasledniku, redovnemu generalu, zvestemu bratu Eliju, narekoval svojo oporoko. Na nosilih so ga prenesli nazaj v Porcijunkulo, kjer se je nekoč vse začelo. Umrl je 3. oktobra 1226. Šele naslednji dan so na njegovem telesu odkrili Kristusove rane.

    V manj kot dveh letih po njegovi smrti ga je papež Gregorij IX. (1227–1241) 16. julija 1228 razglasil za svetnika. Dan poprej je papež položil temeljni kamen za baziliko sv. Frančiška, razkošno cerkev, kjer naj bi hranili njegove relikvije. Ko je bila leta 1230 spodnja cerkev bazilike dograjena, je dal brat Elija v njej na skrivnem mestu shraniti truplo redovnega ustanovitelja, in sicer iz strahu pred roparji relikvij. Šele leta 1818 so po številnih neuspešnih izkopavanjih našli podzemno kripto s svetnikovimi posmrtnimi ostanki in postavili znamenito grobnico, ki jo vse do danes vsako leto obišče na sto tisoče romarjev.

    O češčenju, običajih in upodobitvah tega svetnika več na: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-franciska-asiskega

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!

  12. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN SE RAVNAJMO PO NJEJ

    BOŽJA BESEDA: OTROCI, NE LJUBIMO Z BESEDO, TUDI NE Z JEZIKOM,
    AMPAK V DEJANJU IN RESNICI. (1 Jn 3,18)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1438&t=5#Ljubezen

    Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Z vero in zaupanjem se v molitvi priporočimo Presveti Devici Mariji, da bi v
      življenju uresničevali tisto, kar nam naroča naš GOSPOD. Vse v luči in moči
      Svetega Duha!

      MOLIMO:

      POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

      Pod tvoje varstvo pribežimo,
      o sveta božja Porodnica,
      ne zavrzi naših prošenj
      v naših potrebah,
      temveč reši nas
      vselej vseh nevarnosti,
      o častitljiva in blagoslovljena Devica,
      naša gospa, naša srednica,
      naša besednica!
      S svojim Sinom nas spravi,
      svojemu Sinu nas priporoči,
      svojemu Sinu nas izroči!

      Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
      zaupamo vate!

  13. Miro says:

    KOT DRUGE KREPOSTI SE TUDI PRETIRANA VNEMA SPREVRŽE V GREH;
    ZATO MORAMO PAZITI, DA NE ZAIDEMO V TA BLODNJAK; KAJTI VNEMA,
    KI JE ZUNAJ MEJA LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA, NI VEČ VNEMA, TEMVEČ
    POSTANE LJUDOMRZNOST. (misel sv. Vincencija Pavelskega)

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
    Sv. Vincencij Pavelski, prosi za nas!

  14. Miro says:

    LITURGIJA IN ZAKRAMENTI NA SPLOŠNO

    Piše: Juan José Silvestre

    ZAKRAMENTI SO UČINKOVITA ZNAMENJA MILOSTI, KI JIH JE POSTAVIL KRISTUS TER JIH IZROČIL CERKVI IN SE NAM PO NJIH PODELJUJE BOŽJE ŽIVLJENJE.

    VELIKONOČNA SKRIVNOST: ŽIVA IN POŽIVLJAJOČA SKRIVNOST

    Jezusove besede in dejanja v času njegovega skritega življenja v Nazaretu in v njegovem javnem delovanju so bila odrešilna in so vnaprej oznanjala moč njegove velikonočne skrivnosti. »Ko je prišla njegova ura (prim. Jn 13,1; 17,1), je Jezus preživel edinstveni dogodek zgodovine, ki ne bo nikoli minil: umrl je, bil je pokopan, vstal je od mrtvih in sédel na Očetovo desnico “enkrat za vselej” (Rim 6,10; Heb 7,27; 9,12). Gre za realen (stvaren) dogodek, ki se je zgodil v naši zgodovini, a je edinstven: vsi drugi dogodki v zgodovini se zgodijo enkrat, nato preminejo, pogoltnjeni v preteklost. Nasprotno pa Kristusova velikonočna skrivnost ne more ostati samo v preteklosti, ker je Kristus s svojo smrtjo uničil smrt in ker je vse tisto, kar Kristus je, ter vse, kar je storil in pretrpel za vse ljudi, deležno božje večnosti in zaobjema vse čase ter je navzoče vsem časom. Dogodek križa in vstajenja ostaja in vse priteguje k življenju« (Katekizem, 1985).

    Kot vemo, je »na začetku kristjanovega bitja (…) srečanje z nekim dogodkom, z neko Osebo, ki daje njegovemu življenju novo obzorje in s tem njegovo odločilno usmeritev.«[1] Od tod izhaja, da je »izvor vere in evharističnega bogoslužja dejansko isti dogodek: je dar, ki ga je Kristus izvršil z darovanjem sebe v velikonočni skrivnosti.«[2]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/liturgija-in-zakramenti/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  15. Hvala says:

    JEZUS NAROČA KAKO NAJ IZPOLNJUJEMO BOŽJO VOLJO

    NAJPREJ JE BRANJE BOŽJE BESEDE. BOŽJO BESEDO JE POTREBNO SPOŠTOVATI IN SE DRŽATI ZAPOVEDI BOGA. ZA VSAK ŽIVLJENJSKI DOGODEK JE RAZLAGA V SVETEM PISMU. PROSIMI ZA MILOST, DA ČLOVEK TO ZMORE STORITI.

    POSLUŠATI NAUK CERKVE, KER ZA TEM STOJI JEZUS IN Z DOBRO VOLJO IN VESELJEM, KOT PRAVI JEZUS SPREJEMATI VSE DOGODKE , KI NAM JIH POŠILJA VSAK DAN.

    Ker smo grešna in ustvarjena bitja, bi hoteli rezultate imeti čez noč. TAKO POČETJE BOLJ SPOMINJA NA TO, DA IMAMO BOGA ZA DOSEGO SVOJIH CILJEV, NE PA ZARADI NJEGA SAMEGA.

    BOG JE VSE, VSE LAHKO DA IN VSE LAHKO UREDI, NE MOREMO PA GA V NIČESAR PRISILITI IN SILITI.

    Bog je bogat plačnik. Leta, ki jih preživimo na zemlji, proti večnosti niso niti kapljica. In sprejeti Njegov načrt in v zvezi s tem tudi vse trpljenje, ki ga pošilja vsakemu od nas, JE IZPOLNJEVANJE NJEGOVE VOLJE.

    Za eno “kapljico” trpljenja na tem svetu, DAJE JEZUS VEČNO VESELJE. SI SPLOH LAHKO PREDSTAVLJAMO, DA NIKOLI NE BO KONEC ŽIVLJENJA Z NJIM V RADOSTI IN POLNEM VESELJU.

    POSLUŠATI GOSPODOVE BESEDE, KI JIH JE REKEL, PO NJIH ŽIVETI IN SE MU V CELOTI IZROČITI , DA ON VODI ŽIVLJENJE, JE NAJVEČ KAR LAHKO ČLOVEK STORI NA TEM SVETU.

    NA PRVO MESTO POSTAVITI NJEGOVE ZAPOVEDI IN SE JIH DRŽATI.

    Ker pa smo slabotna bitja zato Ga prosimo za MILOSTI, DA BOMO SKUPAJ Z NJIM PREHODILI POT, KI NAM JE TUKAJ NAMENJENA.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.