Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.751 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
  1. Miro says:
    4. oktobra, 2026 at 15:43

    PAPEŽ: SV. FRANČIŠEK JE PRENOVIL CERKEV V MOČI VERE V GOSPODA JEZUSA IN Z BRATSKO LJUBEZNIJO

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEPO NEDELJO VAM VOŠČIM! EVANGELJSKA PRILIKA, KI JE BILA OZNANJENA V BOGOSLUŽJU DANAŠNJE NEDELJE, GOVORI O JEZUSOVEM ŽIVLJENJU IN O SMISLU NJEGOVEGA POSLANSTVA
    (prim. Mt 21,33-43)«.

    S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 27. nedeljo med letom. Letos nedelja sovpada z godom sv. Frančiška Asiškega.

    On je Božji Sin, poslan na svet, ki pa so ga zavrnili prav tisti, ki bi ga morali sprejeti z odprtimi rokami. Tisti, ki je prišel, da bi prinesel zveličanje, je bil deležen obsodbe: tisti, ki želi darovati življenje, je usmrčen. Ko nas Kristusov nauk spodbuja k razmišljanju o tolikih krutostih, ki uničujejo svet in zgodovino ljudstev, učenje Jezusa Kristusa razodeva vedno večje usmiljenje svojega Očeta.

    Ta silovita zavrnitev pa ne uniči Božje volje, ki v svoji brezmejni pravičnosti spreminja zlo v odkupitev: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, ta je postal vogelni kamen. To je Gospodovo delo, ki je v naših očeh čudovito.« (Mt 21,42; prim. Ps 118,22). Jezus sam navaja te besede psalma, ki slavi čudovito Gospodovo delo: kamen ki je bil zavržen, postane temelj, ki podpira vse. Tako Vsemogočni vodi zgodovino, in nam pomaga v vseh naših padcih. Bog nikoli ne zavrže našega življenja.

    Glede na podobo, ki je bila uporabljana v priliki, je vinograd, ki ga moramo obdelovati s pravičnostjo, Cerkev, ki jo s svojimi odločitvami gradimo ali ji škodujemo. V zvezi s tem hočem danes, ob osemstoletnici njegove smrti, spomniti na delavca, ki je dal svoje življenje v odkupnino za mnoge, na sv. Frančiška Asiškega. Jezus sam ga je prosil, naj popravi njegovo Cerkev. Po navdihu Križanega je Frančišek najprej popravil svoje življenje na Kristusovih temeljih; z njim je delil uboštvo, veselje in trpljenje, vse do mističnega znamenja stigem. Kot mož goreče molitve in poln ljubezni do vseh je bil zgled za prve brate, ki so z njim delili njegovo odpoved kot pristno pot prenove za Cerkev. Sveti Frančišek je prenovil Cerkev v moči vere v Gospoda Jezusa in s pričevanjem bratske ljubezni.

    Predragi, karizma sv. Frančiška še danes, po osemsto letih rodi sad. O tem pričata ne samo velika in živa frančiškovska družina, ampak tudi številni darovi, ki jih njegova duhovna dediščina širi med Božjim ljudstvom. Ko torej obhajamo frančiškovsko jubilejno leto, vztrajno prosimo za dar miru in se iskreno zavzemajmo za gradnjo sloge med ljudstvi.

    Pri tem delu naj nas vedno spremlja priprošnja presvete Marije, naše Matere; nanjo se sedaj obračamo, duhovno združeni z verniki, zbranimi v svetišču v Pompejih, da bi dvignili prošnjo k Devici svetega rožnega venca.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-10/papez-sv-francisek-je-prenovil-cerkev-v-moci-vere-v-gospoda.html

    Reply
  2. Miro says:
    4. oktobra, 2026 at 9:01

    ODPRIMO SRCE ZA BOŽJO BESEDO!

    TRTO SI DAL PRIPELJATI IZ EGIPTA,
    IZGNAL SI NARODE, DA SI JO ZASADIL.
    SVOJE MLADIKE JE IZTEZALA DO MORJA,
    SVOJE POGANJKE DO VELETOKA.
    ZAKAJ SI PODRL NJENE OGRADE,
    DA JO SKUBEJO VSI, KI GREDO PO POTI?
    (Ps 80,9.12.13)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Ps%2080%2C9.12.13-14.15-16.19-20

    Reply
  3. Miro says:
    4. oktobra, 2026 at 8:53

    V ČEM ME NAGOVARJA SVETI FRANČIŠEK IN KAJ BI IMEL POVEDATI DANAŠNJI CERKVI IN DRUŽBI?
    (anketa, Družina, 4. oktober 2026)

    Ko je srednjeveško Cerkev preplavljal pohlep po bogastvu, razkošju in brezskrbnem življenju brez čuta za duhovno in telesno bedo drugih, je doživela veliko duhovno prenovo, katere velikan je SV. FRANČIŠEK ASIŠKI (1182–1226), čigar god praznujemo danes.

    Več o tem na: https://www.druzina.si/clanek/v-cem-me-nagovarja-sveti-francisek-kaj-bi-imel-povedati-danasnji-cerkvi-druzbi-anketa

    Reply
  4. Miro says:
    4. oktobra, 2026 at 8:50

    OTROCI SKUPAJ S PAPEŽEM MOLILI ZA MIR ZA VSE OTROKE SVETA, ZLASTI ZA TISTE, KI ŽIVIJO TAM, KJER JE VOJNA

    V Vatikanskih vrtovih je v četrtek, 1. oktobra 2026, več kot sedemsto otrok, zbranih s papežem pred Lurško votlino, vzklikalo prošnje k Jezusu in Mariji skupaj z vrstniki po vsem svetu, zahvaljujoč pobudi »Milijon otrok moli rožni venec«, ki jo papeška fundacija Pomoč trpeči Cerkvi spodbuja že več kot dvajset let. Kampanja bo prvič trajala cel teden, od 1. do 7. oktobra 2026, praznika Gospe Rožnovenske.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-10/otroci-skupaj-z-papezem-molili-za-mir-za-vse-otroke-sveta.html

    Reply
  5. Miro says:
    3. oktobra, 2026 at 21:01

    ŠKOF ŠTUMPF OB PRAZNIKU SV. HIERONIMA: KDOR JE PRIJATELJ SVETEGA PISMA, JE PRIJATELJ Z BOGOM (SŠK, 30.9.2026)

    KOPRSKI ŠKOF PETER ŠTUMPF JE 30. SEPTEMBRA 2026 V KOPRSKI STOLNICI OB PRAZNIKU SV. HIERONIMA, ZAVETNIKA KOPRSKE ŠKOFIJE, POUDARIL POMEN MODROSTI, KI POVEZUJE RESNICO IN LJUBEZEN TER ČLOVEKA VODI K BOGU.

    Ob tej priložnosti se je spomnil tudi novega slovenskega prevoda Govorov v čast sv. Hieronimu Petra Pavla Vergerija Starejšega, ki Hieronima povezujejo z našimi kraji in ga predstavljajo kot zgled učenosti, svetosti in predanosti Božji besedi.

    Škof Štumpf je posebej spodbudil k vsakodnevnemu branju in premišljevanju Svetega pisma. Poudaril je, da zgolj poznavanje svetopisemskega besedila še ni dovolj: Božja beseda mora iz razuma vstopiti tudi v srce in postati vidna v človekovih dejanjih. Ob Hieronimovih besedah »Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna Kristusa« je vernike povabil, naj postanejo domači z Božjo besedo in tako, kot je dejal sveti Hieronim, postopoma postanejo »Kristusova knjižnica«.

    Celotna homilija škofa Štumpfa na: https://katoliska-cerkev.si/skof-stumpf-ob-prazniku-sv-hieronima-kdor-je-prijatelj-svetega-pisma-je-prijatelj-z-bogom-26

    Reply
  6. Miro says:
    2. oktobra, 2026 at 10:49

    ODPRIMO SRCE ZA BOŽJO BESEDO!

    GOSPOD, TI SI BIL NAŠE PREBIVALIŠČE
    OD RODA DO RODA.
    PREDEN SO BILE ROJENE GORE
    IN SI OBLIKOVAL ZEMLJO IN SVET,
    OD VEKOV IN NA VEKE SI TI BOG.
    (Ps 90,1-2)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Ps%2090%2C1-2.3-4.5-6.10-11

    Reply
  7. Miro says:
    1. oktobra, 2026 at 15:02

    MOLITEV ROŽNEGA VENCA (SŠK, 1. oktober 2026)

    ROŽNI VENEC GOVORI O KRISTUSOVI SKRIVNOSTI. V LITANIJAH TO MOLITEV CELO IMENUJEMO SVETI ROŽNI VENEC. TO PA ZATO, KER SE V NJEJ POGLABLJAMO V SAMO SKRIVNOST BOŽJE PRISOTNOSTI V NAŠEM ŽIVLJENJU.

    Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.

    Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.

    Več o molitvi rožnega venca na: https://katoliska-cerkev.si/molitev-roznega-venca

    Reply
  8. Miro says:
    1. oktobra, 2026 at 9:30

    KATEHEZA O PAPEŽEVEM OBISKU FRANCIJE: SREČANJA BILA ZNAMENJA PREPORODA IN UPANJA

    MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 30. SEPTEMBRA 2026, JE PAPEŽ LEON XIV. GOVORIL O SVOJEM APOSTOLSKEM POTOVANJU V FRANCIJO, MED KATERIM JE POLEG PARIZA, LURDA IN METZA OBISKAL ŠE SEDEŽ UNESCA.

    Pri katehezi je povzel glavne dogodke svojega štiridnevnega obiska (25.–28. september 2026) in o njih spregovoril kot znamenjih preporoda Cerkve v Franciji, ki so odražala geslo potovanja »Da bi svet imel življenje«.

    Celotna kateheza na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-09/kateheza-o-papezevem-obisku-francije-srecanja-bila-znamenja-pre.html

    Reply
  9. Miro says:
    30. septembra, 2026 at 9:44

    ODPRIMO SRCE ZA BOŽJO BESEDO!

    MOJE OKO JE POSTALO MOTNO ZARADI BEDE,
    GOSPOD, VSAK DAN KLIČEM K TEBI,
    SVOJE ROKE IZTEGUJEM PROTI TEBI.
    BOŠ MAR DELAL ČUDEŽE ZA MRTVE,
    BODO MAR VSTALE SENCE, DA BI TE SLAVILE?
    (Ps 88,10-11)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Ps%2088%2C10-11.12-13.14-15

    Reply
  10. Miro says:
    30. septembra, 2026 at 9:39

    Iz nagovora nadškofa Alojzija Cvikla Cvikla ob Slomškovem dnevu 2026:

    KAJ NAM SLOMŠEK SVETUJE, KAKO ŽIVETI VERO?

    V ospredje je postavljal NEDELJSKO SVETO MAŠO, ki je vir milosti, opora in pomoč, da utrjujemo svoj odnos z Bogom. Slomšek pravi: »Šest dni nam je dobri Bog dal, da vsa naša posvetna dela opravljamo in za telo skrbimo, sedmi dan je sebi posvetil, da je Bogu v čast in naše zveličanje.«

    Druga stvar, ki jo Slomšek zelo priporoča, je MOLITEV.

    V molitvi je videl globoko, vsakodnevno vez z Bogom in jo označil za »nebeško pošto«. Po njej gredo naše prošnje »gor« k Bogu, od njega pa pridejo k nam darovi Božje milosti.

    Vsakodnevna molitev je za Slomška temelj duhovnega življenja in vsega dela, ki ga opravlja človek.

    Za Slomška ni tako pomembna dolžina molitve, ampak pomembneje je, da je molitev »dobra«. Vsak dan je potrebno začeti z Bogom in ga z njim tudi končati.

    Staršem je zelo priporočal, naj v družini molijo skupaj in naj otroke uvajajo v molitev.

    Tretja stvar, ki jo Slomšek zelo priporoča pa je POSLUŠANJE BOŽJE BESEDE, oziroma prebiranje Svetega pisma. V Božji besedi je Slomšek prepoznaval temelj za krščansko življenje, za primerno rast v veri in za širjenje duhovnih obzorij.

    Božjo besedo je doživljal in odkrival, kot na nekaj živega, nekaj, kar človeka nagovori v globino srca. Poudarjal je, da ni dovolj branje, temveč moramo pustiti, da nas Beseda tudi ogreje in prenovi naše srce. V svojih pridigah je vernike spodbujal k rednemu poslušanju in premišljevanju Božje besede.

    Za bl. A. M. Slomška pomeni živeti vero, da ta ni samo nekaj zunanjega, ali zgolj navada, ki bi se pri človeku pokazala od časa do časa. Vera je za Slomška vsakdanji način življenja, delovanja in zato luč pri iskanju pravih življenjskih odločitev.

    Kar je Slomšek spoznaval in veroval, to je tudi živel! Vera mu je bila luč in vodilo v življenju.

    V luči vere je tako Slomšek našel navdih in moč za svoje pastirsko, duhovniško, vzgojno, kulturno in literarno delovanje.

    Del razmišljanja mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla ob Slomškovem dnevu 2026

    Celoten nagovor na: https://katoliska-cerkev.si/nadskof-cvikl-ob-slomskovem-dnevu-vera-naj-bo-luc-zivljenja-kultura-pa-izraz-plemenitega-srca-26

    Reply
← Older Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja