Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

1.739 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    ČLOVEKU JE POTREBNA TIŠINA IN DUHOVNOST
    Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi,
    če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
    kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
    Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
    Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
    kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
    Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi
    ter strahove ne vlecite v naslednji dan, da začnete nov dan znova.
    Zakoni in družine lahko zaradi vašega negativizma razpadejo,
    prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
    ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.
    Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
    Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice ter se smilitzi samemu sebi.
    Naredite spremembo in spreobrnite se v vedrega in dobrega kristjana, ki je magnet za ljudi.
    Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte,
    posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo.
    Fizična sprostitev vam bo prinesla mir,
    in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma, da se duh okrepča.
    Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
    In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
    Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.
    Bodite veseli in polni Radosti, ko greste med ljudi,
    DARUJTE JIM UPANJE, VESELJE IN NASMEH,
    da jim prinesete Božji Mir in Toplo Sonce Očetove Ljubezni. Amen.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim(Bund ohne Namen).

  2. Janez says:

    RAZMIŠLJANJE ALI JE BIL BOG VEDNO USMILJEN DO GREŠNEGA SVETA?
    Žal je bilo pogosto navedeno, da je Bog prvotno (pred padcem v Edenskem Vrtu) obljubil, da bo podaril svojo dobroto (Adamu in Evi in kasneje Izraelu) šele, ko bo njegova stvaritvena kreacija v svetu izpolnila določene pogoje in izpolnila obveznosti, ki ji jih je naložil. Če tega ne bi storila, tudi ona ne bi bila zelo prijazna do nje. Tako ji ne bi dal odpuščanja in večnega življenja. Glede na ta napačen pogled, je Bog v pogodbi “če … potem …” odnos z njegovim ustvarjanjem. Ta pogodba potem vključuje pogoje ali obveznosti (pravila ali zakone), ki jih mora človeštvo spoštovati, da bi lahko prejelo tisto, kar Bog zatrjuje. Po tem mnenju je prva prednostna naloga Vsemogočnega, da spoštuje pravila, ki jih je določil. Če tega ne storimo pravičnega, mu ne bo všeč. Še huje, dal nam bo, kar ni dobro, kar ne vodi v življenje, ampak v smrt; zdaj in za vedno. Ta napačen pogled vidi zakon kot najpomembnejši atribut božjega bitja in tako kot najpomembnejši vidik njegovega odnosa do njegovega stvarjenja. Ta Bog je v bistvu pogodbeni bog, ki stoji v razmerju, ki temelji na zakonih in pogojih z njegovim ustvarjanjem. Ta odnos vodi po načelu “gospodar in suženj”. Glede na to stališče je Božja velikodušnost, kolikor je njegova dobrota in blagoslov, vključno s odpuščanjem, daleč od bistva te Božje podobe, ki jo širi. Načeloma Bog ne podpira čiste volje ali čistega legalizma. To postane še posebej jasno, ko pogledamo Jezusa, ki nam pokaže Očeta in pošlje Svetega Duha. To postane jasno, ko od Jezusa slišimo o njegovem večnem odnosu z njegovim Očetom in Svetim Duhom. Spozna nam, da sta njegova narava in značaj identični Očetu. Odnos oče-sin ni označen s pravili, obveznostmi ali izpolnjevanjem pogojev za pridobitev koristi na ta način. Oče in sin nista v pravnem razmerju. Med seboj niste sklenili pogodbe, v skladu s katerimi je neizpolnjevanje ene strani enako upravičeno do neizpolnitve. Zamisel o pogodbenem, pravno utemeljenem odnosu med očetom in sinom je absurdna. Resnica, ki nam jo je Jezus razodel, je, da je njihov odnos zaznamovan s sveto ljubeznijo, zvestobo, samozavestjo in medsebojnim poveličevanjem. Jezusova molitev, kot jo beremo v poglavju 17. Janezovega evangelija, jasno kaže, da je ta trojeden odnos osnova in vir Božjega delovanja v vsakem pogledu; kajti vedno deluje po sebi, ker je zvest. S pozornim proučevanjem Svetega pisma postaja jasno, da Božji odnos do njegovega stvarjenja, tudi po padcu z Izraelom, ni pogodbeno vezan: ni zgrajen na pogojih, ki jih je treba upoštevati. Pomembno je, da se zavedamo, da Božji odnos z Izraelom ni bil temeljno na zakonu, ne pa na pogodbi, če bi takrat veljal. Paul se je tega tudi zavedal. Vsemogočni odnos z Izraelom se je začel z zavezo, obljubo. Mojzesov zakon (Tora) je začel veljati 430 let po uvedbi zaveze. Z mislijo na časovno obdobje je malo verjetno, da bo zakon osnova za Božji odnos z Izraelom. Kot del zaveze Boga svobodno in z vso svojo dobroto je priznal Izraelu. In kot se boste spomnili, to ni imelo nič s tem, kar je sam Izrael lahko ponudil Bogu (5, Mo 7,6-8). Ne pozabimo, da Abraham ni poznal Boga, ko ga je obljubil, da ga bo blagoslovil in ga blagoslovil vsem ljudem (1, Mo 12,2-3). Zaveza je obljuba: svobodno je izbrana in podeljena. “Sprejel vas bom k svojemu ljudstvu in bo vaš Bog,” je rekel Vsemogočni Izrael (2, Mo 6,7). Božji blagoslov je bil enostranski, prišel je sam z njegove strani. V zavezo je vstopil kot izraz svoje narave, svojega značaja in narave. Njegovo zaprtje z Izraelom je bilo dejanje milosti – da, milosti! Če pogledamo ponovno na prva poglavja v Postanku, postane jasno, da se Bog ne povezuje z njegovim ustvarjanjem v skladu s pogodbeno konvencijo. Prvič, samo ustvarjanje je bilo dejanje prostovoljnega dajanja. Ni bilo ničesar, kar bi zaslužilo pravico do obstoja, veliko manj dobro. Bog sam razlaga: “In bilo je dobro,” da, “zelo dobro.” Bog daje svojo dobroto svobodne izbire svojemu stvarstvu, ki je daleč od njega slabše; daje ji življenje. Eva je bila Božji dar prijaznosti do Adama, da ne bi več bil sam. Podobno je Vsemogočni Adam in Eva dala rajskemu vrtu in jim dala donosno nalogo, da ga negovajo, da bi bila plodna in da bi se življenje izobilno odletelo. Adam in Eva nista izpolnila nobenih pogojev, preden sta dobila ta dobra Božja darila po svoji prosti volji. Kako je bilo po padcu, ko je svetopisemstvo vstopilo? Izkazalo se je, da Bog še naprej prostovoljno in brezpogojno izvaja svojo dobroto. Ali ni bil njegov namen, da bi dal Adamu in Evi priložnost za kesanje po svoji neposlušnosti, dejanju milosti? Pomislite tudi, kako jim je Bog priskrbel kožo za oblačila. Celo njena zavrnitev iz Edenskega vrta je bila dejanje milosti, ki ji je preprečilo, da bi v svojem grešnem stanju uporabila drevo življenja. Božja zaščita in previdnost proti Kajnu je mogoče videti le v isti luči. Tudi v zaščiti, ki jo je dal Noetu in njegovi družini, pa tudi zagotovilo mavrice, vidimo Božjo milost. Vsa ta milostna dejanja so darila, ki jih prostovoljno dajemo v imenu Božje dobrote. Nobena od njih ni nagrada za izpolnitev kakršnih koli, celo majhnih, pravno zavezujočih pogodbenih obveznosti.

    Milost kot nezaslužena dobrota našega Boga?
    Bog vedno svobodno deli svoje ustvarjanje s svojo dobroto. To počne za vedno iz svojega najglobljega bitja kot Oče, Sin in Sveti Duh. Vse, kar naredi to Trojico manifestirano v stvarstvu, izhaja iz obilja njene celinske skupnosti. Pravno in pogodbeno utemeljen odnos z Bogom ne bi spoštoval trojedinega ustvarjalca in avtorja zaveze, ampak bi ga naredil kot čistega idola. Idoli vedno vstopajo v pogodbena razmerja s tistimi, ki zadovoljujejo svojo lakoto po priznanju, ker potrebujejo svoje privržence toliko, kot to počnejo njihovi. Oba sta medsebojno odvisna. Zato si medsebojno koristijo za svoje lastno uporabne cilje. Zrno resnice, ki je neločljivo povezano z besedo, da je milost Božja nezaslužena dobrota, je preprosto to, da je ne zaslužimo.

    Božja dobrota premaga zlo in hudobijo
    Milost ne pride v poštev le v primeru greha kot izjema od katerega koli zakona ali obveznosti. Bog je usmiljen, ne glede na dejansko naravo greha. Z drugimi besedami, ni potrebe po dokazljivi grešnosti, da bi bili milostni. Njegova milost se nadaljuje tudi, ko je greh. Res je torej, da Bog ne preneha dajati svoji dobroti svoje ustvarjanje po svoji svobodni volji, tudi če je ne zasluži. Potem ji prostovoljno da odpuščanje za ceno svoje sprave. Tudi če grešimo, Bog ostaja zvest, ker ne more zanikati sebe, kot pravi Pavel: “… če smo nezvesti, bo ostal zvest” (2, Tim 2,13). Ker Bog vedno ostaja zvest samemu sebi, nam tudi takrat prinese svojo ljubezen in se drži svojega svetega načrta za nas, tudi če se upiramo proti njemu. Ta trdnost milosti, ki nam je bila dana, nam pokaže, kako velik je Bog, da je dober do svoje stvaritve. “Za nas je bil Kristus že mrtev, strog in pravičen ter usmiljen v času, ko smo bili grešni in šibki, vendar Bog pokaže svojo ljubezen do nas v tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki” (Rim 5,6; 8). Poseben značaj milosti postaja vse bolj opazen prav tam, kjer osvetljuje temo. In tako govorimo o milosti predvsem v kontekstu grešnosti. Bog je usmiljen, ne glede na našo grešnost. Dokaže se, da je zvest svojemu stvarstvu in se drži svoje obetajoče usode. To lahko v celoti prepoznamo v Jezusu, ki ob dokončanju svoje odkupne daritve ne dovoli, da bi se odvrnil od moči zlobnega zla. Sile zla ga ne morejo preprečiti, da bi dal svoje življenje za nas. Niti bolečine in trpljenja niti najhujše ponižanje mu ne moreta preprečiti, da bi sledil svoji sveti, ljubezenski usodi in spravil človeka z Bogom. Božja dobrota ne zahteva, da se zlo spremeni v dobro. Toda ko gre za zlo, dobrota natančno ve, kaj mora storiti: gre za premagovanje, premagovanje in osvajanje. Torej ni preveč milosti.

    Milost: zakon in poslušnost?
    V zvezi z milostjo, kako gledamo na starozavezno pravo in krščansko poslušnost v Novi zavezi? Še enkrat, ko spoznamo, da je Božja zaveza enostranska obljuba, je odgovor skoraj samoumeven: obljuba sproži odgovor na to, kar je bilo narejeno. Upoštevanje obljube pa ni odvisno od te reakcije. V tem kontekstu obstajata samo dve možnosti: verjeti v obljubo polnega zaupanja v Boga ali ne. Mojzesov zakon (Tora) je Izraelu jasno povedal, kaj pomeni zaupati Božji zavezi v tej fazi pred končno odrešitvijo obljube, ki jo je dal (tj. Pred pojavom Jezusa Kristusa). V svoji milosti je Vsemogočni Izrael razodel način življenja, ki naj bi ga vodil v svoji zavezi (Stari zavezi). Bog je v Izrael prinesel Mojzesovo Toro kot velikodušno darilo. Morala bi jim pomagati. Pavel jo imenuje »vzgojitelj« (Gal 3,24-25). Zato ga je treba obravnavati kot dobronamerni dar milosti iz vsemogočnega Izraela. Zakon je bil razglašen v okviru Stare zaveze, ki je bil milostni dogovor v svoji obljubi (pričakuje izpolnitev v obliki Kristusa v Novi zavezi). Služi namenu zavez, ki ga je Bog svobodno podelil, da blagoslovi Izrael in ga naredi za predhodnico milosti za vse ljudi. Bog, ki ostaja zvest sam sebi, želi živeti enako nepogodbeno razmerje z ljudmi v Novi zavezi, ki so našli izpolnitev v Jezusu Kristusu. On nam daje vse blagoslove njegove odkupne daritve in sprave, njegove smrti, vstajenja in vstajenja. Vse prednosti njegovega prihodnjega kraljestva bodo nam ponujene. Poleg tega nam je na voljo sreča, da Sveti Duh živi v nas. Toda ponudba teh milosti v Novi zavezi zahteva reakcijo – ravno isti odziv, ki bi ga moral pokazati Izrael: vera (zaupanje). Toda v okviru Nove zaveze verjamemo v njeno izpolnitev in ne v njeno obljubo.

    Naš odziv na Božjo dobroto?
    Kakšna naj bi bila naša reakcija na milost, ki nam je bila dana? Odgovor je: “Življenje vere v Božjo obljubo”. To pomeni “življenje v veri”. Primeri takšnega načina življenja najdemo v “svetnikih” Stare zaveze (hebrejski 11). Ima posledice, če ne zaživi zaupanja v obljubljeno ali uresničeno zavezo. Pomanjkanje zaupanja v zvezno vlado in njenega ustvarjalca omejuje naše koristi. Pomanjkanje zaupanja Izraela je bilo v viru življenja – hrani, blaginji in plodnosti. Nezaupanje je bilo toliko v njegovem odnosu z Bogom, da mu je bilo odvzeto sodelovanje pri skoraj vseh milostnih darilih Vsemogočnega. Božja zaveza je, kot nam pravi Pavel, nepreklicna. Zakaj? Ker se ga Vsemogočni zvesto drži in ga vzdržuje, tudi če ga to drago stane. Bog se ne bo nikoli odmaknil od svoje besede; ne more biti prisiljen, da se obnaša tujemu svojemu stvarstvu ali svojemu ljudstvu. Tudi z našim pomanjkanjem zaupanja v obljubo, ga ne moremo narediti nezvesto zase. To je tisto, kar je mišljeno, ko je rečeno, da Bog deluje “zaradi svojega imena”. Vsa navodila in zapovedi, ki so z njo povezane, so v verovanju v Boga, poslušnosti nam svobodno in svobodno milosti, poslušnosti. Ta milost je našla svojo izpolnitev v predanosti in razodetju samega Boga v Jezusu. Da bi uživali v njih, moramo sprejeti darila Vsemogočnega in jih ne zavrniti ali prezreti. Odredbe (zapovedi), ki jih najdemo v Novi zavezi, pričajo o tem, kaj pomeni za Božje ljudstvo po tem, ko je bilo ustanovljeno Novo zavezo, sprejemanje in zaupanje v Božjo milost.

    Kaj so korenine poslušnosti?
    Kje torej najdemo vir poslušnosti? Izvira iz zaupanja v Božjo zvestobo namenom njegove zaveze, ki je uresničena v Jezusu Kristusu. Edina oblika poslušnosti, ki ji je Bog podrejen, je poslušna veri, ki se kaže v veri v trdnost, zmožnost in zvestobo Vsemogočnega (Rim 1,5, 16,26). Poslušnost je naš odgovor na njegovo milost. Pavel v zvezi s tem ne pušča dvomov – to je še posebej očitno v njegovi izjavi, da Izraelci niso izpolnili določenih zakonskih zahtev Mojzesove Tore, ampak da so »zavrnili pot vere in verjeli, da morajo njihove službe poslušnosti doseči svoj cilj. prinesite “(Rim 9,32). Apostol Pavel, farizej, ki spoštuje zakon, je priznal presenetljivo resnico, da Bog nikoli ni želel, da bi dosegel pravičnost z ohranjanjem zakona. V primerjavi s pravičnostjo, ki mu jo je Bog namenil po milosti v primerjavi z njegovo udeležbo v Božji lastni pravičnosti, ki mu jo je dal Kristus, bi bilo (vsaj najmanj)! Fil 3,8-9). Vedno je bila Božja volja, da delimo svojo pravičnost s svojim ljudstvom kot darilo. Zakaj? Ker je usmiljen (Fil 3,8-9). Torej, kako bomo dobili to darilo, ponujeno prostovoljno? Z zaupanjem v Boga in z verovanjem v njegovo obljubo, da nam ga dajemo. Poslušnost, ki jo Bog želi, da se vadimo, se hrani z vero, upanjem in ljubeznijo zanj. Pozivi k praksi poslušnosti, s katerimi se srečujemo v Svetem pismu, in zapovedi, ki jih najdemo v Stari in Novi zavezi, izvirajo iz milosti. Če verjamemo v Božje obljube in verjamemo, da se bodo uresničevali v Kristusu in potem v nas, potem bomo po njih resnično želeli živeti resnično in resnično. Življenje neposlušnosti ne temelji na zaupanju in ne more (še) zavrniti sprejema obljubljenega. Samo vera, upanje in ljubezen, ki izhaja iz poslušnosti, veliča Boga; kajti le ta oblika poslušnosti priča o tem, kdo v resnici je Bog, kakor nam je razodet v Jezusu Kristusu.Vsemogočni nam bo še naprej izkazoval usmiljenje, če bomo sprejeli njegovo milost ali se odrekli sami sebi. Njegova dobrota se nedvomno deloma odraža v dejstvu, da se ne odziva na naše nasprotovanje svoji milosti. Tako se Božja srdnost manifestira tako, da nasprotuje našemu “ne”, da se “ne” potrdi, da je “da”, ki nam je podeljeno v Kristusovi obliki (2, Kor 1,19). In vsemogočni “ne” je tako močan kot njegov “da”, ker je izraz njegovega “da”.

    Brez izjeme od milosti!
    Pomembno je, da se zavedamo, da Bog ne daje izjem v smislu svojih višjih ciljev in uredb za svoje ljudi. Ne bo se odpovedal zaradi svoje zvestobe. On nas raje ljubi v popolnosti – v popolnosti svojega Sina. Bog nas želi slaviti, tako da ga bomo zaupali in ga ljubili z vsakim vlaknom našega ega in ga izžarevali v popolnosti v našem življenju, ki ga izvaja njegova milost. S tem se naše neverjetno srce zbledi v ozadje in naše življenje odraža naše zaupanje v Božjo svobodno podeljeno dobroto v njeni najčistejši obliki. Njegova popolna ljubezen pa nam bo dala popolnost ljubezni, tako da nam bo dala absolutno utemeljitev in na koncu veličanje. “Kdor je začel dobro delo v vas, ga bo tudi dokončal do dneva Jezusa Kristusa” (Fil 1,6). Ali bi se Bog usmilil nad nami in nas na koncu pustil nepopolne? Kaj če so v nebesih samo izjeme pravilo – če je tu bilo pomanjkanje vere, pomanjkanje ljubezni, nekaj nepopustljivosti tukaj in malo grenkobe in zamere tam, malo zamere tukaj in malo samo-arogance, potem ni treba nič? Kakšno stanje bi potem imeli? No, tisti, ki je podoben tistemu tukaj in zdaj, ampak za vedno! Ali bi bil Bog res milostljiv in dobrohoten, če bi nas večno pustil v takšnem “izrednem stanju”? Ne! Konec koncev, Božja milost ne dopušča izjeme – bodisi v smislu njegove lastne vrhovne milosti, bodisi vladanja njegove božanske ljubezni in dobronamerne volje; drugače ne bi bil milostljiv.

    Kaj lahko nasprotujemo tistim, ki zlorabljajo Božjo milost?
    S poučevanjem ljudi, da sledijo Jezusu, jih moramo naučiti razumeti in prejeti Božjo milost, namesto da bi jo razumeli in se s ponosom uprli. Pomagati jim moramo, da živijo v milosti, ki nam jo Bog prinaša tu in zdaj. Morali bi jih prepričati, da bo Vsemogočni, ne glede na to, kaj počne, zvest samemu sebi in svojemu dobremu namenu. Morali bi jih okrepiti v spoznanju, da bo Bog, zavedajoč se njihove ljubezni do njih, njihove usmiljenosti, lastne narave in lastnega namena, neomajno nasprotoval vsakemu uporu svoji milosti. Posledica tega je, da bomo en dan vsi uživali v popolni milosti in živeli življenje sočutja zaradi Božje Ljubezni. Zato bomo z veseljem sprejeli s tem povezane “zaveze”, saj vemo, da smo vedno v Božjem otroku v Jezusu Kristusu, starejšem bratu in Odrešeniku ter Učeniku, prek katerega lahko dosežemo Odrešenje.

    Weltweite Kirche Gottes Schweiz WKG avtor dr. Gary Deddo

    Molimo. O Bog, razsvetljuj mi srce, razum in duha, da bom znal prepoznavati Tvojo voljo in jo prav izpoljevati, da bom znal prepoznavati znamenja časov in da bom v svojih dejanjih doma in v svetu ravnal razumno in odgovorno. Pomagaj mi prosim, da bom vedno v Življenju Tvoj misijonar Ljubezni in Miru ter apostol Usmiljenja, ki se trudi pomagati, živeti in moliti kot Ti Jezus moj Gospod. Amen. Janez

    • Janez says:

      Addendum k prispevku o Božji Milosti Schweiz WKG

      Božja milost osebno
      Kako Biblija določa Božjo milost? “Sam Jezus Kristus stoji za Božjo milostjo do nas”. Pavlov blagoslov na koncu 2. pogl. Korinčanom se nanašajo na “milost našega Gospoda Jezusa Kristusa”. Bog nam podarja milost po svoji volji v obliki njegovega inkarniranega Sina, ki nam milostno sporoča Božjo ljubezen in nas spravlja z Vsemogočnim. To, kar nam je naredil Jezus, nam razodeva naravo in značaj Očeta in Svetega Duha. Sveto pismo nam razodeva, da je Jezus zvest odtis Božjega bistva (Heb. 1,3). Pravi: “On je podoba nevidnega Boga” in “Bogu je bilo všeč, da v njem prebiva vsa polnost” (Kol. 1,15, 19). Kdor ga vidi, vidi Očeta in ko ga spoznamo, bomo spoznali tudi Očeta (Jan 14,9, 7). Jezus pojasni, da zgolj počne “to, kar vidi, da Oče dela” (Jan 5,19). Pusti nam vedeti, da samo on pozna Očeta in samo On ga razkrije (Mt 11,27). Janez nam pove, da je ta Božja beseda, ki je obstajala od začetka z Bogom, prevzela človeško obliko in nam pokazala “slavo kot edinorojenega Sina Očeta,” polnega milosti in resnice “. Medtem ko je “zakon dal Mojzes; [je] postal milost in resnica […] po Jezusu Kristusu. “Resnično,” njegove polnosti smo vsi usmiljeni za usmiljenje. “In njegov Sin, ki iz večnih časov prebiva v Božjem srcu.” nam je to razglasil (Jan 1,14-18). Jezus uteleša Božjo milost do nas – in v besedah in dejanjih razodeva, da je sam Bog poln milosti. Sam je milost. Daje nam ga iz svojega bitja – istega, s katerim se srečujemo v Jezusu. Ne daruje nam niti od odvisnosti od nas niti zaradi kakršne koli obveznosti do nas, da bi nam naredil kakšno dobro. Bog daje milost zaradi svoje velikodušnosti, to je, da nam jo svobodno daje v Jezusu Kristusu. Pavel imenuje milost velikodušnega Božjega darila v svojem pismu Rimljanom (5,15-17; 6,23). V svojem pismu Efežanom je v nepozabnih besedah razglasil: “Po milosti ste bili rešeni po veri, ne pa od vas; to je Božje darilo, ne iz del, da se nihče ne bi smel hvaliti” (Ef 2,8-9). Vse, kar nam je dal Bog, nam je velikodušno dal iz prijaznosti, iz globoke želje, da bi delal dobro vsakemu, ki Jezusa priznava in vanj veruje. Njegovo dejanje milosti izvira iz njegove dobrohotne, velikodušne narave. Ne preneha nam dopuščati, da bi svobodno delili njegovo dobroto, tudi če se srečuje z odpornostjo, uporom in neposlušnostjo pri delu svojega ustvarjanja. Odziva se na greh na našo lastno svobodno voljo, odpuščanje in spravo, ki ga prejmemo na podlagi odkupne žrtve njegovega Sina. Bog, ki je svetloba in v katerem ni teme, se nam svobodno daje v svojem Sinu po samem Duhu Svetu, da bi nam dali življenje v vsej njegovi polnosti (1 Jan 1,5, Jan 10,10).

      Op. Bogoslovne teme morajo pojasniti kvalificirani teologi zainteresiranim vernikom na razumljiv in podučen način. Celo življenje se učimo in prav je, da poglabljamo svoje versko znanje po svojih najboljših močeh. Le poiskatzi je treba vire in se kaj novega naučiti. Janez

  3. Janez says:

    MOLČATI IN TIHO ČAKATI DA MI BOG SPREGOVORI
    Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja,
    sem znal vedno manj govoriti in tudi manjkrat spregovoriti trer sem molčal.
    Slednjič sem povsem utihnil in prisluhnil Njemu in ljudem ter Božji Naravi.
    Prisluhnil sem zgovorni Tišini in Miru, da sem slednjič razumel, kar preje nisem doumel.
    Iskal sem Boga in prosil, da me obišče, da se pogovoriva.
    Postal sem nekdo, ki manj govori in bolj posluša,
    v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal.
    Postal sem poslušalec in iskalec v tišini.
    Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti Bogu,
    toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati in slišati.
    To pomeni tudi Moliti in Brati Sveto Pismo, kjer nam govori Bog.
    To pomeni tudi opaziti uboge in jim pomagati kot Sveta Mati Terezija, ne pa oditi naprej.
    Tako je: molitev ni le prisluškovanje tega, kar sam si govorim, je bistveno več.
    Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori in mu pove, kaj hoče od njega.
    Ko očistimo svoje Misli, svojo Dušo ter Srce, naredimo prostor za Boga.
    Z molitvijo in spovedjo ter spreobrnitvijo ga povabimo, da pride k nam in ostane v Nas.
    Molitev in spreobrnitev pa naj prispevata, da bom postal boljši človek in boljši kristjan.
    Naj bo vse kar mislim, upam, delam, pomagam, molim in služim v Božjo Čast in Slavo Vekomaj.
    V tišini in zbranosti, brez hrupa in poplave besed, se bom potrudil prisluhniti, kaj mi Govori Bog.
    Amen.

    Dopolnjena in nekoliko razširjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

  4. Janez says:

    ALI NAS BOG ŠE VEDNO LJUBI KLJUB GREHOM? Joseph Tkach WKG Schweiz
    Ali veste, da mnogi kristjani živijo vsak dan in niso prepričani, da jih Bog še vedno ljubi? Zaskrbljeni so, da jih bo Bog zavrnil in še huje, da jih je že zavrnil. Mogoče si enako prestrašen. Zakaj mislite, da so kristjani tako zaskrbljeni?
    Odgovor je preprosto v tem, da so pošteni do sebe. Vedo, da so grešniki. Boleče se zavedajo svojih neuspehov, svojih napak, svojih prestopkov – svojih grehov. Učili so se, da sta Božja ljubezen in celo odrešenje odvisni od tega, kako dobro smo ljudje poslušni in ubogljivi Bogu. Zato govorijo Bogu, kako jim je žal in prosijo za odpuščanje v upanju, da jim bo Bog odpustil in ne bo obrnil hrbet, ko bodo nekako ustvarili globok, notranji občutek skrb in slabe vesti pred Bogomi. Ko so prišli k veri, so jim povedali, da če in dokler se ne bodo pokesali in verjeli, bodo popolnoma ločeni od Boga, in Kristusova kri bi in ne bi mogla delovati zanje. Verjeti v to napako jih je pripeljalo do druge napačne predstave: vsakič, ko se vrnejo v greh, jim Bog odvzame milost in prelita Kristusova kri na križu jih ne bi več odreševala. Zato – ko so ljudje pošteni glede svoje grešnosti – se v svojem krščanskem življenju sprašujejo, ali jih je Bog zavrnil. Bog nas vedno Ljubi in nas ne bo zavrnil, tudi ko mi na Boga pozabimo in grešimo. Jezusov Evangelij je dobra Vesela novica in Oznanilo Odrešenja za Ljudi. Evangelij nam ne razlaga, da smo še vedno ločeni od Boga in da moramo nekaj storiti, da nam Bog podari svojo Milost. Evangelij nam pove, da je Bog Oče v Sinu Jezusu Kristusu Spravil in Odrešil vse grešne Ljudi, vključno z vami z mano, vključno z vsemi ljudmi (Kol 1,19-20). Ni ovire, ni ločevanja med človekom in Bogom, ker jih je Jezus odstranil in ker je v svojem lastnem Božjem Usmiljenju človeštvo Odrešil in pritegnil v Očetovo ljubezen (1 Jan 2,1, Jan 12,32). Edina ovira je namišljeni človeški jaz (Kol 1,21), ki smo ga ljudje vzgajali s svojo sebičnostjo, strahom in neodvisnostjo in razmišljali po človeško ter tako verovali in nismo sledili Jezusu. Evangelij se ne nanaša na to, da delamo ali verujemo v nekaj, kar povzroči, da Bog spremeni naš status iz nezaželenega v tistega pravega, da bi ga Ljubili. Božja ljubezen ni odvisna od ničesar, kar počnemo ali ne počnemo. Evangelijsko oznanilo je razlaga tega, kar je že resnično – razlaga Očetove velike in nepopustljive ljubezni do vsega človeštva, ki se kaže v Jezusu Kristusu po Svetem Duhu. Bog vas je ljubil, preden ste kdaj obžalovali ali verjeli karkoli in ničesar, kar vi ali kdorkoli drug kdaj počnete, tega ne bo spremenilo (Rim 5,8; 8,31-39). Evangelij je povezan z odnosom, odnosom z Bogom, ki je za nas postalo resničnost preko Božjega lastnega dejanja v Kristusu. Ne gre za vrsto zahtev, niti za samo intelektualno sprejemanje vrste verskih ali biblijskih dejstev. Jezus Kristus ni samo sedel po Božji volji v sodnem sedežu; vzel nas je k Sebi in nas je s Svetim Duhom in v Njem skupaj z Božjim Sinom skozi Duha Svetega pripeljal k Božjim ljubljenim otrokom. Bog je Ljubezen, ki nas Vse Ljubi.

    Nihče drug kot Jezus, naš Odrešenik, ki je prevzel na nas vse naše grehe in umrl na križu ter vstal od smrti, ki biva in deluje kot Jezus Božji Sin tudi v nas po Svetem Duhu “ki je volja in delo Njegovega Božjega užitka ter Ljubezni do nas” nas ne more Odrešiti (Fil 4,13, Ef 2,8-10). Lahko se prepustimo iskreno, da mu sledimo, vedoč, da nam je že odpustil, ko smo zapadli spet v greh. Pomisli! Bog ni “božanstvo, ki nas gleda daleč, tam v nebesih”, ampak Oče, Sin in Sveti Duh, s katerim in v katerem živite, vi in vsi ostali skupaj (Dejanje 17,28). Toliko Nas Bog ljubi, ne glede na to, kdo smo in kaj smo storili, da je Vse Odrešenje možno preko Kristusa, Božjega Sina, ki je prišel k nam Ljudem – in po Svetem Duhu pride v Nas – da nas odreši naše odtujenosti, naših strahov, naših bolezni in problemov. Vedi, Jezus Te je Odrešil vseh tvojih grehov in te ozdravil s svojo Odrešujočo Božjo milostjo, ker nas Neskončno Ljubi. Odstranil je vsako oviro med nami ljudmi in Njim. V Kristusu smo se ljudje znebili vsega, kar nam je preprečevalo, da bi neposredno doživljali Odrešenje, Radost in Mir, ki izvira iz življenja v našem osebnem (intimnem) druženju, prijateljstvu in popolnem, ljubečem Očetovstvu ter Ljubezni do Jezusa, ko molimo, prosimo, beremo in sledimo Evangeliju, sprejemamo Evharistijo, delamo dobra dela in Spolnjujemo Božjo Voljo. Kakšno čudovito sporočilo, ki nam ga je Bog dal, da ga delimo z drugimi v Evangeliju, ki je Veselo Oznanilo Odrešenja vsem Ljudem, ki Verjejo v Jezusa!

    Zahvalimo se Bogu za vse kar smo, kar smo zastonj prejeli in vse kar imamo po Njegovi Ljubezni in Milosti!

    Joseph Tkach, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

  5. Janez says:

    MOLITEV ZA NOVO EVANGELIZACIJO IN NAŠO SPREOBRNITEV
    Bog, večni in vsemogočni Oče !
    Hvala ti za ta dan, ki se je začel z jutrom novega dne in bo tako kot vsak dan šel počasi k večeru.
    Trudim se in molim k Tebi, da ga bom koristno izrabil zase in za druge in
    ga napolnil z Delom, Usmiljenjem, Dobroto in Ljubeznijo.
    Rad bi spreobrnil druge, pa se zavedam, da moram prvo spreobrniti samega sebe in se poboljšati.
    Odpusti mi Gospod, ker sem kot grešnik marsikaj slabega storil in dobrega opustil.
    Mnogokrat ugotovim kako slaboten in nemočen sem brez Tebe in brez tvojega Usmiljenja in Dobrote Jezus.
    Mnogo stvari pa lahko naredim, če si Ti z menoj in blagosloviš vse kar delam ter me vodiš.
    Hvala ti Jezus za vsak dan darovanega življenja, ki se zjutraj spet začne, ko lahko marsikaj dobrega storim in služim.
    Hvala ti za vse, kar si mi dal in kar sem in kar imam, da darujem ter služim drugim.
    Hvala ti za ta dan, za vse milosti in preizkušnje ter nauke, ki si mi jih dal.
    Hvala tudi za vse, kar se mi je v dneh mojega življenja dobrega zgodilo,
    Hvala Jezus za vse izzive, probleme in težave, s katerimi sem se lahko soočil in kaj dobrega storil
    in tudi za vse, kar sem doslej s tvojo milostjo lahko dobrega naredil in dosegel za druge, ne le zase.
    Ko pomagam drugim pomagam sebi in egoizem ter egocentrizem kar izpuhtita v zrak.
    Ne ukvarjam se več s seboj ampak skušam pomagari drugim.
    Spoznal sem, da si Ti Jezus pri nas in v Nas ter v vseh Stvareh in Ljudeh, ki me obkrožajo.
    V Evangeliju nas Učiš Ljubezni, Usmiljenja, Dobrote, Odpuščanja in da naj ljubimo bližnje kot nas same.
    Hvala za vse ljudi, ki sem jih doslej srečal in jih skušal osrečiti ter jim dejavno pomagati.
    Izročam ti vse dni dragi moj Oče, svojo utrujenost, bolehnost, skrbi, krivice, frustracije, krivice, razočaranja in veselje;
    izročam ti vse moje delo, vse služenje, ves trud, da bi še naprej pomagal svojim bratom in sestram v Kristusu.
    Oče, hvala ti za življenje, ki si mi ga dal !
    Hvala ti za vse: za družino, delo, službo, otroke, za zdravje, hrano, tvoje varstvo, tudi za stvari, v katerih sem se motil,
    kajti edino ti poznaš razloge za vsako mojo življenjsko izkušnjo in razloge za moje slabosti.
    Ljubljeni Oče, naj se vedno zgodi Tvoja Volja in da se vedno kaj od Tebe naučim.
    Oče pomagaj mi, da bom vedno hodil po Tvoji Poti Odrešenja in Ljubezni
    in da nikoli zaradi skušnjav hudobneža ne zaidem na stranpoti, ker nočem živeti brez Božje Ljubezni.
    Prosim podari mi Božji Mir in Ljubezen ter Vodi me po Poti Odrešenja k Tebi Jezus prosim.
    Jezus prosim da bom vedno spolnjeval Božjo Voljo in Nauke Evangelija kot Človek in Kristjan v Življenju.
    Prosim Gospod pomagaj mi, da bom vsak dan rad bral Sveto Pismo in Evangelij ter vsak dan molil k Tebi ter premišljeval Božjo Besedo TER JO DEJAVNO V PRAKSI URESNIČEVAL V VEČJO BOŽJO SLAVO.
    Bog Ti si moje vse. Ljubim Te brez mej.
    Hvala ti za vse Milosti, Ljubezen, Dobroto, Odpuščanje grehov, Vodstvo in Božje Nauke !
    Prosim pomagaj mi, da bom skromen in ponižen v Božjih Očeh, da bom iskreno molil in delal
    ter da se s Tvojo Pomočjo v srcu spreobrnem in postanem tak kot Ti Gospod,
    ki nas v Evangeliju in s primeri v prilikah in raznimi zgledi dejavne Ljubezni Učiš, kaj je prav in kaj ni prav.
    Gospod Jezus prosim pomagaj mi in me Vodi, da bom vedno z delom in molitvijo spolnjeval Evangelij in Božjo Voljo.
    Amen.

    Dopolnjena in razširjena molitev najdena na medmrežju škofije Murska Sobota.

    Verujem, da je Bog postal moj nebeški Oče in da me sprejema kot svojega ljubljenega otroka. Hvala ti, Jezus! Hvala ti, Oče!« Pomagaj nam prosim, da se spreobrnemo in poboljšamo in dejavno uresničujemo v delu in molitvah ter zakramentalizaciji tudi evangelizacijo Božje Ljubezni, Usmiljenja, Dobrote in Odpuščanja. Naša Vera in naša Sveta Maša naj se nadaljuje v našem Življenju po Božji Volji, da bomo živeli po Božji Volji in Evangeliju. Amen. Janez

    Madame Jeanne-Marie Guyon: Kako doživljati Boga v molitvi.

  6. Miro says:

    JEZUS POVE PETRU, DA MORA BITI ODPUŠČANJE NEOMEJENO – TRUDIL SE BOM ODPUŠČATI VSEM, KI SO MI STORILI HUDO IN SE ZAVEDAL, KAKO MENI BOG ODPUŠČA!

    BOŽJA BESEDA: Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil. Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potŕpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo. Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.« Ko je Jezus končal te besede, je odpotoval iz Galileje in prišel v judejsko pokrajino na drugi strani Jordana (Mt 18, 21-19,1).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C21-19%2C1&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus pove Petru, da mora biti odpuščanje neomejeno. To razloži v priliki o kralju in služabniku, ki mu odpusti dolg, ta pa ne zna odpustiti podrejenemu, ki mu je dolžan nekaj malega. Trudil se bom odpuščati vsem, ki so mi storili hudo in se zavedal, kako meni Bog odpušča. Gospod, hvala za tvojo zahtevo, da mi boš odpustil, če bom tudi sam odpustil tistim, ki so mi storili hudo (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V molitvi ponižno prosimo Gospoda, da bi mogli odpuščati bližnjim, in sicer v Njegovi moči, saj odpuščanje presega naše moči. Eno so ranjena čustva, drugo trdna volja, da kljub vsemu hočem človeku, ki me je prizadel, užalil, notranje ranil, vse odpustiti, tako kot tudi Gospod vse odpušča nam, ko ga zato ponižno prosimo! Gospod gleda predvsem na pripravljenost našega srca in naše volje za odpuščanje ter glede odrešenja, prej ali slej, uresniči tisto, kar je nam nemogoče. Iz vsega srca odpustimo bližnjemu, pa tudi sebi, pri tem nam Gospod podarja čudovit zakrament sv. spovedi.

    Božjemu usmiljenju izročimo osebe in zadeve v rubriki »Prosim za molitev«, glej v zapisih pod: Jana, Sija, janez, MamiM, Hvala, Kras, Janez, Žametna vrtnica, Mirjam, Primož, Andreja, brezposelna, Andraž, Igor, Simona, Jasna, Ana … Gospoda prosimo za uslišanje, naj se zgodi Božja volja; vedno pa se Bogu že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam podarja!

    Ker so naše molitve dostikrat slabotne zaradi premajhne vere in zaupanja v Gospoda, od katerega prihaja vsak dober dar, naj nam pri molitvenih prizadevanjih pomaga mogočna priprošnja Preblažene Device Marije.

    POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO
    Pod tvoje varstvo pribežimo,
    o sveta božja Porodnica,
    ne zavrzi naših prošenj
    v naših potrebah,
    temveč reši nas
    vselej vseh nevarnosti,
    o častitljiva in blagoslovljena Devica,
    naša gospa, naša srednica,
    naša besednica!
    S svojim Sinom nas spravi,
    svojemu Sinu nas priporoči,
    svojemu Sinu nas izroči!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!

  7. Hvala says:

    SLEDITI BOŽJI VOLJI!

    ČE BOMO SCELA IN ISKRENO SLEDILI BOŽJI VOLJI, NAS BO GOTOVO STALO UGLEDA. TO JE NASLEDNJA ODPOVED, NA KATERO MORAMO BITI PRIPRAVLJENI!NI LAHKO, KADAR TE IMAJO VSI ZA ČUDAKA.

    MARIJA NAS LAHKO V TEM RAZUME, DAJ JE SAMA DOŽIVLJALA POSMEH IN ZASRAMOVANJE , KO SE JE MED LJUDMI IZVEDELO, DA JE NOSEČA, ČEPRAV NEPOROČENA. NAJ NAM POMAGA , DA BOMO ZARADI ZVESTOBE BOŽJI VOLJI, SPREJELI TUDI TO ODPOVED.

    G. Peter Žakelj, ki piše članke in je duhovnik, je napisal seznam -nekaj obtožb ljudi, ki močno zaznamujejo 25 let njegovega duhovništva, od tega 19 let na Gradu. Pravi, da so obtožbe zelo podobne temu, ki jih doživlja Jezus..(obrazložitev v prilogi).

    Z navedenim se popolnoma strinjam. Kdor želi izpolnjevati Božji voljo, bo doživel slej ko prej nasprotovanja, zasramovanja, v očeh ljudi bo”čudak”, posmehovanja, krive obtožbe itd…..Ampak ne bojte se tega! To je resnično res. Ko bo hudo, izročite vse Jezusu v Njegove rane, prosite za moč in pomoč, in dal vam jo bo! Na to marate biti pripravljeni! Ne skrbite! Prepustite Bogu, da brani vašo čast!

    http://www.mirenski-grad.si/n09-pravila-ali-polno-zivljenje

    • Hvala says:

      Peter Žakelj še dodaja: JEZUSA STA ZAVZETO DELO ZA ČLOVEKA IN ŽELJA, DA BI ŽIVELI POLNO PRIPELJALO NA KRIŽ, KONEC ZA NJEGOVE UČENCE PA NI BIL IN NE BO DRUGAČEN.
      ———————————————————————————————————————————————-

      • Miro says:

        Ga. Hvala, hvala za vaše posredovanje bistvenih poudarkov glede Božje volje. Dobro je, da o tem, kar je bilo bistveno v življenju in trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, vedno znova premišljujemo in se učimo pri Njem, ki je za nas in naše odrešenje daroval svoje presveto življenje. Nekateri bi radi Jezusa brez križa, vendar takšnega Jezusa v svetem Evangeliju ne bomo našli, takšen Jezus je iluzija!

        • Hvala says:

          Ja , res je, Jezusa brez križa ni v Evangeliju, tudi njegovi prejšnji učenci in mi zdajšnji njegovi učenci smo soudeleženi pri Njegovem trpljenju v svojem življenju.

          Ko se začnejo nasprotovanja, podtikanja , krivične obsodbe, lažnivo govorjenje itd, od začetka, dokler človek ni utrjen je težje, ko pa prosi Boga, da Mu pomaga v tem, človek dobi pomoč , dobi pomoč , da vzdrži. Jezus je bil tudi zelo zasramovan , saj v litanijah Jezusovega Srca molimo_ Srce Jezusovo z zasramovanjem nasičeno- prosi za nas!

          Pri meni je bilo od začetka , ko so prišli boji, nalivi in zasramovanje težko , potem pa mi je Jezus dal moč in to več ne boli. Spomnim se, da me je nekoč neka oseba poklicala in vsula po meni celo ploho žaljivk, zasramovalnih besed, ponižanja in krivične obtožbe. Ko je končala z naštevanjem sem povedala, da pač v srce človeka vidi samo Bog in nihče drug. Nisem se ne opravičevala, ne pojasnjevala, ..lepo sem jo pozdravila in smo končale pogovor.

          V glavnem hočem povedati , da je situacijo potrebno sprejeti. V kolikor človek beži od tega, se ne sooči s tem dejstvom, ne bo mogel resnično polno živeti Gospodovega življenja v svojem življenju. Bo na begu, v depresiji itd…Jezus pravi – ne bežati, soočiti se z situacijo. Ravno v teh bojih, nasprotovanjih človek dobiva moč, trden oklep, nobeden človek ti ne more ničesar, saj je s tabo Gospod.
          Nasprotovanja in krive obtožbe, zaničevanja, lažnivega govorjena pa človek ne doživi samo od tujih ljudi, ampak tudi od svojih sorodnikov. Včasih se človeku zazdi, da se je cel svet zarotil proti njemu!

          Mene to ne moti več, mogoče malo , samo malo še zaskeli, ko pride situacija,vse takoj izročim Jezusu na križ, grem dalje in pozabim na to.

          Hočem se držati Jezusovega Navodila in Pojasnila, kako ravnati in živeti s takšno situacijo v življenju.

          Jezus je lepo povedal in naročil svetnici Favstini Kowalski , kako mora ravnati, ko se dogajajo te reči. Tudi ji je naročil, da to zapiše, da bo nam vsem, ki bomo prebrali pomagalo v življenju!

          Rekel ji je:”KO SE TI ZDI, DA TRPLJENJE PRESEGA TVOJE MOČI, POGLEJ V MOJE RANE IN DVIGNILA SE BOŠ NAD ZANIČEVANJE IN SODBE LJUDI. PREMIŠLJEVANJE MOJEGA TRPLJENJA TI BO POMAGALO, DA SE DVIGNEŠ NAD VSE.” (Dn 1184).

          Kar je Jezus naročil o tem , je Favstina napisala. Lahko berete Njegovo osebno naročilo, kako ravnati, ko vas bodo napadali, zasramovali , obtoževali, lažnivo govorili itd…
          In če hočemo biti Jezusovi učenci, hoditi po poti Resnice za Njim, je normalno in potrebno, da s tem živimo, dokler pač Jezus ne določi drugače.

          Večkrat sem že pisala, da pač sprejemati samo eno polovico življenja, ki je lepa, sončna, vesela, ustvarjalna itd…, drugo polovico življenja, ki pa je težka, polna bojev, zasramovanja itd, pa jo odrivati, se ji odmikati ali celo zbežati od nje, ne gre.

          Želim se držati Jezusovih Navodil , zato ne dokazujem svoj prav in ne pojasnjujem zadev. Gospod bo že nekoč pojasnil, kar sedaj ni pojasnjeno. Pa tudi v Večnosti se bo razkrilo marsikaj, kar je danes neodkrito.

          Želim povedati in poudariti, da če bomo v življenju samo čakali, kdaj bodo vse preizkušnje minile, jih mogoče ne bomo dočakali.

          Zato je pa tako pomemben_ OSEBNI ODNOS Z JEZUSOM kar velikokrat ponavljam. Tiho sodelovanje z Njim, oseben odnos in pogovor z Njim, skrito očem ljudi. SAMO ON VE POPOLNO RESNICO!.

  8. Janez says:

    BOŽJI NAČRT. KAJ SO ŠTIRJE DUHOVNI ZAKONI ZA KRISTJANE?
    Štirje duhovni zakoni so pot oznanjevanja dobre novice odrešenja, ki nam je na voljo po veri v Jezusa Kristusa. Je preprost prikaz pomembnih naukov iz Kristusovega Evangelija v štiri duhovne zakone za kristjane. Bog ima Božji načrt za ljudi.

    Prvi od štirih duhovnih zakonov pravi: »Bog te ljubi in ima za tvoje življenje čudovit načrt.« Janez 3:16 govori: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Janez 10:10 je navedel razlog, zakaj je Jezus prišel: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.« Kaj nas zadržuje stran od božje ljubezni? Kaj nam preprečuje, da bi imeli bogato življenje?

    Drugi duhovni zakon je »Človeštvo je prežeto z grehi in zato ločeno od Boga. Zaradi tega ne moremo spoznati čudovitega Božjega načrta, ki ga ima Bog za nas.« Pismo Rimljanom 3:23 potrjuje to dejstvo: »saj so vsi grešili in so brez božje slave.« Pismo Rimljanom 6:23 razlaga posledice naših grehov »plačilo za greh je namreč smrt«. Bog nas je ustvaril, da bi imeli z njim prijateljski odnos. Toda človeštvo je na svet prineslo greh in je zato ločeno od Boga. Uničili smo razmerje, ki ga je z nami hotel imeti Bog. Kakšna je rešitev?

    Tretji od duhovnih zakonov je »Jezus Kristus je edina Božja pomoč za naše grehe. S pomočjo Kristusa so nam lahko odpuščeni grehi in z njegovo pomočjo lahko ponovno obudimo pravo razmerje z Bogom.« Pismo Rimljanom 5:8 pravi: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« 1 Pismo Korinčanom 15:3-4 nas obvešča, kaj moramo vedeti in verovati, da bi bili rešeni: »Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.« Tudi sam Jezus v Evangeliju po Janezu 14:6 pove, da je on edina pot odrešitve: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« Kako lahko prejmem ta čudoviti dar odrešitve?

    Četrti duhovni zakon pa govori: »Če želimo prejeti dar odrešenja in spoznati čudoviti Božji načrt za naša življenja, moramo verovati v Jezusa Kristusa.« Janez 1:12 to tudi opiše: »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci.« Tudi v Apostolskih delih 16:31 je jasno zapisano: »Verjemi v Jezusa Kristusa in odrešen boš!« Rešeni smo lahko samo iz Božje Milosti, samo po veri, samo v Jezusu Kristusu (Pismo Efeženom 2:8-9).

    Če hočeš zaupati v Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, povej Bogu naslednje besede. Izrekanje te molitve te ne bo odrešilo, odrešilo te bo namreč vera, spolnjevanje Božje Volje ter Božjih zahtev in zaupanje v Jezusa Kristusa. Ta molitev je preprosto način, kako izkazati Bogu svojo vero in se mu zahvaliti za odrešenje.

    »Bog, vem, da sem grešil in zaslužim si kazen. Priznam svoje grehe. Prosim odpusti mi. Gospod Jezus Kristus je s smrtjo na križu na Golgoti in z vstajenjem od smrti zame in za vse nas ljudi prevzel vse moje in človeške grehe in nam tako preko vere vanj omogočil odpuščanje. Zato se bom odvrnil od grehov in zaupal vate in v tvoje odrešenje. Prosim pomagaj mi in me vodi po Poti Odrešenja k Tebi Jezus. Hvala za tvojo prečudovito ljubezen, milost in odpuščanje, ki je dar večnega življenja. Hvala Gospod za vso Dobroto in Ljubezen. Hvala, ker si nas ustvaril sebi v Veselje in v večno Slavo. Amen!«

    Odgovoriti na Božji načrt pomeni reči “da” veri v Boga, spolnjevanju Božje Volje, Ljubezni in Dobroti, Odpuščanju, Dobrim delom in služenju drugim, molitvam, krščanskemu življenju kot vrednoti. Pomeni tudi hrepeneti po svobodi odrešenja, postati Jezusov učenec, stopiti na pot krščanskega življenja in svetosti, uresničiti svoje življenje v polnosti ter živeti kot je živel Odrešenik. Jezus nam naroča naj se ljubimo med seboj, kot nas je on ljubil. Uresničiti lastno poklicanost pomeni umreti sebi in uresničiti voljo Očeta tako, da v meni zaživi Kristus. Kdor bo svoje življenje izgubil, ga bo rešil, kot mučenec Sveti Štefan.

    Medmrežje Gotquestions et altro

  9. Hvala says:

    Blaise Pascal in njegov Memorial

    Memorial Blaisa Pascala. Začne se tako: ‘Bog Abrahama, Bog Izaka, Bog Jakoba, ne filozofov in učenjakov. Gotovost, gotovost. Čutenje. Veselje. Mir. Bog Jezusa Kristusa.’ Ta memorial, ki je bil zapisan na kos pergamenta in najden po njegovi smrti kot všit v notranjost filozofovega oblačila, ne izraža intelektualnega razmišljanja, ki ga lahko ima o Bogu nek učen človek, kot je on, temveč živi, doživet občutek njegove navzočnosti. Pascal celo zabeleži točen trenutek, ko je začutil tisto stvarnost in jo tako končno srečal: zvečer, 23. septembra 1654. Ne gre za abstraktnega ali kozmičnega Boga. Gre za Boga osebe, poklicanosti, Boga Abrahama, Izaka, Jakoba. To je Bog, ki je gotovost, čutenje in veselje (Mirenski grad)

    http://www.mirenski-grad.si/kateheza-abrahamova-molitev

  10. Hvala says:

    IMAŠ VERO- JO POSREDUJEŠ NAPREJ?

    ZA VERO NE ZADOŠČA ZAUPNA PROŠNJA. OČITNO TAKŠNI VERI NEKAJ MANJKA. VERA SE VEDNO KAŽE V HVALEŽNOSTI. ČE NI HVALEŽNOSTI NE MOREMO GOVORITI O VERI.

    VERA JE BOGASTVO, VELIKO BOGASTVO. KO GLEDAM LJUDI OKOLI SEBE, VIDIM HUDO TRPLJENJE PRAV ZARADI NEVERE. BREZ VERE ČLOVEK NIMA OPORE. BREZ BOŽJE BESEDE NIMA JASNE SMERI. BREZ BOŽJE LJUBEZNI JE VSE TRDO IN ŽIVLJENJE JE ENO SAMO -SPRENEVEDANJE ALI PA BREZCILJEN BOJ (Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/n29-imas-vero-posreduj-jo-naprej

  11. Miro says:

    DOBRI BOG JE SV. LEOPOLDU MANDIĆU, VELIKEMU SPOVEDNIKU, PODARIL VRSTO DAROV, MED DRUGIM TUDI DAR PRODORNOSTI DO SRC, TO JE DAR GLEDANJA V DUŠO!

    Pred človekom, ki ima ta dar, nas prevzame in pretrese sveto spoštovanje. Dokler ostanemo sami v svetišču svoje vesti, se počutimo varne. Če stopi v nas nekdo, ki odkrije najbolj skrite kotičke, nas prešine sveti strah. Kakor sv. arškemu župniku Janezu Vianeyu, sv. Jožefu Cafassu in mnogim drugim božjim služabnikom, je bilo tudi p. Leopoldu dano, da je videl v duše in odkrival skrivnosti človeške vesti. Pričevanja te vrste so številna in nedvomna.

    Omenimo naslednji primer. Pater Cherubino Viale je tik pred slovesnimi zaobljubami želel opraviti pri p. Leopoldu dolgo spoved. Takole pripoveduje o tem: »Pater je prekinil mojo obtožbo. Nisem bil zadovoljen, pa sem vprašal: “Pater, ali ste me razumeli?” Tedaj mi je z veliko potrpežljivostjo natančno povedal vse pomanjkljive podrobnosti iz mojega življenja, ki sem jih že bil pozabil. Prepričan sem, da je imel dar prodornosti do src.« (navedeno iz knjige p. Pietra Bernardija, sv. Leopold Mandić)

    Z zaupanjem se priporočimo sv. Leopoldu Mandiću za spoznanje o tem, kako izjemno pomemben in odločujoč je zakrament sv. spovedi za naše življenje na tem svetu, še bolj pa za naše večno življenje. Vsi, od prvega do zadnjega, smo zelo potrebni Božjega usmiljenja in odpuščanja. Prosimo ga, naj nam pri Bogu izprosi milost redne mesečne svete spovedi!

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Sv. pater Leopold, prosi za nas!

  12. Hvala says:

    SVETI DUH V KRISTJANOVEM ŽIVLJENJU-DAR MODROSTI

    SVETI DUH JE DUH ŽIVLJENJA. SPOMINJA NAS, DA JE ŽIVLJENJE, KI SMO GA PREJELI BOŽJI DAR. SVETI DUH JE DUH BOŽJEGA OTROŠTVA. PO JEZUSU IN SVETEM DUHU SMO MED SEBOJ LJUBLJENI BOŽJI SINOVI IN HČERE , BRATJE IN SESTRE MED SEBOJ. TAKO HITRO POZABIMO, DA SMO VSI ENA SAMA DRUŽINA. SVETI DUH NAS UČI RAZUMLJIVEGA JEZIKA, TJ. JEZIKA LJUBEZNI. V SVETEM DUHU SMO POKLICANI, DA SI PRIZADEVAMO, DA BI DRUG DRUGEGA RAZUMELI IN SE DALI RAZUMETI. POKLICANI SMO SE UČITI ŽIVLJENJA PO JEZUSOVEM ZGLEDU IN SE SPOMINJATI NJEGOVIH SPODBUD.

    SVETI DUH JE TOREJ EDINO JAMSTVO, DA ZMOREMO SLEDITI JEZUSOVEMU NAUKU IN ZGLEDU.
    ——————————————————————————————————————————-

    A DA BO SVETI DUH DELOVAL, JE POTREBNA DRŽA, KI JO LAHKO PREPOZNAMO PRI VSEH, KI SO GA BILI DELEŽNI. BILI SO PONIŽNI IN UČLJIVI. SVETI DUH PA VSTOPA VEDNO LE V PONIŽNO SRCE, ODPRTO ZA SPREMEMBE V SRCU, V GLAVI IN ŽIVLJENJU.

    DA PA BOMO SPOSOBNI SPREJEMATI ŽIVLJENJE KOT DAR, SPOSOBNI BITI VKLJUČENI V DRUŽINO BOŽJIH OTROK, SPOSOBNI SE UČITI RAZUMLJIVEGA JEZIKA LJUBEZNI IN SE UČILI ŽIVLJENJA PO JEZUSOVEM ZGLEDU JE ZLASTI POTREBEN DAR MODROSTI.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    PRI MODROSTI KOT DARU SVETEGA DUHA NE GRE SAMO ZA ČLOVEŠKO MODROST, KI JE SAD ZNANJA IN IZKUŠNJE.
    MODROST JE MILOST, DA LAHKO VIDIMO VSAKO STVAR Z OČMI BOGA. POMENI VIDETI VSE, SVET , SITUACIJE, PROBLEME, Z BOŽJIMI OČMI. VČASIH VIDIMO TAKO, KOT JE NAM VŠEČ, V SKLADU Z NAŠIM SRCEM, S SOVRAŠTVOM IN ZAVISTJO. A TO NISO BOŽJE OČI. MODROST JE TISTO, KAR SVETI DUH DELA V NAS, DA BI VSE STVARI VIDELI Z OČMI BOGA.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    SVETI DUH TOREJ IZ KRISTJANA NAREDI; MODRECA ; .A TO NE V SMISLU, DA BI IMEL ODGOVOR ZA VSAKO STVAR, DA BI VSE VEDEL. ČLOVEK JE MODER V SMISLU, DA POZNA BOGA: VE, KAKO BOG DELUJE, VE, KDAJ NEKAJ PRIHAJA OD BOGA IN KDAJ NE. SRCE MODREGA ČLOVEKA IMA OKUS IN VONJ PO BOGU. TAKŠNE KRISTJANE POTREBUJEJO NAŠE SKUPNOSTI, KO VSE V NJIH GOVORI O BOGU TER POSTANE LEPO IN ŽIVO ZNAMENJE NJEGOVE NAVZOČNOSTI IN NJEGOVE LJUBEZNI. JE DAR, KI GA JE GOSPOD NAMENI TISTIM, KI SO POSLUŠNI SVETEMU DUHU. V SEBI, V SVOJEM SRCU NAMREČ IMAMO SVETEGA DUHA, KI GA POSLUŠAMO ALI PA TUDI NE. ČE GA POSLUŠAMO NAS BO NAUČIL TO POT MODROSTI, PODARIL NAM JO BO, DA BOMO VIDELI Z BOŽJIMI OČMI, SLIŠALI Z BOŽJIMI UŠESI, LJUBILI Z BOŽJIM SRCEM, PRESOJALI STVARI Z BOŽJO SODBO. TO MODROST LAHKO IMAMO, A ZANJO MORAMO PROSITI SVETEGA DUHA.

    V ODNOSI MED STARŠI IN OTROKI ALI V ODNOSU MED ZAKONCEMA JE TUDI POGOSTO POTREBNA MODROST, POVEZANA S POTRPEŽLJIVOSTJO, ODPUŠČANJEM, POMIRITVIJO .
    TEGA SE NE NAUČIMO, TO JE DAR SVETEGA DUHA.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    NAJ NAM GOSPOD POMAGA, DA BOMO PONIŽNI IN UČLJIVI, DA BO V NAŠEM SRCU PROSTOR ZA DAR MODROSTI. (Nova rast-glasilo molivccv za duhovne poklice).

    Ja , v vsakdanjem življenju poslušamo besede ljudi, ki se ponavadi glasijo: to sem naredil, pogasil sem prepir doma, sem se mučil, da sem dosegel to in ono….itd. Pravim, kaj je človek dosegel sam iz človeške moči in svojega hotenja brez pomoči Boga? NIČESAR, KER JE VSE DAR, MILOST GOSPODOVA! BOŽJE USMILJENJE ZAJEMA CEL SVET!

    Lepo je opisano v članku , da v odnosih med starši in otroki , v odnosih med zakonci itd.., je potrebna ta modrost Svetega Duha. Ne moremo se sami naučiti biti potrpežljivi v odnosih, biti pomirjeni in umirjeni, vse odpuščati, VSE TO JE DAR SVETEGA DUHA-MODROST IN JO PREJMEMO , ČE ZANJE PROSIMO!.

  13. Miro says:

    USMILJENI JEZUS: »MOJA HČI, KO BI VEDELA, KAKO VELIKO ZASLUŽENJE IN PLAČILO IMA VSAKO ČISTO DEJANJE LJUBEZNI DO MENE, BI UMRLA OD VESELJA!«

    Besede življenja, ki jih je Usmiljeni Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, po njej pa tudi nam (Dnevnik sv. Favstine Kowalske):

    »Moja hči, priklicala me je ljubezen, ljubezen me zadržuje. Ko bi vedela, kako veliko zasluženje in plačilo ima vsako čisto dejanje ljubezni do mene, bi umrla od veselja. To govorim zato, da bi se po ljubezni neprestano združevala z menoj, ker je to življenjski cilj tvoje duše! To dejanje temelji na delovanju volje. Vedi, da je čista duša ponižna. Ko se pred mojim veličastvom ponižuješ in izničuješ, takrat te jaz spremljam s svojimi milostmi in uporabljam vsemogočnost, da bi te povišal« (Dn 576).

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

  14. Janez says:

    Kakšen je Božji načrt?
    Iz svetega evangelija po Marku (Mr 6,30-34)
    »Aleluja. Moje ovce poslušajo moj glas, govori Gospod, jaz jih poznam in hodijo za menoj. Aleluja.«
    Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko je Jezus dospel do nekega kraja in se izkrcal iz čolna, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.

    Podoba Jezusa kot dobrega pastirja dobi nove odtenke. Osebe, ki nastopajo v odlomku iz Evangelija so: množica, apostoli in Jezus. Množica je Jezusa iskala. Za njim so se selili iz kraja v kraj in ga zasledovali. Videli so čudeže ozdravljenja. Ob pomnožitvi kruha ga želijo razglasiti za kralja Judov, kajti prepričani so bili, da bodo njihove težave končno prenehale. Mislijo, da jih bo on družbeno-politično osvobodil in vzpostavil izraelsko kraljestvo. Ista navdušena množica je na koncu razočarana nad njim in ga zapusti. On ni zato prišel. Zakaj nam je tako težko dojeti Božji načrt in tako težko sprejeti njegovo milost? Lahko ugotovimo, da je hoditi za Gospodom popolnoma nekaj drugega kakor želeti Gospoda. Če je milost res milost, to pomeni, da ni zgolj preprosto izpolnjevanje naših pogosto tudi sebičnih želja po človeški pameti in človeških hotenjih. Čeprav je v resnici prav Božja milost tista, ki lahko poteši vse naše želje in hrepenenja. V gornjem evangeljskem prizoru so apostoli le posredovalci. So orodja, po katerih naj bi Jezusovo sočutje doseglo vse in vse lačno ljudstvo nasitilo s kruhom in ribami, ki jih je pomnožil, da je nasitil množice. To je naloga cerkvenih služb: lomiti kruh Besede, da bo vera med ljudmi rasla. Jezus se vzpne na hrib. Ne pozabimo, da v Janezovem evangeliju ni omenjen govor blagrov. Tam nasiti množico, tako da pomnoži kruh. Ga pomnoži, ne ustvari. Spomnimo se prizora Jezusovih skušnjav v puščavi. Tam je skušan, da bi kamne spremenil v kruh in tako vsem dokazal, da je On Odrešenik. Jezus se mora po pomnožitvi kruha za množico umakniti in ostati sam, da ne bi ogrozil in spravil na slab glas svojega poslanstva. Njegova samota se bo dramatično povečala, ko ga bodo po dolgem govoru o evharističnem kruhu, s katerim razlaga pomnožitev, začeli učenci zapuščati. Niso ga doumeli in razumeli, čeprav je preprosto govoril. Potrpel je z njimi,do takrat, da je dozorel čas, ko je s pomočjo Svetega Duha pomagal učencem in apostolom, da so ga po Navdihnjenju, ko so bili polni Svetega Duha, razumeli ter odšli po svetu oznanjati Božjo Besedo. Takrat se niso bali ničesar in Bog jih je blagoslovil.

    Če gledamo sam dogodek pomnožitve, nam mnoge podrobnosti lahko vso globino dogajanja še bolj osvetlijo. Nahajamo se v puščavi. Velikonočni prazniki so blizu. Po tleh je veliko trave. Obedovali bodo razporejeni v skupine po sto in petdeset. Vsi ti podatki spominjajo na organizacijo izraelskega ljudstva v puščavi, ko je bila sklenjena zaveza med Bogom in njegovim ljudstvom. Jezus bo v svojem govoru še posebej naglasil, da je on sam resnični nebeški Kruh, ki hrani in daje življenje, počitek in novih moči. V moči tega kruha se uresničuje dokončna zaveza med Bogom in njegovim ljudstvom. Omemba ostankov kruha in koščkov rib poudarja obilje milosti, ki jih daje nova zaveza. Nova zaveza je namreč dana vsem. Onkraj nje ni ničesar, kar bi lahko potešilo človeška hrepenenja. Čudež je simbol obhajanja evharistije. Glagoli, ki jih uporablja (vzel, blagoslovil, razlomil in dal) so značilni za obhajanje svete Evharistije. Izid pomnožitve kruha je dramatičen. Vsi jedo, vsi se navdušijo, a nobeden v resnici ne razume in nihče ne zna videti Božjega delovanja. Jezus si bo zaman prizadeval, da bi razumeli Božji Načrt Odrešenja za vsre ljudi. Ljudje bomo to lahko razumeli šele takrat, ko se bomo ponovno ozrli Vanj, ki smo ga križali in prebodli na Golgoti. Kruh bo postal kruh življenja šele takrat, ko bo kazal na Božje ljubeče trpljenje za človeka.

    Božja ljubezen do nas ljudi nikdar ne deluje v skladu z zakonitostmi moči in sile, ki sta nam tako blizu po človeški pameti. Mi bi radi potešili svoja hrepenenja tako, da bi Boga uporabili za to, po človeški pameti. Težko pa svoja hrepenenja odpremo Bogu in še težje sprejmemo ter doumemo njegovo milost in Božji Načrt Odrešenja, ker mislimo po človeško. V tem je vsa težava človeškega srca v odnosu do Boga. Jezus to dobro ve. Čeprav ob različnih priložnostih stori vse, da bi mi lahko razumeli Božji Načrt, Jezus dobro ve, da bo moral iti v Jeruzalem, kjer bo na križu v vsej polnosti zasijala resnica njegove ljubezni do ljudi. Šele takrat bo lahko osvojil srca in jih vnel z isto ljubeznijo. Bog nas ljubi ali ljubimo Boga Odrešenika tudi mi grešni ljudje in smo mu kaj hvaležni za vse kar smo in kar imamo od Njega?! Molimo in prosimo Boga, da nas razsvetli in poduči, da bomo vedeli, kaj je Božji Načrt za nas! Brez Boga smo nič, z Bogom pa smo močni in lahko storimo marsikaj in premoremo vse!

    Medmrežje pater dr. Vili Lovše, Radlje ob Dravi, Koroška

    KAJ JE BOŽJI NAČRT ZA NAS KRISTJANE IN VSE LJUDI?
    O Božjih načrtih je znan rek: Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne more odrešiti brez tebe (sv. Avguštin, pridiga CLXIX, 13).

    Kaj pomeni »načrt« za Gospoda, kako si ga razlagamo mi ljudje in kristjani?
    Da, Bog ima »načrt« – ampak kaj to pomeni? Kaj pomeni »načrt za življenje ljudi« – za vsakega, od rojstva do smrti, pa tudi pred tem in po tem; in za bivanje vsega drugega, kar je ustvaril? Prerok Jeremija (poglavje 29, vrstica 11) govori Izraelcem v času stiske: 11 Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. 12 Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. 13 Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, 14 se vam bom dal najti, govori Gospod. Obrnil bom vašo usodo in vas bom zbral iz vseh narodov in iz vseh krajev, kamor sem vas izgnal, govori Gospod. Z drugimi besedami: Bog ima za nas dobre načrte; to tudi takrat, ko se nam zaradi težav (slabe usode, človeških napak ali grehov) zdi, da smo se mu zamerili; Bog ve vse o nas, koliko tehtamo in kaj zmoremo. Ima načrte za vse nas skupaj; pričakuje, da smo pri dobrih načrtih aktivni in sodelujemo z njim in mi med seboj. Bog je LJUBEZEN in je vedno tam, kjer se ljudje ljubijo in si pomagajo, spolnjujejo Božjo Voljo ter živijo po Evangeliju.

    Z Bogom se ne da trgovati in ga izsiljevati po človeški pameti. Vse kar smo in kar imamo je Božja Milost. Molimo in prosimo Boga, da nam pomaga in nam milostno daruje Božji Mir in Božjo Ljubezen. Milost pa je nezaslužena Božja Dobrota in Ljubezen do nas, ki smo jo prejeli, ker nas Bog Ljubi.

  15. Janez says:

    1) Ko nas obdaja negotovost in/ali tesnoba, svoje skrbi in misli darujmo Bogu in molimo za svoj dušni mir

    Naj moja duša ne bo obtežena, moj ljubi Odrešenik; naj je ne prežema strah in skrb kaj se bo zgodilo.
    Zaupajmo Gospodu našemu Bogu, ki skrbi in vzdržuje vse nas po svojem Božjem Načrtu.
    Nič se ne bi zgodilo brez Božje Volje! Niti en las nam ne bo zrasel na glavi brez Boga!
    Verujem, da si ti, Gospod, najvišje dobro, ki me vodi in mi pomaga delati kar je prav.
    Pomagaj mi, da bom znal svoje težave videti v pravi luči – kakor jih vidiš ti Gospod.
    Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.
    Vodi me in me poduči kaj je prav da delam in naredim, da ne zaidem.
    Nakloni mi milost, da bo zmogel izpolniti tvojo Nebeško voljo.
    Darujem Ti Gospod samega sebe in posledice svoje trenutne tesnobe.
    Pomagaj mi prosim, da bom Verjel in Zaupal v Tvojo Božjo Milost in Dobroto in se ne bom bal ničesar!
    V Tebi premorem vse, ki mi daješ moč in navdih, da naredim kar je prav.
    Sprejmi me, te prosim, pomagaj mi prebroditi te in vse druge težave in preizkušnje,
    ki me pestijo na tem svetu; hočeš me utrditi, da bom močan in stanoviten v Veri!
    Naj s Tvojo pomočjo naredim kar je prav da storim v Tvojih Očeh in po Tvoji Volji.
    Z vso jasnostjo Tvoje Luči in Modrosti ter Dobrote pred seboj naj stvari vidim v njihovi resnični luči.
    Podari mi pristen in trajen mir in mi pomagaj, da bom vse stvari počel v Tvojo večno slavo in
    bil tako deležen Tvojega večnega blagoslova in Ljubezni za vse kar bom molil, mislil in delal Amen.
    Medmrežje Aleteia: Dopolnjeno in povzeto po Družinskem molitveniku iz leta 1845.

    2) Če smo bolj črnogledi, preizkusimo to duhovno vajo, da bomo v svojem življenju bolj začutili Božjo navzočnost in bili Hvaležni Bogu za vse

    V življenju je razmeroma preprosto biti pesimist, posebej v sodobnem svetu. Družbena omrežja nam pri tem niso v pomoč, saj smo nenehno v skušnjavi, da bi se primerjali z drugimi, poleg vseh grozljivih vesti o požarih, potresih, vojnah, kriminalu, in drugih stvareh, ki se dogajajo po svetu. Toda za nas kristjane je pomembno, da na svet gledamo z Božje perspektive in ne dopustimo, da bi nas omrežil negativen pogled na življenje. Bodimo optimistični, ker imamo Odrešenika. Satan je “oče laži” in prav posebej mu je všeč, kadar smo potrti in črnogledi, kajti takrat smo bolj dovzetni za negativen odziv na Božjo ljubezen in še bolj oddaljeni od Boga veselja.Eden izmed načinov upora proti črnogledosti je ta, da sklenemo dan s premišljevanjem o Božjih blagoslovih, ki smo jih v življenju deležni. Četudi se nam morda zdi, da nič v našem življenju ni “blagoslov”, bi nam Bog zagotovo ugovarjal. Celo najrevnejši človek na svetu je lahko hvaležen Bogu za kakšno stvar, pa naj bo to njegova družina, prijatelji, ali pa preprosto dar življenja. Tu je predlagana molitev za pomoč proti pesimizmu. Ta preprosta molitev lahko črnogledim dušam pomaga, da se naučijo v življenju gledati na svetlejšo plat. Prvič bo vedno najtežje, toda večkrat bomo to storili, lažje bomo v svojem življenju začutili Božjo navzočnost in Ljubezen.

    Iz vsega srca se Ti zahvaljujem, dobri Bog, za vse tvoje dobrote, milosti in blagoslove,
    ki jih podarjaš meni in vsej svoji Sveti Cerkvi;
    posebej se ti zahvaljujem za vse tiste, ki si mi jih namenil danes,
    ko si bdel nad menoj in me obvaroval tolikega zla, me obdaril s številnimi milostmi in navdihi,

    [ Tu naredimo premor in premišljujmo o Božjih milostih in blagoslovih ter naukih, ki smo jih prejeli v tem dnevu.]

    Dobri Bog, naj nikoli več ne bom nehvaležen, saj si do mene tako dober in milostljiv
    ter mi odpuščaš grehe, ko se Ti spovem in prosim odpuščanja.
    Usmili se nas vseh, dobri Bog. Nakloni hrano vsem, ki delajo; potolaži tiste,
    ki jih teži žalost; beda, bolezni, poskrbi za vse, ki so potrebni pomoči;
    ozdravi bolne; stoj ob strani umirajočim.
    Naj bomo vsi deležni dobrote, vodstva, potrpežljivosti, prijaznosti in usmiljenja.
    Naj izginejo nestrpnost, egoizem, zavist, sovraštvo in vsa zagrenjenost iz naših duš.
    Pomagaj nam, do bomo molili, pomagali in služili drugim in živeli po Jezusovem Evangeliju.
    Prosim Gospod pomagaj mi, da bom po Tvoji Milosti doumel Božjo Voljo in jo spolnjeval.
    Sveti Duh, usmili se me, naj bom v tvoji moči vedno okrepljen.
    Prosim pomagaj mi vsekdar, da bom hodil za Teboj Jezus in da nikoli ne bom zašel.
    Prosim te Gospod varuj in vodi me tako danes in vse dni ter sprejmi me k Sebi ob moji smrtni uri.
    Amen.

    Dopolnjeni in razširjeni prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.

  16. Janez says:

    NEKATERE DOBROTNE MISLI ZA PREMISLEK
    Dobri Bog, radi bi se ti zahvalili za našo družino; da smo, da se pogovarjamo in da drug ob drugem rastemo. Hvala za vsakodnevno dajanje in sprejemanje, za gotovost in varnost, ki jo doma izkusimo. Biti doma: dober občutek, prepir in smeh, dolgčas, stres in doživljanje številnih čustev. Hvala ti, da nas spremljaš skozi naš družinski vsak dan. Vsakemu človeku na svetu je Bog določil posebno mesto in posebno poslanstvo. Zavedati se moramo svoje odgovornosti, s tem pa dostojanstva in spoštovanja.(Tomaš Špidlik).

    Kdor je prežet z ljubeznijo, je tudi poln upanja in vere. Zaupa življenju, zaupa Bogu in ljudem. Ve, da bo njegovo plemenito in pravično življenje uspelo in obrodilo sad. Ima Božji Blagoslov in Ljubezen. Ima tudi zaupanje v ljudi. Trdno stoji na realnih tleh. Tudi razočaranja ga ne morejo iztiriti. V svoji minljivi ljubezni hrepenimo po polni ljubezni, na katero se lahko zanesemo, ki nikoli ne mine, ki vse prenese. In ob tem le slutimo, da je končno to samo Božja ljubezen, ki vsem človeškim ljubeznim podarja to trdnost. Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti plačila rešitve, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima v življenju nasprotnike in preizkušnje (sv. Avguštin).

    Trpeči Človek, umiri se in zaupaj v Boga. Bog te želi objeti —da bi ti podaril upanje, ti pokazal resnico in obnovil tvojo vero. Ko iščemo usmiljenje, želimo iti z Jezusom na pot odkrivanja samih sebe. Želimo prejeti milost odpuščanja grehov in želimo pripraviti svoje srce na ta dar. Upamo, da odkrijemo, koliko ljubezni, vere in upanja nosimo v sebi; koliko prostora v svojem življenju namenjamo Bogu in koliko ga ohranjamo samo zase; koliko smo odprti za svoje bližnje in koliko živimo dejanja usmiljenja, ki nas jih uči Jezus. Gospod, prosimo te, podari nam milost, da spoznamo svoje srce. Naj nas tvoj Duh napolni z razumevanjem skrivnosti našega življenja, da bomo pripravljeni na srečanje s tvojo milostjo, ki nas prenavlja.

  17. Miro says:

    SV. IVANA ŠANTALSKA JE V ŽIVLJENJU IZKUSILA VELIKO TRPLJENJA IN PREIZKUŠENJ – DELEŽNA JE BILA TUDI VIDENJ IN MISTIČNIH DOŽIVETIJ!

    Danes goduje sv. Ivana Šantalska, ki je imela vse življenje močan čut za reveže in bolnike, ki jih je sprejemala na svojem domu, jim stregla in zanje skrbela. Po smrti moža pa se jim je vsa posvetila; veliko je molila in delala pokoro. Morala je prestati veliko poniževanj in tudi notranje preizkušnje, bila pa je deležna tudi videnj in mističnih doživetij.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/sv-ivana-franciska-santalska-12-8

    »Imej svoje oči uprte v Gospoda in pusti, da on deluje. To je edina stvar, za katero bi moral skrbeti,« pravi sv. Ivana Šantalska. Priporočimo se tej veliki svetnici, da bi se tudi mi mogli ravnati po teh besedah življenja.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Sv. Ivana Šantalska, prosi za nas!

  18. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAM GOVORI O BRATU, KI GREŠI, PA TUDI O SKUPNI MOLITVI!

    »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.« »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18,15-20)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+18%2C15-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Če bližnji pade, ga je treba posvariti in mu pomagati, da se vrne. Če velikokrat zavrne rešitev, ga je treba izločiti iz skupnosti. Jezus pri tem napove moč molitve v njegovem Duhu. Bolj bom poskrbel za vse, ki so se fizično ali duhovno oddaljili, da bi se zopet vrnili nazaj. Gospod, daj mi občutljivo srce, da bom zanje molil in jih sprejemal po zgledu tvoje ljubezni in odpuščanja (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    Okrepimo vero in zaupanje v Gospoda, ki nam govori: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi« (Mt 18, 20). V močni veri in zaupanju molimo za trpeče sestre in brate, za spreobrnjenje grešnikov, za duše v vicah, za nove duhovne poklice, za potrebne milosti v spopadu s koronavirusom! Vztrajno molimo tudi za vse preizkušane sestre in brate v rubriki »Prosim za molitev«, glede prošenj v sporočilih pod: Jana, Sija, janez, MamiM, Kras, Žametna vrtnica, Mirjam, Primož, Andreja, brezposelna, Andraž, Igor, Simona, Jasna, Ana … Zgodi se presveta Božja volja!

    MOLITEV K SVETEMU DUHU (sv. Avguštin)

    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh modrosti:
    podari mi notranje oči in ušesa,
    da me ne bodo vezala
    na materialne stvari,
    ampak vedno iskala duhovno realnost.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh ljubezni: dolivaj vedno več
    prave ljubezni v moje srce.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    Duh resnice: dovoli mi,
    da dosežem spoznanje resnice
    v vsej njeni polnosti.
    Pridi v mene, Sveti Duh,
    živa voda, ki priteka iz gore
    za večno življenje:
    daj mi milost, da pridem k tebi
    občudovat obraz Očeta
    v življenje in radost brez konca.
    Amen.

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerrno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  19. Hvala says:

    O tihoti kot šoli umiranja sem razmišljal pred leti ob mislih p. Grčarja. Spomnim nanje ob tej priložnosti, če bo komu prišlo prav.

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj? Bog nam naj da pogum, da bi vedno znova tvegali umreti, da bi On lahko zaživel v nas.
    ( Mirenski grad )

    http://www.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

    • Hvala says:

      ZELO LEPE MISLI IN ZELO RESNIČNE! TO SI VELJA ZAPOMNITI ZA ZMERAJ!

      KDAJ UMREMO V POTRPEŽLJIVOSTI, KDAJ UMREMO V PONIŽNOSTI, V USMILJENJU, V LJUBEZNI, V VERI IN V UPANJU!
      Če bomo po tem tudi živeli, bomo naredili že na tem svetu raj.

  20. Hvala says:

    TIHOTA, ŠOLA TRPLJENJA IN UMIRANJA!

    TIHA NEDELJA.
    TIHA, DA BI SE UČILI TIŠINE OZ TIHOTE, KI NAS UČI SPREJEMATI IN NOSITI TRPLJENJE, DA BI ZNALI UMRETI SEBI IN ŽIVETI BOGU. TIHOTA, KI SE JE MOREMO NAUČITI TUDI V TRENUTNEM POLOŽAJU SVETOVNE KRIZE, JE POTREBNA, DA BI SLIŠALI BOGA, DA BI RAZUMELI, KAJ NAM V TEM TRENUTKU ŽELI POVEDATI.

    EVANGELIJ ( Jn 11, 1-45 -Jezus obudi Lazarja)
    ZANIMIVO, KAKO JASNO JEZUS POVE, DA LAZARJEVA BOLEZEN NI ZA SMRT. IN NEVERJETNO, KAKO DOLGO ČAKA, DA “POSEŽE” V MES. JE TO RES POTREBNO? ZAKAJ TAKO DOLGO MOLČI? JEZUS BI LAHKO OB NOVICI, DA JE LAZAR BOLAN, PRAV NA HITRO REŠIL PROBLEM. TAKO KOT JE REKEL URADNIKU , TVOJ SIN ŽIVI IN JE OZDRAVIL BOLNEGA SINA OD DALEČ , TAKO BI LAHKO OZDRAVIL LAZARJA ALI PA GA BREZ ODLAŠANJA OBUDIL OD MRTVIH.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ON PA DOPUSTI, DA SE PRED NAMI ODVIJA CELA DRAMA BOLEČINE, OBUPA IN UPANJA.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZAKAJ TA BOŽJI MOLK?
    ———————————————————————————————————————————————————
    ZAKAJ JE TO NAČIN JEZUSOVEGA DELOVANJA? ČESA NAS UČI?
    .——————————————————————————————————————————————————–
    JEZUS DELUJE V MOLKU TUDI TAKRAT, KO JE BIL Z UČENCI V ČOLNU IN JE SPAL.
    OB TEM DOGODKU NAM JE SPREGOVORIL TUDI PAPEŽ. OBČUDUJEM PAPEŽA, KI TAKO VZTRAJNO SPODBUJA V ČASU , KO JE MESTU IN SVETU PODELIL SVOJ BLAGOSLOV S PROŠNJO ZA PRENEHANJE PANDEMIJE, OBČUDUJEM PAPEŽA, KI TAKO VZTRAJNO VZPODBUJA V ČASU TEGA TRPLJENJA. ZAKAJ GA OBČUDUJEM?

    KER VERJETNO VE, DA GA BOG NE BO USLIŠAL TAKO, KOT GA PROSI , AMPAK NEKAKO DRUGAČE. KER VERJETNO VE, DA BO TA PANDEMIJA ŠLA SVOJO POT, DOKLER BO BOG DOPUSTIL.
    ———————————————————————————————————————————————————
    ČEMU TA BOŽJI MOLK? ČEMU MOLK V RAZNIH PREIZKUŠNJAH IN TRPLJENJU?
    ——————————————————————————————————————————————————–
    VRNIMO SE K EVANGELIJU (Jn 11,1-45).

    ZAKAJ JEZUS VZTRAJNO NIČ NE NAREDI?
    ŠE VEČ, ZAKAJ NAZADNJE CELO JOČE?
    ——————————————————————————————————————————————————
    VEDEL JE, DA BO LAZARJA OBUDIL, PA JE VENDARLE JOKAL? ZAKAJ?
    ——————————————————————————————————————————————————–
    JEZUSOV JOK RAZUMEM KOT NJEGA KOT ČLOVEKA, KI DOŽIVLJA TRPLJENJE ČISTO PO ČLOVEŠKO. SOČUSTVOVAL JE Z BLIŽNJIMI, KER JE ČUTIL GROZO TRPLJENJA, KI SE MU JE PRIBLIŽEVALO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KOT ČLOVEK JE VEDEL, DA BO MORAL TRPETI IN UMRETI! LOT BOG PA JE VEDEL, DA GA BO OČE OBUDIL. V NJEM JE ISTA GROZA TIHOTE IN NJENA SKRIVNA MOČ. V GROZI TRPI IN V SKRIVNOSTI NOSI. KOT ČLOVEK IN BOG.

    ČEMU BOG MOLČI TUDI DANES, KO LJUDJE UMIRAJO? ČEMU PAPEŽ MOLI Z VERO V REŠITEV, A JE BOG PO VSEJ VERJETNOSTI NE BO DAL? BOG NAS VABI V TIHOTO, DA BI SE V NJEJ UČILI NOSITI TRPLJENJE IN UMIRATI SEBI . KO NAMREČ UMIRAMO SEBI, V NAS RASTE BOŽJA PODOBA. KO UMIRAMO SEBI, V NAS RASTE BOG.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KAKO UMIRAMO SEBI?
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KO V POTRPEŽLJIVOSTI IN PONIŽNOSTI REČEMO, KOT SO REKLI VČASIH: “BOG TI ŽE VEŠ, ZAKAJ JE TO DOBRO!. KO V ISTI PONIŽNOSTI RAZMIŠLJAMO, ČESA NAS BOG ŽELI NAUČITI. KO V LJUBEZNI VZTRAJAMO V ŽIVLJENJU ZA DRUGE, ČEPRAV ZA CENO PREZIRA IN SPOTIKANJA.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KOT OTROCI IN VARUHI ŽIVLJENJA , SE V TIHOTI UČIMO SPREJEMATI BOŽJO VOLJO.
    ———————————————————————————————————————————————————
    PO NJEJ BOMO VESELJE V TIHOTI OHRANILI , ALI PA GA NAŠLI (Mirenski grad),

    http://www.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

  21. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »NOVO ZAPOVED VAM DAM, DA SE LJUBITE MED SEBOJ! KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL, TAKO SE TUDI VI LJUBITE MED SEBOJ! PO TEM BODO VSI SPOZNALI, DA STE MOJI UČENCI, ČE BOSTE MED SEBOJ IMELI LJUBEZEN« (Jn 13, 34-35).

    Gospod je spodbujal apostole, naj nosijo eno samo »uniformo«, ki je preprosta, a jo je težko najti. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen (Jn 13, 35).

    Ljubite se med seboj, ne le v besedah, ampak v dejanjih (prim. 1 Jn 3, 18). Ljubite se med seboj tako, da »levica ne ve, kaj dela desnica« (prim. Mt 6, 3). »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil (Jn 15, 12).

    Obstaja mnogo vrst »ljubezni«:
    -hrupna vrsta: to je ljubezen, ki svoja dobra dela obeša na veliki zvon;
    -ljubezen, ki za vsakršno dejanje za druge zahteva kredite; to je bančniška ljubezen;
    -ljubezen pomoči v hrani: to je ljubezen živalskega vrta;
    -ljubezen, ki gleda z višav navzdol na tistega, ki jo prejme: to je gospodovalna ljubezen;
    -ljubezen, ki sledi lastnemu mišljenju: to je ljubezen diktatorja;
    -ljubezen ekshibicionista: to je ljubezen prevare.

    (misli Božjega služabnika Frančiška Van Thuana, Pot upanja)

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si veličastvo brezmejne Božje ljubezni! Hvala, ker nas Tvoja ljubezen vedno prehiteva; hvala, da moremo ljubiti v moči Tvoje ljubezni; hvala, ker nas vedno znova učiš, da naj bližnjega ljubimo tako, kakor nas ljubiš Ti.

    Dobri Jezus, hvala Ti za vse milosti, ki nam jih naklanjaš po Preblaženi Devici Mariji!

  22. Hvala says:

    ZAUPANJE K BOGU: “TUKAJ SEM”

    BOG IŠČE ČLOVEKA. ADAMA PO GREHU VPRAŠA: “KJE SI”? (1 Mz 2 3,9 ). “SKRIL SEM SE,” JE ODGOVORIL
    GREH ZAPIRA, OSAMI, STORI, DA OSTANEMO SAMI S SEBOJ.
    ——————————————————————————————————————————————-
    BOG GRE DO MARIJE, KI JE BREZ GREHA: TA PA MU ODGOVORI;” GLEJ DEKLA SEM GOSPODOVA”. MARIJA SE ODPIRA GOSPODU.

    MARIJA NI POSTAVLJALA BOGU MEJ. NE MISLI SI: “MALO SE BOM POSVETILA NJEMU(BOGU), MALO BOM POHITELA, POTEM PA BOM DELALA , KAR BOM HOTELA.”

    ŽIVI ZAUPAJOČ BOGU V VSEM IN ZA VSE. GLEJTE, TO JE SKRIVNOST ŽIVLJENJA. VSE LAHKO ZMORE TISTI, KI V VSEM ZAUPA BOGU.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    MI PA GOSPODU VELIKOKRAT NE ZAUPAMO, KER SI MISLIMO, DA NAM BO POSLAL KAKŠNO PREIZKUŠNJO, NAM VZEL SVOBODO IN NAS ZAPUSTIL. TODA TO JE HUDA PREVARA, HUDIČEVA SKUŠNJAVA, S KATERO PODTIKA NEZAUPANJE V BOGA.

    KO JE ANGEL MARIJI RAZLOŽIL NJENO POSLANSTVO IN JE REKLA “DA”, SO SE TEŽAVE ŠELE ZAČELE .
    —————————————————————————————————————————————————
    TO NE POMENI, DA JE BILO ŽIVLJENJE ZA NJO LAHKO. BITI Z BOGOM NE REŠI MAGIČNO PROBLEMOV.
    —————————————————————————————————————————————————
    ANGEL PUSTI MARIJO SAMO TEŽKI SITUACIJI. ONA JE VEDELA NA KAKŠEN NAČIN BO POSTALA BOŽJA MATI , TO JI JE ANGEL POVEDAL, A DRUGIM TEGA ANGEL NI RAZLOŽIL IN TEŽAVE SO SE TAKOJ ZAČELE.

    POMISLIMO, DA SE JE ZNAŠLA V PREKRŠKU GLEDE NA POSTAVO, POMISLIMO NA HUDO JOŽEFOVO TRPLJENJE, POMISLIMO NA IZPUHTELE ŽIVLJENJSKE NAČRTE , NA TO KAJ BODO LJUDJE REKLI….(nosečnost), LAHKO BI JO CELO UBILI.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    TODA MARIJA PRED TEŽAVAMI ZAUPA V BOGA. ANGEL JO JE ZAPUSTIL, A VERJAME, DA JE Z NJO, V NJEJ OSTAL BOG.

    NE ŽIVETI V ODVISNOSTI OD PROBLEMOV, KO JE KONČAN EDEN, PRIDE DRUGI, AMPAK ZAUPATI SE BOGU IN IZROČITI SE MU VSAK DAN: “TUKAJ SEM”!, JE BESEDA, “TUKAJ SEM”!, JE MOLITEV. PROSIMO BREZMADEŽNO ZA MILOST, DA BI TAKO ŽIVELI (Mirenski grad-papež Frančišek).

    http://www.mirenski-grad.si/tukaj-sem-zgodi-se-mi-po-tvoji-besedi

  23. Janez says:

    JEZUS POTREBUJEM TE VSESKOZI OB SEBI. PRIDI K NAM MOJ GOSPOD
    Resnično potrebujem Nekoga,
    ki se ne bo izmikal problemom tega sveta in nas bo Vodil in nam pomagal.
    Nekoga, ki bo spravil bogate z revnimi, ki bo dal dela in kruha vsem,
    ki bo dal državnikom modrost in blagoslov, da ne bo na svetu vojn in trpljenja ter revščine in lakote,
    ki ne bo presojal ljudi po družbenemu položaju, bogastvu, znanju, barvi kože in inteligenci,
    ki se ne bo zanimal samo za mogočne, zvite in prekanjene mogočneže v politiki in gospodarstvu,
    ki bo v pravem trenutku brez ovinkov povedal Resnico in Pravico komurkoli na Zemlji,
    ki bo kazal vsem Ljudem brez razlik Pot k Miru, Ljubezni in Odpuščanju in ki bo Kažipot vsem Ljudem,
    ki se bo zavzel za revne, bolne, osamljene, lačne, revne in tudi za vse Nas in tudi Zame,
    ki mi bo pomagal, da bom lažje sočutno razumel in pomagal drugim in samemu sebi,
    ki me bo usposobil za Strpnost do drugačnih, pomoč revnim in bolnim
    ter za Ljubezen do Ljudi in drugih živih bitij in neživih Stvari v Stvarstvu,
    ki me bo rešil zaskrbljenosti, strahu, tesnobe in pred nasprotniki,
    ki me bo potreboval in uporabil v Svojem Načrtu, da bom na strani Rešitev in ne Problemov,
    ki mi bo vse grehe po kesanju in molitvi odpustil in nikoli nič očital,
    ki mi bo dal jasen odgovor ko ga bom iskal in prosil za pomoč v odločilnih trenutkih,
    ki me bo vedno Učil in me Vodil po Poti Odrešenja k Sebi,
    ki mi bo pomagal, da bom iskal in našel smisel mojemu življenju,
    kateremu se bom posvetil tako, da bom hodil po Njegovi Poti Ljubezni in Naukov Evangelija,
    in ki mi bo pomagal, da bom dober človek in dober kristjan.
    Potrebujem Te Jezus vseskozi, prosim pridi k nam Gospod, ostani pri nas in nas blagoslovi.
    Amen.

    Dopolnjena molitev Prihajam k Tebi

    Vera, ki proizvaja dobra dela je kot tista teoretična podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. Prav tako drugi misijonarji Baraga, Ignacij Knoblehar in številni drugi. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In ravno tako Mati Terezija v Kalkuti, kjer se je neumorno žrtvovala za uboge in bolne vse svoje življenje. In slovenski kirurg dr. Janez Janež, ki je po vojni moral zbežati s Koroške na Tajvan in 38 let neumorno zdravil Kitajce v novoustanovljeni bolnici, kjer so mu hvaležni Kitajci postavili spomenik in ki je trajni zapisan v Kitajskih srcih na Tajvanu. Dr. Janež ni bil nikoli proglašen za blaženega in za svetnika, čeprav je molil in zdravil vse ljudi brez razlik z veliko Ljubeznijo in Dobroto. Živel je za Boga in iz Vere črpal vso Moč, da je vzdržal. In takih zgledov krščanske ljubezni manjka. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni in brez Boga pa ni nič. Ko Molim, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Verujte vame, ki sem vaš Brat in Odrešenik in hodite po Poti za Jezusom tako, da spolnjujete Božjo Voljo in živite po Evangeliju.
    Amen. Janez

  24. Janez says:

    Medmrežje OPERANDO: Izziv ljubezni (avtorja Alex Kendrick, Stephen Kendrick)

    Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

    Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam. Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih. Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih. Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

    Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Če se boste odločili ljubiti svojega moža oziroma ženo, boste morali reči ‘ne’ svojim željam, da boste lahko rekli ‘da’ njegovim potrebam. To pa pomeni, da ste srečo zakonca postavili pred svojo.

    Izziv ljubezni
    Ne gre za to, da vi ne bi smeli biti srečni, ampak da ne smete zanikati sreče zakonca, da bi bili srečni predvsem vi. Ljubezen vodi tudi k notranjemu veselju. Ko boste blagor zakonca postavili na prvo mesto, vas bo to izpolnilo neprimerno bolj, kot bi vas sebična dejanja. Tako ugodnost si je Bog zamislil in pridržal za tiste, ki si izkazujejo resnično ljubezen. Ko se odpoveste svojim pravicam v dobro zakonca, dobite priložnost, da izgubite sebe in najdete veličastnejši smisel zakona. Nihče vas ne pozna tako dobro kot zakonec, zato bo prvi opazil, da ste ravnali drugače in namenoma žrtvovali svoja hotenja in želje, da bi zadovoljili njegove ali njene potrebe. Če svojih želja ne boste mogli žrtvovati v blagor zakonca, vas sebičnost morda obremenjuje bolj, kot si želite priznati.

    Zastavite si naslednja vprašanja:
    ⦁ Ali zakoncu resnično želim le najboljše?
    ⦁ Ali ima ob meni občutek, da je ljubljen?
    ⦁ Ali meni, da mislim na njegov najvišji blagor?
    ⦁ Ali me vidi kot človeka, ki najprej poskrbi zase?

    Če verjamete ali ne, imajo vaši bližnji, še zlasti vaš mož ali žena, o vas določeno mnenje. Se jim res zdite ljubeči? Ne pozabite, da mora tudi vaš mož ali žena ljubiti sebičnega človeka. Zato se odločite, da mu boste najprej vi izkazovali iskreno ljubezen in ne boste ničesar spregledali. Navsezadnje bosta oba bolj izpolnjena. “Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

    Medmrežje Operando: Avtorja knjige: Alex Kendrick, Stephen Kendrick.

  25. Miro says:

    KATERI JE NAJVEČJI ČUDEŽ, KI GA LAHKO IZPROSI KAKŠEN IZMED SVETNIKOV? NAŠE SPREOBRNJENJE! – BOG NE DELUJE NA KLIK ALI PRITISK NA GUMB, POTREBEN JE ODNOS, POTREBNO JE ZAUPANJE!

    »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče« (Mt 17,20). Jezusove besede nam pokažejo resnični vir za čudežno delovanje. Brez vere in zaupanja smo podobni tistim, ki so od Jezusa pričakovali znamenja, niso pa bili pripravljeni spremeniti svojega odnosa do Boga in ljudi …

    Največji čudež, ki ga lahko izprosi kakšen izmed svetnikov, je naše spreobrnjenje. Ljudje največkrat pričakujemo takojšnje uslišanje in delovanje naših molitev in prošenj. Nihče, ne svetniki ne Bog, pa ne deluje na klik ali pritisk na gumb. Potreben je odnos, potrebno je zaupanje … (avtor: br. Janez Papa, frančiškan in duhovnik).

    Več o tem na https://papa.rkc.si/blog/?p=2556

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Res je, potreben je oseben odnos z Jezusom in popolno zaupanje v Njega in Njegovo delovanje. Ni dovolj, da samo rečemo : ” ” o Gospod zaupam Ti”, glavo pa še veno obračamo nazaj, ne naprej in iščemo svoje izhode.

  26. Hvala says:

    Misli, ki sem si jih zapisala v zvezek (2017)

    1. POPOLNOMA ZAUPATI BOGU!
    2. NE KAZATI BOGU OZ. PRIČAKOVATI, KAJ NAM BO BOG POVEDAL V SVETEM PISMU. ČE PRIČAKUJEM, KAJ MI BO POVEDAL, SI PREPREČIM, DA BI SLIŠALA KAJ NOVEGA.
    3. KO JE NJEGOVA BESEDA USTVARILA V MOJEM SRCU LJUBEZEN DO NJEGA, STA SE MOJA IN NJEGOVA VOLJA ZDRUŽILI V ENO.

  27. Miro says:

    TISTEMU, KI BOGA LJUBI JE VSE MOGOČE – V MOČI TE LJUBEZNI JE SV. KLARA STOPILA NA POT POPOLNEGA UBOŠTVA IN SLUŽENJA BOGU!

    Potem ko je drugega za drugim odslovila snubce in kasneje spoznala sv. Frančiška, se je sv. Klara odločila, da gre za njim po poti popolnega uboštva in služenja Bogu. Po začetnem nasprotovanju domačih in različnih dramatičnih zapletih se je njeno življenje »ustalilo« pri cerkvici sv. Damijana, kjer je nastal prvi ženski samostan klaris, Klara pa je postala duhovna mati nove redovne družine. Dve leti pred njeno smrtjo je papež končno potrdil njeno redovno vodilo …

    Več o življenju sv. Klare na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/AFE06409EA2AC0CAC1257035002985C0

    Sv. Klara je bila velika častilka svetega Rešnjega telesa. Prosimo jo, naj nam pri Bogu izprosi milost, da bo tudi vse naše življenje v neprestani življenjski zvezi s Kristusom. Obenem se ji z zaupanjem priporočimo tudi glede prošenj, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev« zapisali: MamiM, Kras, Žametna vrtnica, Mirjam, Primož, Andreja, brezposelna, Andraž, Igor, Simona, Jasna, Ana …

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
    Sv. Klara, prosi za nas!

  28. Hvala says:

    PRILIKA O TALENTIH! (nadaljevanje)

    JEZUS PRAVI, DA JE GOSPODAR IZROČIL SVOJE PREMOŽENJE- VSAKEMU PO NJEGOVIH ZMOŽNOSTIH. ENEMU JE DAL PET TALENTOV, DRUGEMU DVA IN TRETJEMU ENEGA.

    ČEPRAV SE ZDI KRIVIČNO , ZAKAJ SO DOBILI RAZLIČNO, PA JEZUS POJASNI: GLEDE NA ZMOŽNOSTI.
    ———————————————————————————————————————————————————-
    NISMO ENAKI, A VSAK IMA DOVOLJ, RAVNO PRAV.

    VPRAŠANJE JE, ALI ZAUPAMO GOSPODARJU, DA NAM JE RAZDELIL PRAVIČNO, DA JE DOBER IN DA VE KAJ JE ZA NAS RESNIČNO DOBRO.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    MI NE MOREMO BITI SODNIKI, KAJ DRUGI ZMORE IN MORA PRIDOBITI.
    PA VENDAR SMO TAKO POGOSTO SODNIKI. KLUB TEMU JE NA NAS LE, DA DRUGEMU POMAGAMO IN GA SPODBUJAMO, NAJ TRGUJE IN NE LENARI. KOLIKO NAJ PRIDOBI NE VEMO.

    TISTI ČLOVEK, KI JE V ZAPORU NI NUJNO SLABŠI OD MENE ALI TEBE.
    ———————————————————————————————–
    NJEGOV POTREBNI DELEŽ POMNOŽITVE TALENTOV JE MOGOČE LE TAKŠEN, DA SE BORI PROTI SKUŠNJAVI, DA BI NE NAREDIL KAJ HUJŠEGA.
    ——————————————————————————————————————————————————
    LAHKO JE DOBIL LE EN TALENT IN TEGA MORA POMNOŽITI.

    KAKOR JE TA PREPROSTA LOGIKA POMEMBNA, DA NE OBSOJAMO, LAHKO IZ NJE ŽIVIMO TUDI BREZ NEZDRAVE TEKMOVALNOSTI IN ZAVISTI.
    ——————————————————————————————————————————————————
    IMAMO DOVOLJ, RAVNO PRAV IN DRUGI NIMA PREVEČ.
    BOG VE KAJ POTREBUJEMO, ZATO NI RAZLOGA ZA ZAVIST.
    TRETJE, KAR LAHKO V PRILIKI VIDIMO JE, GOSPODARJEV ODGOVOR. VSAKEMU, KI PRINESE TALENTE, GOSPODAR PRAVI:”PRAV , DOBRI IN ZVESTI SLUŽABNIK”!

    KAKO REDKO SE ZAVEDAMO, DA SMO PRAVZAPRAV NA SVETU SLUŽABNIKI, TISTI, KI JIM JE PREMOŽENJE ZAUPANO V UPRAVLJANJE, NISMO PA NIKOLI GOSPODARJI.
    —————————————————————————————————————————————————
    GOSPODAR JE VEDNO LE EDEN IN TO JE BOG.
    —————————————————————————————————————————————————–

    IN PRAV IZ TE POZABLJIVOSTI IZVIRA NESREČA TRETJEGA SLUŽABNIKA, KI VIDI V GOSPODARJU PREDVSEM TRDEGA ČLOVEKA. TA NESREČNEŽ NAMREČ UGOTAVLJA IN PRAVI GOSPODARJU:” GOSPODAR, VEDEL SEM, DA SI TRD ČLOVEK: ŽANJEŠ, KJER NISI SEJAL, IN ZBIRAŠ, KJER NISI RAZSUL.”

    V TEM ODGOVORU JE SKRITA VSA NESREČA SLUŽABNIKA.
    ———————————————————————————————————————————————————
    KAR JE PREJEL, TEGA NE RAZUME KOR DAR AMPAK KOT BREME.
    ————————————————————————————-
    SAM PRAVI:” ZBAL SEM SE IN SEM ŠEL TER ZAKOPAL TVOJ TALENT V ZEMLJO. GLEJ, TU IMAŠ, KAR JE TVOJEGA!”
    PREVEVATA GA NAMREČ STRAH IN JEZA.
    ———————————————————————————————————————————————–
    STRAH, DA NE BO USPEL DOBRO TRGOVATI, TER JEZA BIN KRIVICA, DA MORA TRGOVATI S TALENTOM, OBRESTI PA BO TAKO ALI TAKO POBRAL GOSPODAR.

    VSE LAHKO RAZUMEMO KOT DAR, ZA KATEREGA SMO ODGOVORNI BOGU IN BLIŽNJIM, LAHKO PA SI ZAMIŠLJAMO, DA JE VSE KAR SMO IN IMAMO NAŠA LAST, SE BOMO VES ČAS BALI, DA NAM BO KDO KAJ ODNESEL, KRIVICA BO, DA DRUGI PRIČAKUJE KORIST ITD…

    ČE PA JE DAR, POTEM BOMO DOŽIVLJALI VESELJE OBDARJENOSTI, VESELJE NAD DAROVALCEM IN NE NAZADNJE TUDI VESELJE NAD OPRAVLJANJEM Z DAROM , KI RAZVESELJUJE DAROVALCA IN BLIŽNJE (Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/en/node/5410

    Vse, kar imamo, smo in da živimo , VSE JE DAR OD GOSPODA. Razmislimo vsak pri sebi , kaj pri tej Jezusovi priliki mi delamo narobe, poglejmo kaj nas uči Jezus.

    Jezus nas uči, da On ve kaj mi potrebujemo in je vsak dobil dovolj. On že ve kaj dela, zato zmeraj poudarjam, kako važno je ZAUPANJE V GOSPODA. BREZ NJEGA NE MOREMO NIČESAR STORITI.
    V življenju tako radi postajamo zavistni,: zakaj ima sosed to in ono jaz pa ne, zakaj je on filmski igralec, zakaj je ta pevec jaz pa ne, zakaj ne morem biti kot Mati Terezija, zakaj nimam družine, zakaj se mi to dogaja , zakaj, zakaj in še enkrat zakaj?.
    Želimo talente in nekaj, kar ni Gospod predvidel za nas, za naše življenje. S tem tudi Gospoda zelo prizadenemo, žalimo in Ga ne priznavamo za GOSPODARJA . Če delamo tako, je pač to naša volja.

    Vsak človek je dobil talente in ostale stvari od Boga in bo tudi dajal odgovor Njemu za upravljanje in “svoje trženje s temi talenti “.
    Ljudje nismo lastniki ničesar. LASTNIK VSEGA JE BOG. Hiša, ki jo ima nekdo, stanovanje, službo, družino, avto, mesto, država, itd …vse to je dar od Gospoda . Če imaš hišo, si prejel talent in ostale darove, da si si jo sezidal itd…

    Zato je tako pomembno, da prosimo Gospoda in molimo v ta namen, da bomo lahko zaupali vse Njemu. Potem se ne bomo bali in si krčevito lastili stvari, ki niso naše, ampak Njegove. On nas bo vodil po poti, nas razsvetljeval, dajal in pomagal. ZAHVALJUJMO SE MU ZA VSE DAROVE, KI SMO JIH PREJELI IN GA SLAVIMO!

    Če bomo živeli po Božji Besedi in zaupali Gospodu ne bomo zavistni, veselili se bomo, če ima sosed nekaj kar jaz nimam, moj sodelavec itd…; veselili se bomo zaradi tega, ker vse daje Gospod in če imamo ljubezen do Gospoda, se bomo veseli tudi za svoje sosede, sodelavce in za ljudi po svetu.

    Izročimo svoje talente Gospodu in vse skrbi, prosimo Ga, da nas bo naučil “trgovati z njimi v našem življenju”, da ne bomo NEKORISTNI SLUŽABNIKI.

  29. Hvala says:

    KAJ JE PRAVZAPRAV EDEN NAJVEČJIH GREHOV ? KAJ PRAVI JEZUS?
    —————————————————————————————–

    KRISTJANI SMO NAVAJENI, DA SI SPRAŠUJEMO VEST BOLJ ALI MANJ V DUHU ZAPOVEDI IN PREPOVEDI.

    KO PA POGLEDAMO V JEZUSOVE PRILIKE, NAS NAJBRŽ PRESENETI, DA VEČNEGA POGUBLJENJA OZ. NAJSTROŽJE KAZNI NE PRINAŠAJO GREHI , KI JIH IMAMO OBIČAJNO V GLAVI: UMOR, PREŠUŠTVO, HUDA KRAJA IPD ..

    POGLEJMO TRI (3) PRILIKE, V KATERIH JEZUS GOVORI GREHIH, KI PRINAŠAJO VEČNO SMRT.
    ——————————————————————————————————————————————————-

    TO SO PRILIKE:

    – O BOGATAŠU IN UBOGEM LAZARJU,
    -O POSLEDNJI SODBI,
    – PRILIKA O TALENTIH
    ——————————————————

    PRILIKA O BOGATAŠU IN UBOGEM LAZARJU GOVORI O MOŽU, KI JE PREPROSTO POVEDANO POLN SEBE. OBLAČI SE V ŠKRLAT, KI PREDSTAVLJA SKORAJ BOŽANSKO SAMOZADOSTNOST IN VELJAVO. TUDI PO SMRTI SE NE OBRNE LAZARJA , KER ZANJ NI DOSTI VREDEN, DA BI Z NJIM GOVORIL,

    LAHKO BI REKLI, DA SO NAPUH, SAMOZADOSTNOST IN SEBIČNOST RAZLOG ZA POGUBLJENJE. BOGATAŠ NI NAREDIL NIČ NAROBE, RAZEN TO, DA NI STORIL NIČESAR DOBREGA. SKRBEL JE ZASE IN ZA SVOJE UGODJE. MAR NI TO POGOST POJAV DANAŠNJEGA ČLOVEKA?
    ——————————————————————————————————————————————————–

    V PRILIKI O POSLEDNJI SODBI PRAVI SIN ČLOVEKOV TISTIM, KI BODO NA LEVICI: “PROČ IZPRED MENE , PREKLETI , V VEČNI OGENJ, KI JE PRIPRAVLJEN HUDIČU IN NJEGOVIM ANGELOM! KAJTI LAČEN SEM BIL IN MI NISTE DALI JESTI, ŽEJEN SEM BIL,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,(Mt 25, 41-46).

    TUDI V TEJ PRILIKI NAM JEZUS NE GOVORI, DA JE NAJHUJŠI GREH POVEZAN Z DESETIMI ZAPOVEDMI ALI Z ISKANJEM RESNIČNE SVOBODE IN PADCI V GREH, AMPAK Z NEZMOŽNOSTJO VIDETI BLIŽNJEGA V STISKI IN NANJO ODGOVORITI.
    ——————————————————————————————————————————————————–

    TRETJA PRILIKA , KI GOVORI O TAKO IMENOVANEM GREHU OPUSTITVE, KI MU SLEDI VEČNO POGUBLJENJE, PA JE PRILIKA O TALENTIH (Mt 25,14-30).

    GOSPODAR JE JEZEN ZARADI LENOBE SLUŽABNIKA, KI NI CENIL DARU, KI GA JE PREJEL, KAJ ŠELE GOSPODARJA, KI MU GA JE ZAUPAL.
    TOREJ ŠE ENA OD PRILIK, KI GOVORI, DA NI NAJHUJE, ČE ČLOVEK NAREDI KAJ NAROBE, HUJE JE , ČE NIČESAR NE NAREDI. (Mirenski grad).
    ——————————————————————————————————————————————————-
    Včasih gledamo in občudujemo talente pri drugih, si zaželimo, da bi imeli ta ali oni talent, ki ga ima nekdo, hrepenimo po tistem , česar nam ni Gospod podaril, nismo pa zadovoljni s tistim, kar nam je dal, niti se Mu ne zahvaljujemo za to, niti svojega talenta ne izkoristimo v življenju!

    http://www.mirenski-grad.si/o-poniznosti-o-grehu-misijonski-nagovor-na-ro-2017

  30. Miro says:

    NEKI MLADENIČ JE PATRA LEOPOLDA UDARIL PO LICU, ON PA MU JE NASTAVIL ŠE DRUGO, REKOČ: »DAJ MI ŠE ENO!«

    »Ponižnost, ki je resničnost, nas uči, da je samo Bog bitje, ki je samo od sebe in neskončno popolno. Mi pa smo sami od sebe le nič pred Bogom. Z druge strani pa spoznavamo, da ima ta nič vseeno nekaj, kar je popolnoma njegovo. Njegova je krivda, ko privoli v greh. V luči te resničnosti smo dolžni dajati slavo Bogu in priznavati, da smo vredni tem večje kazni, čim večja je naša krivda,« je poudarjal sv. Leopold Mandić.

    Knjiga z naslovom »Sv. Leopold Mandić«, ki jo je napisal p. Pietro Bernardi, med drugim navaja tudi več zanimivih primerov o resnični ponižnosti. Iz njih je razvidno, da pater Leopold ni samo govoril in pisal o ponižnosti, ampak je bil tudi sam izjemno ponižen, tako rekoč utelešena ponižnost. Na primer 14. junija 1934 na tramvaju. Pater Leopold hoče izstopiti. Zaradi velike gneče nevede stopi nekemu mladeniču na prste. Ta ga udari po licu. Pater mu mirno nastavi še drugo, rekoč: »Daj mi še eno! Nerodno mi je hoditi okoli rdeč samo po eni strani.« Fanta je bilo tako sram, da je pokleknil in prosil patra odpuščanja. Pater ga je prijazno potrepljal po rami, rekoč: »Nič hudega, nič hudega, prijatelja sva kakor prej!«

    Molimo za notranjo osvoboditev od grešnega napuha in za pridobitev duha resnične ponižnosti pred Bogom; naj nam sv. pater Leopold Mandić izprosi spoznanje, da je vse dobro v nas od Boga!

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Sv. pater Leopold, prosi za nas!

  31. Janez says:

    Papež Frančišek: Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti

    Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!
    »Da bi Boga ljubili konkretno, je treba ljubiti brate in sestre, kar pomeni, da zanje molimo, pa če so nam simpatični ali ne. Moliti je treba tudi za sovražnike in ne puščati prostora za zavist in ljubosumnost ali za obrekovanje, ki osebe uničuje. Moč, da lahko ljubimo na ta način, pa nam daje vera, ki premaga duha sveta, lažnivca, ki ločuje.

    Hudobni duh sveta je lažnivec
    V odlomku iz Prvega Janezovega pisma (1 Jn 4,19-5,4) apostol Janez govori o posvetnosti. Ko pravi ’tisti, ki so rojeni iz Boga, lahko premagajo svet’, govori o vsakodnevnem boju proti duhu sveta, ki je lažnivec, je duh navideznosti, brez obstojnosti. Medtem pa je Božji Duh resničen. Duh sveta je duh nečimrnosti, duh stvari, ki nimajo moči, ki nimajo temelja, ki padejo. Duh sveta je napolnjen z zrakom in je prevarant, saj je sin očeta laži hudiča.

    Ljubiš Boga? Ljubiš brata?
    Apostol Janez nam v svojem pismu ponuja pot konkretnosti Božjega Duha, ki pa se ne poslužuje fantazij. Reči in storiti sta ena in ista stvar. Če imaš Božjega Duha, boš delal dobre stvari. Apostol Janez nam pravi nekaj vsakdanjega: ‘kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi’. Če nisi zmožen ljubiti nekaj, kar vidiš, kako boš potem ljubil nekaj, kar ne vidiš? To je fantazija. Ljubimo to, kar vidimo, česar se lahko dotaknemo, kar je realnost, ne pa fantazij, ki jih ne vidimo.

    Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

    Molim? Želim slabo? Opravljam?
    Tri znamenja kažejo, če kdo ljubi svojega brata. Smejimo se lahko na različne načine. V cirkusu se smejijo klovni, a v srcu velikokrat jočejo. Najprej smo povabljeni k molitvi za bližnjega, tudi za tiste, ki mi niso všeč in za katere vem, da me ne marajo; tudi za tistega, ki me sovraži, tudi za sovražnika, kakor je rekel Jezus. Če ne molim, je to znamenje, da ne ljubim. Prvo znamenje. Vprašanje, ki si ga vsi moramo zastaviti: Ali molim za druge? Za vse, konkretne, za tiste, ki so mi simpatični in tiste ki so antipatični, tiste, ki so mi prijatelji in tiste, ki niso prijatelji. To je prvo. Druga znamenje. Ko v sebi čutim čustva ljubosumnosti, zavisti in me prime, da bi jim želel slabo … To je znamenje, da ne ljubiš. Zaustavi se. Ne dopusti, da bi ta čustva rasla, saj so nevarna. Ne dovoli jim rasti. Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

    Vera nam daje moč
    Če oseba preneha opravljati, je zelo blizu Bogu. Ne opravljati namreč pomeni, da varujemo drugega, varujemo Boga v drugem. Duh sveta se premaga s tem duhom vere: verovati, da je Bog v mojem bratu, v moji sestri. Zmaga, ki je premagala svet, je naša vera. Samo z veliko vere se lahko hodi dalje po tej poti. Ne s človeškimi mislimi ‘zdrave pameti’ … ne, te ne služijo ničemur. Pomagajo, a ne služijo ničemur v tem boju. Samo vera nam bo dala moč, da ne bomo opravljali, da bomo molili za vse, tudi za sovražnike, in da ne bomo pustili bohotiti se čustvom zavisti in ljubosumja. Gospod nas s tem odlomkom iz Prvega pisma apostola Janeza prosi za konkretnost v ljubezni. Ljubiti Boga. A če ne ljubiš brata, ne moreš ljubiti Boga. In če praviš, da ljubiš svojega brata, a ga v resnici ne ljubiš, ampak sovražiš, si lažnivec.«

    Papež Frančišek , Rim 10.1.2019

  32. Janez says:

    Papež Frančišek: Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti

    Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!
    »Da bi Boga ljubili konkretno, je treba ljubiti brate in sestre, kar pomeni, da zanje molimo, pa če so nam simpatični ali ne. Moliti je treba tudi za sovražnike in ne puščati prostora za zavist in ljubosumnost ali za obrekovanje, ki osebe uničuje. Moč, da lahko ljubimo na ta način, pa nam daje vera, ki premaga duha sveta, lažnivca, ki ločuje.

    Duh sveta je lažnivec
    V odlomku iz Prvega Janezovega pisma (1 Jn 4,19-5,4) apostol Janez govori o posvetnosti. Ko pravi ’tisti, ki so rojeni iz Boga, lahko premagajo svet’, govori o vsakodnevnem boju proti duhu sveta, ki je lažnivec, je duh navideznosti, brez obstojnosti. Medtem pa je Božji Duh resničen. Duh sveta je duh nečimrnosti, duh stvari, ki nimajo moči, ki nimajo temelja, ki padejo. Duh sveta je napolnjen z zrakom in je prevarant, saj je sin očeta laži.

    Ljubiš Boga? Ljubiš brata?
    Apostol Janez nam v svojem pismu ponuja pot konkretnosti Božjega Duha, ki pa se ne poslužuje fantazij. Reči in storiti sta ena in ista stvar. Če imaš Božjega Duha, boš delal dobre stvari. Apostol Janez nam pravi nekaj vsakdanjega: ‘kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi’. Če nisi zmožen ljubiti nekaj, kar vidiš, kako boš potem ljubil nekaj, kar ne vidiš? To je fantazija. Ljubimo to, kar vidimo, česar se lahko dotaknemo, kar je realnost, ne pa fantazij, ki jih ne vidimo.

    Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

    Molim? Želim slabo? Opravljam?
    Tri znamenja kažejo, če kdo ljubi svojega brata. Smejimo se lahko na različne načine. V cirkusu se smejijo klovni, a v srcu velikokrat jočejo. Najprej smo povabljeni k molitvi za bližnjega, tudi za tiste, ki mi niso všeč in za katere vem, da me ne marajo; tudi za tistega, ki me sovraži, tudi za sovražnika, kakor je rekel Jezus. Če ne molim, je to znamenje, da ne ljubim. Prvo znamenje. Vprašanje, ki si ga vsi moramo zastaviti: Ali molim za druge? Za vse, konkretne, za tiste, ki so mi simpatični in tiste ki so antipatični, tiste, ki so mi prijatelji in tiste, ki niso prijatelji. To je prvo. Druga znamenje. Ko v sebi čutim čustva ljubosumnosti, zavisti in me prime, da bi jim želel slabo … To je znamenje, da ne ljubiš. Zaustavi se. Ne dopusti, da bi ta čustva rasla, saj so nevarna. Ne dovoli jim rasti. Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

    Vera nam daje moč
    Če oseba preneha opravljati, je zelo blizu Bogu. Ne opravljati namreč pomeni, da varujemo drugega, varujemo Boga v drugem. Duh sveta se premaga s tem duhom vere: verovati, da je Bog v mojem bratu, v moji sestri. Zmaga, ki je premagala svet, je naša vera. Samo z veliko vere se lahko hodi dalje po tej poti. Ne s človeškimi mislimi ‘zdrave pameti’ … ne, te ne služijo ničemur. Pomagajo, a ne služijo ničemur v tem boju. Samo vera nam bo dala moč, da ne bomo opravljali, da bomo molili za vse, tudi za sovražnike, in da ne bomo pustili bohotiti se čustvom zavisti in ljubosumja. Gospod nas s tem odlomkom iz Prvega pisma apostola Janeza prosi za konkretnost v ljubezni. Ljubiti Boga. A če ne ljubiš brata, ne moreš ljubiti Boga. In če praviš, da ljubiš svojega brata, a ga v resnici ne ljubiš, ampak sovražiš, si lažnivec.«

    Papež Frančišek , Rim 10.1.2019

  33. Hvala says:

    1. berilo: 1 Kr 19,9a.11-13; Psalm: Ps 85; 2. berilo: Rim 9,1-5; Evangelij: Mt 14,22-33
    19. navadna nedelja, Terezija Benedikta(Edith Stein), redovnica
    09 08 2020

    SI UPAM IZ ČOLNA ?

    Ko pridejo preizkušnje ali stiske, se nam hitro zgodi občutek, da nas je Jezus zapustil.
    Nekaj podobnega so doživeli tudi njegovi učenci. Na Jezusovo pobudo so pluli na drugo
    stran jezera in se zaradi viharja znašli v življenjski nevarnosti. Čeprav so bili izkušeni ribiči,
    so se zbali za svoje življenje, ko je veter z valovi premetaval njihov čoln. Jezus je ta čas na
    gori molil na samem. Ko so bili sredi največjih težav,
    je prišel do njih po morju in jih s svojim nenadnim
    prihodom povsem presenetil. Na ta način jim je na
    konkreten način pokazal, da je z njimi tudi takrat, ko
    se jim zdi, da so ostali sami in njega ni z njimi.
    Ta dramatični dogodek na Galilejskem morju je med
    drugim razkril tudi Petrovo podobo. Zelo dobro se
    vidi njegova hitra odzivnost, nagnjenost k delovanju,
    ne da bi prej premislil, kaj počne. Zaradi tega je
    pogosto doživel neuspeh, kar pa ga je vedno
    privedlo do obžalovanja. Jezus je pogosto privedel
    svoje učence v različne preizkušnje in stiske, da bi
    lahko jasneje videli, da ni povsem preprosto hoditi po njegovi poti, da to tudi nekaj stane.
    Lahko rečemo, da je veliko neuspehov v našem krščanskem življenju in delovanju
    posledica podobnega ravnanja, kot je bilo Petrovo – preveč impulzivno in čustveno. Na
    srečo se je Peter v trenutku svojega neuspeha oklenil Jezusa in se ga trdno držal. Vsakič,
    ko je padel, je vstal. Njegovi neuspehi so ga vodili k temu, da je še bolj vzljubil Jezusa in
    mu povsem zaupal. Na ta način nam je vzgled, kako naj mi ravnamo v trenutkih svojih
    neuspehov, padcev.
    Gospod ves čas bdi nad nami, še posebej v trenutkih skušnjav in težav. Jezus nam
    zagotavlja, da se nam ni potrebno bati ničesar, če zaupamo vanj in v njegovo veliko
    ljubezen do nas. Ko nam grozijo nesreče ali preizkušnje, odgovorimo nanje z vero in
    upanjem v Božjo ljubezen, skrb in navzočnost. Obujajmo v sebi zaupanje v Gospoda, v
    njegovo moč in pomoč.
    V takšnih trenutkih se lahko obrnemo nanj z molitvijo: »Gospod Jezus, pomagaj mi z
    darom Svetega Duha, da ti bom vedno zaupal in nikoli dvomil v tvojo navzočnost in moč,
    da mi pomagaš. V trenutkih dvoma in šibkosti naj se oklepam tebe, kot se te je Peter.
    Okrepi mojo vero, da bom lahko zvesto hodil po poti, na katero si me poklical.«
    Hvala ti, Jezus, moj vodnik in prijatelj, da mi padce v vodo ne kažeš kot napake, ki me
    ustavijo. Kažeš mi jih kot del življenja, ko sem se s tvojo pomočjo upal stopiti iz čolna in

    hoditi po vodi tja, kamor me vabiš ti.
    Vmes bom padel, ti pa si tam vsakič, da me dvigneš.
    Tudi ko izgubim pogled, ga ti ne – hvala ti, čudoviti Gospod.

  34. Janez says:

    ALI NAS BOG PREIZKUŠA, SKUŠA, DA BI GREŠILI ALI NE? NE, BOG TEGA NE DELA! KER NAS LJUBI!
    V Prvi Mojzesovi knjigi 22,1 lahko hebrejska beseda NACAH pomeni ›preizkušati, skušati, poskušati, dokazovati, testirati.‹ Ker ima tako širok razpon potencialnega pomena, jo moramo prevesti v skladu z njeno uporabo v sobesedilu in jo razlagati v skladu z drugimi vzporednimi odlomki. Prva Mojzesova knjiga 22,1–18 jasno pove, da Bog ni nikoli nameraval, da bi Abram dejansko žrtvoval sin edinca Izaka. Vendar Abram tega ni vedel, dokler se ni dogodek v celoti odvil in je že dvignil nož nad sina in ga je ustavil glas angela. Zato je bil namen Božje zapovedi, da testira oz. preizkusi Abramovo vero, ne da ga skuša, da bi grešil (gl. Pismo Hebrejcem 11,17–19). Torej NACAH v Prvi Mojzesovi knjigi 22,1 pomeni »preizkušati«, kot npr. NEKAJ OCENJEVATI, NE SKUŠATI. Bog je videl, da je Abram brezpogojno ubogal Boga in mu zato ni dovolil, da žrtvuje sina edinca Izaka. Močna je namreč bila Mojzesova Vera v Boga, ki ga je brezpogojno poslušal in mu bil pokoren.

    Jakobovo pismo 1,2–14 pojasni svetopisemsko učenje. Vse življenje na splošno je test ali preizkušanje naše vere, ki navsezadnje izvira v Božji suvereni odločilni volji. Vendar so vir naših skušnjav naša grešna poželenja, naši grehi in ne Bog, ki nam hoče le dobro in nas ljubi. Boga se ne da skušati in Bog ne skuša nikogar, da bi grešil ! Preizkušnje in testi ter lekcije grešnim ljudem, ki so namenjeni dokazovanju in krepitvi vere, izhajajo od Boga, medtem ko skušnjave, da bi grešili, ne prihajajo od Boga. Pogoste težave, ki jih vsi rutinsko izkušamo, če se ne srečamo z njimi v veri v Božjo dobroto, lahko zlomijo vzorec miru, tolažbe, veselja in sreče, ki jih iščemo. Vendar Bog prinaša takšne preizkušnje, da dokaže kakovost, poveča moč in pokaže veljavnost naše vere in nas utrdi v veri v Boga. Mnogi svetniki so bili preizkušani in so ostali do konca stanovitni v ljubezni do Boga ! Ko se srečamo s raznimi preizkušnjavami in skušnjavami, je Božji namen, da dokaže našo vero in obrodi ter utrdi naš pobožen značaj. To je visok, dober in plemenit motiv. Ali obstajajo skušnjave, zaradi katerih naj bi padli? Da, vendar ne prihajajo od Boga. Prihajajo od hudiča (Evangelij po Mateju 4,1), njegovih hudobnih in zlohotnih duhovnih sil v tem temačnem svetu (Pismo Efežanom 6,12) ali iz naše grešne človeške narave (Pismo Rimljanom 13,14; Pismo Galačanom 5,13). Bog dovoljuje, da jih izkusimo v svojo korist. Bog je naročil Abramu, naj žrtvuje Izaka, vendar namen preizkušnje ni bil, da bi povzročil, da Abram greši, ampak da preizkusi in dokaže njegovo vero v Boga. Prav tako Job, ki je trpel in vse preizkušnje uspešno prestal in ostal zvest Bogu, ki ga je potem Odrešil in spet Dobrotno Vzel k Sebi in ga popolnoma rehabilitiral vsega. Bog je preizkusil Joba ali je trdn in neomajna Vera v Boga! Bog pa nam nikoli ne naloži preizkušenj, ki jih ne bi zmogli nositi, ker nas kljub vsemu neskončno Ljubi. V preizkušnjah in trpljenju nam Bog daje podučno lekcijo Božje Vzgoje, da se Vrnemo nazaj na Pota k Jezusu, da se spovemo in spokorimo za svoje grehe ter da ostajamo stanovitni v Veri Bogu. Bog ni zamerljiv, ker nas Ljubi in nam odpušča grehe, ko se spokorimo in prosimo odpuščanja, ko se poboljšamo in popravimo krivice drugim. Tudi Jezus je trpel in umrl v velikih mukah, brez apostolov, ki so se razbežali, za nas na križu kot pravi Bog in pravi Človek za naše grehe ter je po Božjem Načrtu Vstal od Mrtvih in na svse Odrešil. Bil je pokoren Bogu in je dovršil Božjo Voljo.

    KAKO JE JEZUS KRISTUS EDINSTVEN?
    Naslednje vrstice so samo skromen nabor razsežne edinstvenosti Odrešenika in Učenika Jezusa iz Nazareta. Noben človeški poskus, naj bo še tako izčrpen, ne more izraziti niti najmanjšega delčka Kristusove edinstvenosti (Evangelij po Janezu 20,30; 21,25; Pismo Kološanom 1,15–20). Samo Jezus je bil spočet po Svetem Duhu, rojen iz Device (Izaija 7,14; Evangelij po Mateju 1,20–23; Evangelij po Luku 1,30–35), in je tako edinstveno Božji Sin (Psalm 2,7.11–12; Evangelij po Luku 1,35; Evangelij po Janezu 1,14; 3,16). On je Večen. Obstaja od minule večnosti, obstaja zdaj v sedanjosti in bo obstajal za vso večnost v prihodnosti (Evangelij po Janezu 1,1–3.14; 8,58). Jezus, z Bogom Očetom, je ustvaril vse stvari in ohranja vse stvari (Evangelij po Janezu 1,1–3; Pismo Efežanom 3,9; Pismo Hebrejcem 1,8–10; Pismo Kološanom 1,15–17). Jezus kaže Božje lastnosti. Odpušča grehe in ozdravlja bolne (Evangelij po Mateju 9,1–7), pomiri veter in valove (Evangelij po Marku 4,37–41; Psalm 89,9–10), nas popolnoma pozna (Psalm 139; Evangelij po Janezu 1,46–50; 2,23–25) in obuja mrtve (Evangelij po Janezu 11; Evangelij po Luku 7,12–15; 8,41–55).

    Ker je enakovreden Bogu Očetu, samo Jezus upravičeno sprejema čaščenje (Evangelij po Mateju 2,11; 14,33; 28,8–9.17; Evangelij po Janezu 9,38; 20,28–29). Zares Jezusa slavijo enakovredno z Bogom Očetom tisti, ki imajo večno življenje (Evangelij po Janezu 5,22–24). Vsi drugi, ki resnično poznajo Jezusa, upravičeno zavračajo čaščenje (Apostolska dela 10,25–26; Apostolska dela 14,13–15; Razodetje 19,10; 22,8–9). Zakaj? Ker je samo Jezus nosil grehe odkupljenih in tako dosegel odpuščanje, odrešitev in večno življenje zanje (Izaija 53; Evangelij po Mateju 1,21; Evangelij po Janezu 1,29; Prvo pismo Korinčanom 15,1–3; Drugo pismo Tesaloničanom 2,13–14; Prvo Petrovo pismo 2,24). Jezus je edina pot do sprave z Bogom Očetom (Evangelij po Janezu 14,6; Apostolska dela 4,12; Prvo pismo Timoteju 2,5). Odrešitev je samo po milosti, samo v Jezusu Kristusu. Samo on je zamenjal svojo popolno pravičnost, postal greh na križu in pripisal svojo pravičnost tistim, za katere je umrl (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus ima moč, da dá večno življenje tistemu, komur hoče (Evangelij po Janezu 5,21). Samo Jezus je imel moč nad svojo smrtjo in zmožnost, da ponovno oživi (Evangelij po Janezu 2,19; 10,17–18). Njegovo vstajenje je bilo dejansko dobesedno in fizično, ne samo »duhovno« (Evangelij po Luku 24,39). Njegovo vstajenje od mrtvih, da ne bo nikoli več umrl, razlikuje Jezusa od drugih kot edinstvenega Božjega Sina in edinega Odrešenika (Pismo Rimljanom 1,4; 6,8–10). Obstaja veliko preroštev o Mesijevem rojstvu, življenju, smrti kot spravni daritvi, vstajenju in vladanju. Vse je izpolnil Jezus in nihče drug (Izaija 7,14; Mihej 5,2; Psalm 22; Zaharija 11,12–13; 13,7; Izaija 9,6–7; 53; Psalm 16,10). Zato je Oče predal vso sodbo Jezusu (Evangelij po Janezu 5,22) in on bo večno vladal svetu ob koncu tega veka (Pismo Hebrejcem 1,8; Izaija 9,6–7; Daniel 2,35.44; Razodetje 19,11–16). Zato vas spodbujamo, da se spreobrnete in verujete Evangeliju (Evangelij po Mateju 4,17; Evangelij po Marku 1,15; Pismo Rimljanom 4,23–25).

    Gotquestions et altro

  35. Janez says:

    KAKO LAHKO PREMAGAMO GREH V NAŠEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU ?
    Sveto pismo govori o sledečih virih, katere uporabimo, da premagamo naše grešenje in nehamo žaliti Boga:

    (1) Sveti Duh – Eden izmed darov, ki nam jih je (svoji cerkvi) podaril Bog, da bi bili zmagoslavni v krščanskem življenju, je Sveti Duh. Bog odseva dejanja mesa in sadov Duha v Galačanom 5:16-25. V tem odstavku smo poklicani, da hodimo v Duhu. »Vsi verni že posedujejo Svetega Duha, ampak ta odstavek nam pravi, da moramo hoditi v Duhu in se predajati Njegovem nadzoru. To pomeni, raje izbrati »usnjen čevelj«, po nasvetu Svetega Duha, kot, da bi sledili mesu. Sprememba, ki jo lahko naredi Sveti Duh v vernikovem življenju je prikazana v življenju Petra, kateri, preden je bil napolnjen s Svetim Duhom, trikrat izda Jezusa, in to po tem, ko je rekel, da bo sledil Kristusu v smrt. Potem, ko je bil napolnjen s Svetim Duhom, je javno in močno pred Judi spregovoril na binkoštni praznik o Jezusu. Praznik binkošti obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23). Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Hoditi v Duhu pomeni, da ne poskušamo »postaviti pokrov« na nasvete in navdihe Svetega Duha (»potlačiti Duha«, kot je omenjeno v 1 Tesaloničanim 5:19) ampak hrepenimo, da bi bili napolnjeni s Svetim Duhom (Efežanom 5:18-21). Kako je nekdo napolnjen s Svetim Duhom? Kot prvo, je to Božja izbira in prav tako je bilo v Stari Zavezi. Izbral je nekaj posameznikov in določene incidente v Stari Zavezi in jih napolnil s Duhom, da bodo dokončali nalogo, ki si jo je zadal (1 Mz 41:38; 2 Mz 31:3; 4 Mz 24:2; Samuel 10:10;…). Verjamem, da obstaja dokaz v Efežanih 5:18-21 in Kološanih 3:16, da Bog napolni tiste, ki sebe napolnjujejo z Božjo besedo, kot je dokazano v teh verzih. Torej, to nas pripelje, do našega naslednjega vira, kjer nam govori Bog v Svetem pismu.

    (2) Božja beseda, Sveto pismo – 2 Timotej 3:16-17 pravi, da nam je Bog dal svojo besedo, da nas opremi za vsako dobro delo. Uči nas, kako živeti in v kaj verjeti, razkriva nam, kdaj smo izbrali napačno pot, pomaga nam nazaj na pravo pot in pomaga, da ostanemo na njej. Kot Heb. 4:12 govori: je živo in močno in je sposobno predreti v naša srca, do najglobjih problemov, ki jih po človeško ni možno premagati. Pisec psalmov, govori o njegovem življenju – spreminjanje moči v Psalmu 119:9, 11,105 in v ostalih verzih. Joshui je bilo rečeno, da se skriva ključ s katerim bo premagal sovražnike v tem, da ne pozabi tega vira in da meditira na njem noč in dan, da ga lahko opazuje. To je storil, čeprav mu je Bog ukazal, da to ne kaže nobenega smisla, ampak to je bil ključ do Njegove zmage za Obljubljeno Deželo. Ta vir je preprosto eden izmed tistih, ki jih obravnavamo v vsakdanjiku. Kot simbol temu, nosimo svoje Biblije v cerkev, ali dnevno preberemo kakšno poglavje, ne uspe nam pa si ga zapomniti in meditirati, da bi našliprošnjo v našem življenju, priznali grehe, ki jih razkriva, poveličevati Boga za darila, ki nam jih je dal. Pogosto smo anoreksični ali bulimični, ko pride do Biblije, ker v nas ni veselja in krščanskega žara, ko beremo Božjo Besedo za nas. Bog nam v Bibliji sporočs kaj je prav in kaj ne, ter kaj je Božja Vokja za nas. Ali je sprejmemo samo toliko, da nas duhovno obdrži pri življenju ali pa preobsežno in nikoli ne meditiramo z njo, da bi pridobili dovolj duhovne hrane od nje. Pomembno je, da ste vajeni vsakodnevno preučevati Božje besede v pomenljivem smislu in da si zapomnete odstavke, s čimer spodbudite, da vam to postane navada. Priporočam, da pričnete s pisanjem dnevnika, (lahko na računalniku, če tipkate hitreje ko t pišete) ali pa v zvezek… Naj vam pride v navado, da ne prenehate z Besedami, dokler nekaj ne pridobite z njimi. Pogosto snemam molitve Bogu, ko ga prosim, da mi pomaga se spremeniti v področjih o katerih mi je svetoval. Sveto pismo je orodje, ki ga uporablja Sveti Duh v naših in ostalih življenjih (Efežanom 6:17), je zaščitni oklep, ki nam ga Bog podarja, da stanovitno bojujemo naše duhovne bitke (Efežanom 6:12-18)! Prosimo Svetega Duha za Vodstvo in Navdih.

    (3) Molitev – To je še en pomemben vir, ki nam ga je podaril Bog. Ponovno, to je vir, pri katerem kristjani uporabljajo le ustnice. Imamo molitvene sestanke, čas molitve…, ampak ne znamo pravilno moliti, kot nam prva Cerkev daje zglede (Apostolska dela 3:1; 4:31; 6:4; 13:1-3,…) Pavel dostikrat omeni, kako je molil za tiste, katerim je služil. Mi pa, tudi ko smo sami, ne uporabljamo tega vira, ki nam je na voljo. Ampak Bog nam je podaril prelepe obljube, ki se tičejo molitve (Matej 7:7-11; Luka 18:1-8; Janez 6:23-27; Janez 5:14-15…) In še enkrat, Pavel vključi to v svoj odstavek, ko se je pripravljal na duhovno bitko (Efežanom 6:18)! Kako pomembno je? Če se obrnete spet na Petra, imate Kristusove besede njemu v Vrtu Gethsemane, pred Petrovim zanikanjem. Tam, ko Jezus moli, Peter spi. Jazus ga zbudi in mu reče: »Glej in moli, da ne padeš v skušnjavo: Duh je voljan ampak telo je šibko« (Matej 26:41). Vi, kot Peter, želite storiti kar je prav ampak ne najdete moči. Slediti moramo Božjem svarilu, da moramo iskati, trkati in prositi… in On nam bo dal moč, ki jo potrebujemo. (Matej 7:7f.). Za to pa moramo storiti malo več, kot le premikati ustnice med molitvijo. Ne moremo pa trditi, da je samo molitev vsemogočna oziroma magična, ker ni, saj je le naš Bog vsemogočen, ki lahko sliši in usliši naše prošnje in molitve ali oam tudi ne. Molitev nas v pogovoru z Bogom preprosto seznanja z našimi možnostmi in omejitvami in Božjo neizčrpno moč in Božje Usmiljenje, kjer smo uslišani tisti ki verujemo v Boga in za tiste prošnje, ki so skladne z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Obrnimo se k Njemu za to Usmiljenje, Ljubezen, Moč in navdih Svetega Duha, da delamo kar on hoče od nas in ne kar mi hočemo (1 Janez 5:14-15). Molimo iskreno, goreče iz srca in ponižno ter tako, da nam bo molitev pomagala k temu, da bomo boljši kristjani in boljši ljudje. Naj nam molitev pomaga k Usmiljenjuu, Dobroti, Ljubezni, Dobroti in Pomoči drugim, da bomo podobnio Jezusu.

    (4) Cerkev – Zadnji vir in tisti, ki jo ignoriramo. Ko je Jezus poslal svoje učence ven, jih je poslal dva po dva (Matej 10:1). Ko beremo o misijonarskih popotovanjih v Apostolskih delih, niso šli ven posamezno ampak v skupini dveh ali več misijonarjev, ki so šli v tuje dežele med neverne pogane. Jezus je rekel, da kjer sta dva ali trije združeni v Njegovem imenu, je On tam v njihovi sredini. (Matej 18:20). Narekuje nam, da ne opustimo zbiranje v skupine, kot je bilo v navadi nekaterih, ampak, da se spodbujamo k ljubezni in dobrim dejanjem. (Hebrejcem 10:24-25). Govori nam, da priznamo svoje napake drugim (Jakob 5:16). V modrijanski literaturi Stare zaveze, nam je podano, da železo brusi železo, zato človek brusi svojega bližnjega. (Pregovori 27:17). »Tričlena vez ni lahko zlomljiva« Moč je v številkah (Pridigar 4:11-12).

    Nekateri ljudje so našli brate ali sestre v Kristusu, ki se družijo preko telefona ali osebno in si delijo izkušnje pri krščanski hoji, kako so se bojevali, vztrajati v molitvah… in se zaobljubijo k molitvi drug za drugega in prevzemajo odgovornost za sprejemanje Božje besede v njihova razmerja in medsebojne odnose, da bomo izžarevali Kristusa v našem žiuvljenju. Včasih pride sprememba hitro, včasih pod drugimi pogoji pa počasneje. Bog nam je obljubil, če bomo uporabljali Njegove vire, nam bo prinesel dobre spremembe v naša življenja in nam uslišal naše molitve in prošnje, v kolikor Verujemo v Jezusa in so molitve v spolnjevanju Božje Volje. Vztrajajmo pri tem, da je Bog zvest svojim obljubam!

    Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne.

    Prosimo Boga, da nam pomaga in nas vodi, da bomo vse kar bomo v življenju počeli, delali pridno in veselo, s pravičnim srcem, z Božjim blagoslovom in da bo vse namenjeno v večjo Božjo Slavo. Prelijmo svojo krščansko Vero v dela, služenje drugim in prinašajmo Luč Veselja in Radosti ter Božje Ljubezni kamorkoli gremo. Amen. Janez

    Medmrežje Gotquestions et altro

  36. Janez says:

    MOLITEV ZA ODPUŠČANJE IN REŠITEV
    Bog Oče, ljubim te in zaupam Vate in v Tvoje Usmiljenje..
    Danes prihajam k tebi v veri, da mi vse odpustiš moje grehe.
    Jezus, verujem vate.
    Verujem, da si zame umrl na križu.
    Da si zame na križu na Golgoti prelil svojo nedolžno kri.
    Da si se postavil na moje mesto in prevzel vso mojo krivdo, ki jo zaslužim.
    Verujem, da si umrl, bil pokopan in tretji dan vstal od mrtvih.
    Smrt te ni imela v oblasti. Vstal si Tretji Dan od Smrti in nas vse Odrešil.
    Premagal si Satana in tretji dan od njega vzel ključe pekla in smrti.
    Verujem, da si vse to storil zaradi mene in vseh ljudi, ker nas ljubiš.
    Hočem biti dober kristjan in ti služiti vse dni življenja.
    Naučiti se hočem, kako živeti novo življenje, ki si mi ga pripravil.
    Jezus, sprejemam te in se ti darujem.
    Hočem živeti po evangeliju in biti podoben Tebi Gospod.
    Sprejmi me takšnega, kakršen sem,
    in napravi me takšnega, kakršnega hočeš, da sem.
    Hvala ti, Jezus, da si me rešil in odrešil.
    Napolni me s Svetim Duhom in me vodi ter nauči vsega, kar moram vedeti.
    Prosim odpusti mi vse grehe in vodi me ter poduči me, da vem kaj je Božja Volja.
    Verujem, da sem rešen, da sem ponovno rojen in bom šel v nebesa, ko umrem.
    Bog Oče, veselim se potovanja in živel bom za tvojo slavo.
    Prosim pridi in nas vse ljudi odreši vseh bolezni in preizkušenj.
    Pomagaj nam, da se bomo pokesali vseh grehov in se spreobrnili.
    Pridi k nam Gospod in podari nam Ljubezen in Božji Mir.

    Vir je Exodus Maribor avtorice Joyce Meyer (dopolnjena molitev)

  37. Janez says:

    MOLITEV K BOGU, DA NE BI SODIL DRUGIH
    Gospod Tvoja Večnost in Enost, Tvoja Ljubeča omniprezentna vsenavzočnost med nami,
    ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih in Svojih Naukih.
    Odločno in modro prosim vodi moje korake.
    Naj uvidim Tvoje nauke, ko stopam med ljudmi in se veselim vsakega diha življenja, ki je darilo.
    In častim namen vseh stvari v življenju in se Ti zahvaljujem.
    Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam, kjerkoli sem in kar počnem.
    Da vedno govorim izza oči iskreno in pošteno.

    BOG NAJ SODI, NE MI GREŠNI LJUDJE
    O Bog, daj mi, da ne sodim –
    Kako naj vem od kod,
    iz kakšnih globin izvira greh?
    Moj in greh drugih,
    posameznika in naroda?
    O Bog, daj mi, da ne sodim.
    O Bog, daj mi, da ne obsojam –
    Da vrlino, napako in zmoto
    vidim kot mogočno ravnovesje.
    Stvari so preveč zapletene,
    a se na koncu poravnajo
    in skupaj pred tvoje noge padejo.
    Mi tako nespametno obsojamo.
    Stvari pa so preveč zapletene.
    O Bog, daj mi, da postanem tišji –
    Da v pesmi in besedičenju
    govorim le najnujnejše.
    Da raje delam in pomagam ter služim ubogim.
    Mojim besedam daj moč in težo ter modrost.
    Naj postanejo vedno bolj božajoče,
    učinkovitejše od tisočih mislecev in učenih razprav ter mečev vojskovodij.
    In na koncu naj postanem
    skromen, krotek, strpen in razumevajoč in da bi z razsvetlenjem bil moder in bolj sočuten.
    Da bi več poslušal, kot govoril in več razmišljal, preden bi se prenagloma odločal in deloval.
    Moje misli in besede naj bi bile le DA ali NE.
    A čedalje bolj DA.
    AMEN in DA na vse, zakaj pa naj imam vedno jaz vse prav, drugi pa ne?!
    Kot blagi metulj, ki se usede na kelih srca naj bo odslej vse moje početje in nehanje.
    AMEN. DA. In od hudobneža je vse, kar je povedano več od tega.
    Za več preprosto ni prostora.
    Naj opazujem, ne sodim.
    Naj raje pomagam ljudem graditi kot kritizirati, kar so naredili v potu svojega obraza.
    Prosim pomagaj mi, da bom vztrajal v dobroti, razumevanju in strpnosti, čeprav bom trčil na težave.
    Naj ne škodujem in naj zapustim glasbo in lepoto ter mir in harmonijo, ko oddidem iz narave in od ljudi.
    Naj sveti tisoč sonc in naj pojejo ptice na drevesih vsem, ki so blage volje in dobrega srca.
    In ko se vrnem iz življenja k Tebi v Oče v naročje, naj se krog sklene in spirala razširi.
    Naj vlada onomatopoija vsega dobrega in lepega, kar nas napolnjuje z radostjo in upanjem.
    Bog nam pravi, da ne sodimo drugih, da ne bomo sojeni!
    Težko se je vzdržati in vztrajati; ampak kjer je volja in Božji blagoslov
    je tudi molitev, delo, služenje drugim, spolnjevanje Božje Volje in Pot k Njemu.
    Amen.

  38. Janez says:

    Molitev: Rad bi imel Moč, da bi odpustil sebi in drugim, ki so me prizadeli
    Moj oče,
    Slavim te in častim te. Z vsem mojim srcem in z vso mojo dušo.
    Zaradi tebe, Gospod, lahko ljubim in čutim ljubezen.
    Zaradi tebe lahko uživam to življenje v vsem, kar mi ponuja.
    Ti si tisti, ki vodiš moje korake, hodiš pred menoj, ko mi kažeš pot, in za menoj,
    ko popravljaš moje napake in mi odpuščaš ko grešim kot šibak, nepopolen človek.
    Ti veš, kako brez moči sem, kako šibek sem včasih, kako sopiham, ko se vzpenjam skupaj s Teboj.
    Vidiš v moje srce in poznaš moja hrepenenja, poznaš me in veš kaj zmorem in česar ne.
    Včasih te odrinem, ker mislim, da te ne potrebujem več in da bo pot brez Tebe lažja.
    Takrat stopiš ob stran in pustiš, da kakšen korak naredim sam
    in da pozabim in odpustim krivice drugim, ki so me prizadeli in me užalili.
    Toliko, da spoznam, kako zelo izgubljen sem brez Tebe, ko brez veze pogrevam zamere v sebi.
    Ampak ko sem sam, delam napake, vrtim se okrog svoje osi, prizadanem sebe in
    druge in dopustim, da tudi drugi prizadenejo in/ ali ranijo mene.
    In šele ko sem zagrenjen in malodušen, se spomnim, da sem se odločil hoditi brez Tebe.
    Takrat pritečem nazaj, poln jeze, zamer in neodpuščanja poln zamer in napetosti.
    Hočem odpustiti drugim in prosim za odpuščanje za moje grehe Tebe Jezus.
    Dobro vem, moj Gospod, da svoje srce lahko očistim in umijem le pri Tebi.
    Zato te danes prosim za milost in dar odpuščanja mzame in za druge.
    Rad bi odpustil samemu sebi za vse, s čimer sem prizadel druge ljudi.
    Vem, da si do mene mnogo bolj milosten in prizanesljiv, kot sem sam do sebe.
    Daj, da bom na sebe zmogel gledati s Tvojimi očmi in odpustil in pozabil na vse.
    In Bog, prosim te, da bi zmogel odpustiti vsem ljudem, ki so me ranili in prizadeli.
    Tudi na vse te ljudi bi rad gledal s Tvojimi očmi in jih razumel.
    Ti poznaš njihova srca, poznaš njihovo življenje, veš od kod prihajajo in
    veš zakaj ravnajo tako kot ravnajo.
    Tako kot si milostljv do mene, tako milostljiv si tudi do njih.
    Rad bi ti bil podoben v tem!
    Odpuščam sebi in drugim in se osvobajam grenkobe, jeze, zamere in malodušja,
    ki ga čutim do tistih, ki so me prizadeli.
    S tem osvobajam sebe in osvobajam tiste, ki so me prizadeli.
    Nakloni jim prosim Gospod odpuščanje, mir, ljubezen in usmiljenje, kot si vse to naklonil meni.
    Podari nam vsem Milost Dobrote in Ljubezni, da gremo po Poti k Tebi in da bomo podobni Jezusu.
    Hvala ti za ta dar, Gospod, hvala!
    Amen.

    Dopolnjena molitev na medmrežju Operando

    In odpusti nam Gospod naše dolge., kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, uči Jezus naš Odrešenik. Kako lepo in občuteno nas nagovarja in uči Gospod. Res Besede Večnega življenja imaš Gospod, zato Ti bomo sledili in se učili Tvojih naukov, da bomo tudi mi dobri Ljudje in dobri Kristjani. Kako lepo je vse, ko sledimo Tvojim Naukom Gospod!

    Operando italijansko pomeni Bog dela – zdravi, rešuje, podarja, se daruje, ustvarja – prav ta trenutek!
    Misijonarji Operando na medmrežju.

  39. Miro says:

    DANES GODUJE SV. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA – KRIŽ NI SAMO ZNAMENJE, MARVEČ TUDI MOČNO KRISTUSOVO OROŽJE, PASTIRSKA PALICA, S KATERO MOČNO ODPAHNE NEBEŠKA VRATA!

    Nekaj misli sv. Terezije Benedikte (Edith Stein):

    – Božje življenje je ljubezen. Prekipevajoča ljubezen, ki ne išče svojega, ki se razdaja, ki se usmiljeno sklanja k vsakemu bednemu bitju, ki varuje in neguje druge. Ljubezen, ki ozdravlja, obuja mrtve, neguje in hrani, uči in oblikuje.

    – Kdor pripada Kristusu, mora živeti celostno življenje Kristusa; priti mora do polne starosti Kristusove, končno mora stopiti z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto.

    – Križ ni samo znamenje, marveč tudi močno Kristusovo orožje, pastirska palica, s katero močno odpahne nebeška vrata. Tedaj zaobjame veletok božje luči vse, ki so v spremstvu Križanega.

    -Treba se je brez človeškega zavarovanja povsem prepustiti božjim rokam. Toliko globlji in lepši bo potem občutek varnosti.

    – Kdor ima resnično živo vero, so mu verski nauki in velika božja dela vsebina življenja, pred katero se vse drugo umakne v ozadje.

    – Skrivnost učlovečenja in skrivnost hudobije spadata tesno skupaj. Nasproti luči, ki je prišla iz nebes, se toliko grozljiveje odraža noč greha. To je težka in resnobna resnica.

    O življenju in delu sv. Terezije Benedikte več na:
    http://svetniki.org/sveta-terezija-benedikta-od-kriza-edith-stein-mucenka-sozavetnica-evrope

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Sv. Terezija Benedikta od Križa, prosi za nas!

  40. Miro says:

    JEZUS NE SKOČI UČENCEM TAKOJ NA POMOČ, AMPAK JIH PREKO STRAHU POUČUJE, KAKO SE SOOČITI Z NEVARNOSTMI TER NADLOGAMI! (sv. Janez Krizostom)

    BOŽJA BESEDA: In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: Malovernež, zakaj si podvomil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.« (Mt 14, 22-33)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+14%2C22-33&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Sveti Janez Krizostom pravi: »Jezus se je umaknil na goro, da bi nas poučil o koristnosti samote med trenutki molitve.« Sv. Hilarij iz Poitiersa vidi v današnjem odlomku veliko simbolov: »Samota, čoln, odslovitev množice imajo svoj natančen simboličen pomen; so predpodoba njegovega končnega prihoda ter njegove slave.« Kromacij Oglejski k temu dodaja: »Jezusov čudež hoje po vodi je bil pred mnogimi leti preroško napovedan, saj kaže na nekoga, ki lahko hodi po vodi tako, kot bi hodil po zemlji, ker je resnično človek in hkrati edinorojeni Božji Sin.« Sv. Janez Krizostom nadalje pravi: »Jezus ne skoči učencem takoj na pomoč, ampak jih preko strahu poučuje, kako se soočiti z nevarnostmi ter nadlogami.« O Petru sv. Janez Krizostom pravi: »S slabostjo mesa ter v strahu pred smrtjo izgine Petrova gotovost.« Tudi sv. Hilarij iz Poitiersa se ustavi ob Petru, ki se potaplja: »On zakriči in prosi Gospoda, da ga reši. Ta krik je izraz njegovega kesanja.« Sveti Avguštin, ki si je predstavljal, da nagovarja apostola, je razložil: »Gospod, se je sklonil in te prijel za roko. S svojimi močmi ne moreš vstati. Oprimi se roke Njega, ki se je spustil vse do tebe.« (iz Komentarja cerkvenih očetov, hozana.si)

    Z vero in zaupanjem tokrat Božjemu usmiljenju priporočimo osebe in prošnje v zapisih v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Mirjam, Primož, Andreja, brezposelna, Andraž, Igor, Simona, Kras, Janez, Igor, AngelRafael, Jasna, Ana, Mojca, Angelvaruh, Tjaša, Irena, Vida … Molimo za Božji blagoslov in uslišanje naših sester in bratov, ki se priporočajo v molitev; naj se zgodi presveta Božja volja – na priprošnjo Preblažene Device Marije in vseh svetnikov!

    MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM
    (Zvjezdan Linić; Oče, slavim te)

    Molim te, Gospod Jezus. Vreden si vsake molitve.
    Molim te z vsem svojim telesom, a tudi moja duša,
    moje srce, vse moje bitje se ti klanja.
    Molim te tukaj v skrivnosti tvojega zakramenta
    navzočnosti. Občuti, Gospod, kako te molim
    povsod, po vsem svetu, po vseh cerkvah in
    kapelah, ki si jih postavil na mojo življenjsko
    pot, povsod, kjer sem se smel udeležiti skrivnosti
    evharistije, kjer sem prejel obhajilo, kamor sem
    kdaj kar tako vstopil.
    Molim te tudi tam, kjer nisem še nikoli bil.
    Gospod, občuti v tem trenutku mojo molitev, kajti
    ti si vse hvale in časti vreden.
    Molim te, ker si vreden, ker si Bog, Sin Božji,
    učlovečena Beseda.
    Molim te, ker je v skrivnosti evharistije vsa
    tvoja ljubezen, skrivnost privlačnosti in dobrote,
    s katerima si srečeval ljudi, ko si hodil po zemlji.
    Molim te, ker je to skrivnost,
    v kateri si najbolj otipljivo navzoč.
    Zahvaljen za ta zakrament.
    In blagoslavljam te!
    Blagoslovljen bodi, Gospod!
    Nič ne morem dodati tvoji slavi,
    pa vendar želiš, da te vse moje bitje slavi.
    Blagoslovljen v svoji dobroti!
    Blagoslovljen,
    ker si s svojim križem svet odrešil!
    Blagoslovljen,
    ker si me odrešil, ker si se zame zavzel.
    Blagoslovljen,
    ker nisi hotel, da propadem,
    ker si me znal potegniti k sebi.
    Blagoslavljam tvojo neutrudno željo,
    da me pritegneš, da me pripelješ do vira
    odrešenja.
    Blagoslavljam te, ker me nenehoma hraniš s
    skrivnostjo svojega kruha, ker skrbiš za moje
    življenje, ker želiš, da živim, da živim večno!
    Blagoslavljam te, Gospod Jezus Kristus!
    S tem zakramentom brez konca daješ svoje
    življenje za rešitev sveta.
    Ti hočeš, naj bo tvoja ljubezen dosegljiva vsakemu
    človeku in vsakemu pokolenju, da boš do konca
    časov kruh sveta.
    Hvala ti za skrivnost, ki mi v njej tako čudovito
    prihajaš naproti.
    Zahvaljen, Gospod, za ta kraj.
    Zahvaljen, ker imam kam priti, ker me tu zmerom
    čakaš, ker od tod nenehoma govoriš o žeji po
    človeku, po meni.
    Hvala ti, blagoslavljam te, molim te.
    Moja duša te slavi!
    Sprejmi mojo molitev.
    Ne znam se ti predati,
    kakor si se ti meni predal.
    Toda sprejmi tudi to mojo nepopolno predanost,
    mojo molitev, mojo zahvalo.
    Ti si dober.
    Zahvaljen za vero, ki si jo ti, Gospod, položil v
    moje srce, da te lahko spoznam v teh krajih.
    Zahvaljen, ker smem prihajati k tebi in preprosto
    moliti, govoriti, pogovarjati se s teboj, molčati
    pred teboj, spočiti si v tebi.
    Naj te blagoslavlja vse moje bitje, Gospod!
    Molim te ves, kar me je, s telesom in dušo.
    Ti si edini Bog.
    Gospodar mojega življenja, mojega srca.
    Ti si edini vreden, da te molim
    in da ti ves pripadam.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  41. Janez says:

    Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami
    Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
    ko se spoštujejo, so strpni, si odpuščajo in se vzajemno osrečujejo,
    kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
    kadar se ljudje medsebojno učijo in drug drugega dobronamerno opozarjajo na napake,
    kadar se medsebojno spodbujajo in si pomagajo k pravičnemu in pobožnemu življenju,
    kadar v stiskah in preizkušnjah molijo k Bogu za druge in zase za pomoč in navdih,
    kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
    kadar se ljudje radi družijo, pojejo in z veseljem proslavljajo naše Odrešenja,
    kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir, Dobroto in Usmiljenje med seboj,
    kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo, krščanskim zgledom in ljubeznivim pogledom,
    kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
    ko ljudje opazijo stisko lačnih, ubogih in zapuščenih tako, da jim pomagajo,
    kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
    tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
    Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
    Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
    da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
    da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
    ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
    tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
    ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
    Gospod pridi in ostani z Nami vse dni,
    Pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik.

    Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu! Amen.

  42. Janez says:

    MOLIMO BOGA, DA PRIDE K NAM BOŽJE KRALJESTVO
    Taizé: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?
    Nekega dne so ljudje pripeljali otroke k Jezusu, da bi jih blagoslovil. Učenci so bili nezadovoljni. Jezus je postal nejevoljen in jim je rekel, naj pustijo otroke k njemu. Nato je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,13-16). Pomembno se je spomniti, da je pred tem Jezus istim učencem rekel: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva« (Mr 4,11). Zaradi Božjega kraljestva so pustili vse in šli za Jezusom. Iščejo Božjo navzočnost, hočejo biti del njegovega kraljestva. Zdaj pa jih Jezus opozori, da si z zavračanjem otrok zapirajo edini vhod v Božje kraljestvo, kamor si tako zelo želijo. Toda kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok«?

    V splošnem si to razlagamo kot »sprejeti Božje kraljestvo, kakor ga sprejme otrok«. To se ujema z nekaterimi drugimi Jezusovimi besedami v Matejevem evangeliju: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Toda stavek bi lahko pomenil tudi »sprejeti Božje kraljestvo, kakor sprejmeš otroka«. Uporabljeni glagol »sprejeti« ponavadi pomeni »sprejeti nekoga«, kar je razvidno nekaj vrstic pozneje, ko Jezus govori o »sprejemanju otroka« (Mr 9,37). V tem primeru bi Jezus primerjal sprejemanje Božje navzočnosti s sprejemanjem otroka. Med Božjim kraljestvom in otrokom obstaja neka povezava.

    Sprejeti otroka pomeni sprejeti obljubo. Otrok raste in se razvija. Na enak način tudi Božje kraljestvo na zemlji ni nikoli zaključeno dejstvo, ampak bolj obljuba, dinamičen in nezaključen proces rasti. In otroci so nepredvidljivi. V evangeljski zgodbi pridejo, kadar pridejo, v nobenem primeru pa ne ob pravem času za učence. Toda Jezus vztraja, da jih morajo sprejeti, saj so tam. Na enak način moramo sprejeti Božjo navzočnost, ko se nam razkrije, ne glede na to, ali je trenutek pravi ali ne. Moramo igrati igro. Sprejeti Božje kraljestvo tako, kot sprejmemo otroka, pomeni ostati čuječi in moliti, da ga bomo lahko sprejeli, ko bo prišlo, vedno nepričakovano, ob primernem trenutku ali ne.

    Zakaj je bil Jezus tako pozoren do otrok?
    Nekega dne se je dvanajstero apostolov prerekalo o tem, kdo je največji (Mr 9,33-37). Jezus je uganil, o čem govorijo, in izrekel nekaj presenetljivih besed, ki so obrnile njihovo razmišljanje na glavo: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Nato je naredil nekaj v skladu s svojimi besedami. Odšel je iskat otroka. Je bil to zapuščen otrok na eni izmed ulic Kafarnáuma? Vzel je otroka, ga postavil na sredo med bodoče voditelje Cerkve in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.« Jezus se je poistovetil z otrokom, ki ga je vzel v svoje naročje. Potrdil je, da ga »eden takih otrok« najbolje predstavlja in da je sprejetje takega otroka enakovredno sprejetju njega, Kristusa.

    Malo pred tem je Jezus izrekel težko razumljive oziroma zagonetne besede: »Sin človekov bo izročen v človeške roke« (Mr 9,31). »Sin človekov« je Jezus sam in istočasno vsi »sinovi človeka«, vsi ljudje. Jezusove besede lahko pomenijo, da »smo ljudje izročeni v oblast drug drugega«. Še posebej med aretacijo in krutim ravnanjem z Jezusom je znova postalo jasno, da ljudje z nemočnimi soljudmi ravnajo, kot se jim zdi. Zato ni presenetljivo, da se Jezus prepozna v otroku, ki ga je šel iskat, saj so otroci pogosto popolnoma predani v milost tistih, ki imajo moč nad njimi. Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Kar bo storjeno njim, bo storjeno njemu, Kristusu (Mt 25,40). »Najmanjši bratje«, ti, ki skoraj nič ne veljajo in se z njimi nekaznovano grdo ravna, ker nimajo ne moči ne prestiža, so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

    Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. To jim razloži z besedami, ki sledijo: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« (Mr 9,41) Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

    Pismo iz Taizéja

    ADDENDUM Odlomki: Papež Frančišek o Božjem kraljestvu
    Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
    Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

    Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
    Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

    Kaj je nebeško kraljestvo?
    Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

    Kako najti Božje kraljestvo?
    Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

    Papež Frančišek

  43. Janez says:

    BOG ME NE OBSOJA NIKOLI!
    Želji, da bi bil zvest načelom in zadanim ciljem, da bi v polnosti izpolnjeval Božjo voljo, sta v meni vedno bolj prisotni, hkrati pa me realnost vedno bolj pritiska k tlom, kjer se moram soočiti s spoznanjem, da me bodo notranji boji spremljali, dokler bom živ.
    Tako moj »idealizem« velikokrat pade na izpitu, ko se soočim s svojo nemočjo in s svojo slabotnostjo, ko že mislim, da sem kaj dosegel, pa mi »zmanjka tal pod nogami« in se znajdem v globoki luknji razočaranja ves »popraskan« od svoje slabotnosti, in medtem ko si ližem rane, vpijem s Petrom: »Gospod, reši me!« (Mt 14,30) In me reši. Pošlje mi Jacquesa Philippe-a, po katerem mi pove: »Nujni pogoj za notranji mir je to, kar imenujemo dobrohotnost!« (Išči mir in mu sledi, Založba Emanuel, str. 23) Potem mi govori o »trajni naravnanosti« človeka, ki se je odločil, da bo bolj kot vse ljubil Boga in bo iskreno želel vselej dajati prednost Božji volji pred svojo … In prav ta misel je bila in je zame osvobajajoča in odrešilna. Bog dobro ve, da nisem in ne morem biti popoln (vsaj na tej strani večnosti ne). Bog pozna moje srce in ve, da si nad vse želim, da bi mu bil všeč: »Zakaj on pozna našo sestavo, spominja se, da smo prah.« (Ps 103,14) Po apostolu Pavlu je celo zapisal: »Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni.« (Rim 7,18) In če Bog ve, da sem prah, in če ve, da hoteti je v moji moči, delati pa ne, potem me on sprejema takšnega, kakršen sem, in me ljubi takšnega, kakršen sem. Kako osvobajajoče in odrešujoče!

    Bog me ne obsoja nikoli!
    Kaj se zgodi, ko sem nezvest svojim idealom in svojim mnogoterim obljubam (samemu sebi, Bogu, ženi, sodelavcem …)? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, če nisem vedno nasmejan in dobre volje, čeprav vem, da drugi prav to od mene pričakujejo? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, če zjutraj ne vstanem ob uri, kot sem upal, da bom, ali pa je upala moja žena? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, ko tolikokrat ne morem zadržati kritične besede ali navala jeze, ki se v meni sproži, ko je moje pričakovanje neuresničeno? Bog me ne obsoja! Kaj se zgodi, ko se razočaran zaprem v svoj svet in mislim, da se je ves svet zgrnil name – kaj se takrat dogaja v meni in kaj si takrat želim? Takrat si nikakor ne želim, da bi me kdo obtoževal ali obsojal. Pa se prav to dogaja. Apostol Janez nas poučuje v Razodetju: »Zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov, ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.« (Raz 12,10) V resnici se ne obsojam in ne pomilujem sam – še najmanj me obsoja Bog – , pač pa me obsoja in obtožuje »obtoževalec«. In kdo je ta obtoževalec? To je »veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet« (Raz 12,9). Njemu ni všeč, da se jaz počutim dobro, da se počutim ljubljenega in sprejetega, da sem miren, vesel in zadovoljen … Njemu ni všeč, da sem srečen in izpolnjen. Ni mu všeč, da me moj Bog tako ljubi, da je dal zame svojega edinorojenega Sina (Jn 3,16) … Zato si izmišlja vedno nove zvijače in mi nastavlja zanke, v katere me želi ujeti … In na žalost se mu jaz v svoji nemoči in brezbrižnosti dam ujeti in zapeljati – padem v temo greha … Začnem se ozirati po napakah drugih in kmalu pozabim, da imam tudi svoje. Največkrat in najraje se mi to zgodi v odnosu do meni najljubše in najbližje osebe – do moje žene. Zakaj? Kako je to mogoče? Zakaj me včasih na njej vse moti? Zakaj me včasih vsaka njena beseda (ne le izrečena, tudi neizrečena) zaboli in se nanjo odzovem z napadom? Pravijo, da je napad najboljša obramba. Je to res tudi v tem primeru? Prepričan sem, da ni. Jezus je na križu, ko je trpel največje bolečine in ponižanje, rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.« (Lk 24,34) Kako si želim, da bi mi Bog dal spoznati »njegova pota« (njegovo voljo za moje življenje – mojo osebno poklicanost v čas in prostor in bi to poklicanost v polnosti živel – pravijo, da je v tem resnična sreča in resnična svoboda), njegovo ljubezen, odpuščanje, mir in veselje. Saj zame je moj osebni Bog vir veselja, miru, pravičnosti, ljubezni … In prav po tem hrepeni moje srce. In če mu dovolim, da me do skrajnih kotičkov srca presvetli s svojo prisotnostjo in z lučjo svoje Besede (Sveto pismo), vem, da sem na pravi Poti. Sicer pa vem, da Bog ve, iz »česa me je naredil« (da sem prah in da se v prah spet povrnem), in ve, da brez Njega ne morem ničesar storiti (Jn 15,5). Zato sem mu še bolj hvaležen, da me opogumlja po besedah Jacquesa Philippe-a, da je zadovoljen z mojo dobrohotnostjo. Verjamem, da bom v tem zavedanju našel še več moči za dobra dela, še več poguma za pričevanje o njegovi zvestobi in ljubezni, še več navdušenja nad dejstvom, da je moj Bog živ in da me nikoli ne bo zapustil, da On ostaja zvest, četudi sem jaz nezvest (2 Tim 2,13). Prinesimo ljudem Božjo Luč in Radost Odrešitve, molimo in delajmo dobra dela in prelijmo našo Vero v Življenje tako, da bomo prinašali ljudem Upanje in svetlobo Božje Milosti in Ljubezni.

    Avtor: Dani Siter 23. julija 2015

  44. Janez says:

    JE SVETO PISMO ZA KRISTJANE RESNIČNO BOŽJA BESEDA? KAKO TO VEMO IN KAJ NAM TO DOKAZUJE?
    Odgovor na to vprašanje ne bo samo definiralo našega pogleda na Sveto pismo in njegovega pomena za naše življenje, ampak bo imelo tudi večen vtis na nas. Če je Sveto pismo resnično beseda Boga, potem jo moramo ceniti, jo preučevati, ubogati in ji konec koncev tudi zaupati. Zato, ker je Sveto pismo res Božja beseda, potem pomeni njena zavrnitev enako kot zavrnitev Boga samega. Dejstvo, da nam je Bog dal Sveto pismo, je dokaz in prikaz Njegove ljubezni do nas. Termin »razodetje« preprosto pomeni, da je Bog sporočil ljudstvu kakšen je in kako lahko imamo z Njim pravi odnos. To so stvari, ki jih brez svetega razodetja Boga skozi Sveto pismo ne bi mogli nikoli vedeti. Čeprav je Bog v Svetem pismu postopoma razkrival samega sebe skozi 1500 let, je Sveto pismo vseskozi vsebovalo vse, kar je človek moral vedeti, da bi lahko imel pravilen odnos z Njim. Če je Sveto pismo res beseda Boga, potem je to dokončna avtoriteta za vse stvari, ki se tičejo vere, verskih izkustev in morale, ter vedenja v cerkvi.

    Vprašati se moramo, kako lahko vemo, da je Sveto pismo resnično božja beseda in ne samo neka dobra knjiga. Kaj je edinstvenega v Svetem pismu in ga ločuje od vseh verskih knjig, ki so bile kdajkoli napisane? Je res kakšen dokaz, da je Sveto pismo Božja beseda? Obstajajo tipična vprašanja, ki jih je treba pregledati, če hočemo resno preiskati svetopisemske trditve, da je Sveto pismo prava božja beseda, božanstveno navdihnjena in popolnoma ustrezna za vse verske in izkustvene zadeve, ter vedenje v Cerkvi. Ni dvoma, da Sveto pismo trdi, da je le-to prava beseda od Boga. To je jasno razvidno po Drugem pismu Timoteju 3,15-17, ki pravi: »Že od otroštva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Kristusa Jezusa dati modrost, ki pelje v rešitev. Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.«

    Da bi odgovorili na ta vprašanja, moramo pregledati vse zunanje in notranje dokaze, da je Sveto pismo res božja beseda. Notranji dokazi so v Svetem pismu samem in pričujejo njegov božji izvor. Eden prvih notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, je njegova enotnost. Res je, da obstaja šestinšestdeset posameznih knjig, napisanih na treh kontinentih, v treh različnih jezikih in skozi obdobje skoraj 1500 let, z več kot 40 avtorji (z različnimi poklici). Vendar pa je tudi res, da Sveto pismo obstaja kot ena združena enota, brez kakršnihkoli protislovij od začetka pa do konca. Ta enota je edinstvena, je popolnoma drugačna od vseh ostalih knjig in je dokaz, da gre za božjo izvirnost, kajti Bog je vodil može v taki smeri, da so zapisali Njegovo pravo besedo (Drugo Petrovo pismo 1,19-21).

    Nekaj strani Svetega pisma vsebuje natančne prerokbe, ki so naslednji notranji dokaz, ki označuje Sveto pismo kot Božjo besedo. V Svetem pismu je na stotine natančnih prerokb, ki napovedujejo prihodnost posameznih narodov vključujoč Izrael, prihodnost določenih mest, prihodnost človeštva in prihod Mesije, rešitelja Izraela in vseh, ki jih Bog Sveti Duh kliče k veri v Jezusa. V nasprotju z ostalimi prerokbami v drugih verskih knjigah in tudi Nostradamusovimi prerokbami so svetopisemske prerokbe izjemno natančne in so se vedno uresničile. Že v sami Stari zavezi je okoli tristo prerokb v zvezi z Jezusom Kristusom. Ni bilo napovedano le kje se bo rodil in iz kakšne družine bo, pač pa tudi da bo umrl in tretji dan po tem vstal od mrtvih. Preprosto ni druge logične razlage o izpolnjenih prerokbah kot to, da Sveto pismo izvira iz božjega. Ni pa druge tako obsežne verske knjige ali pa tako natančnih prerokb kot jih vsebuje Sveto pismo.

    Tretji notranji dokaz božjega izvora Svetega pisma pa je razviden v edinstveni oblasti in moči. Čeprav je ta dokaz bolj subjektiven kot prva dva, ni zato nič manj močen. Sveto pismo ima edinstveno oblast, ki je nima nobena druga kdajkoli napisana knjiga. Ta oblast in moč sta najbolj razvidni iz neštetih življenj, ki so se spremenila zaradi Svetega pisma. Z njim so bili ozdravljeni odvisniki od drog, osvobojeni so bili homoseksualci, zavrženi in zapuščeni so bili spreobrnjeni, težki kriminalci so spremenili življenje zaradi Svetega pisma, grešniki so se spreobrnili in z branjem se je sovraštvo spremenilo v ljubezen. Sveto pismo zares vsebuje dinamično moč spreobrnitve, ki pa je mogoča samo zato, ker je to božja beseda.

    Poleg notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, pa imamo tudi zunanje dokaze. Eden takih dokazov so zgodovinska dejstva Svetega pisma. Ker gre za natančno in pravilno navajanje dogodkov, ima Sveto pismo enako vrednost kot kakršenkoli drug zgodovinski dokument. S pomočjo arheoloških dokazov in drugih napisanih dokumentov je bilo Sveto pismo skozi čas znova in znova potrjeno kot natančno in pravilno. V bistvu ga vsi arheološki in rokopisni dokazi uvrščajo med najboljše dokaze vse od starodavnega sveta. Dejstvo, da Sveto pismo natančno in resnično priča o preverjenih dogodkih, je odlična naznanitev njegove resničnosti, kadar se ukvarjamo z verskimi stvarmi in potrditev, da gre res za božjo besedo.

    Drug zunanji dokaz, da je Sveto pismo res božja beseda, je celovitost človeških avtorjev. Kot smo omenili že prej, je Bog uporabil veliko različnih ljudi (ki so se ukvarjali z različnimi stvarmi), da bi zapisali Njegovo pravo besedo. Ob preučevanju življenj teh ljudi ni nobenega dvoma, da so bili pošteni in odkriti. Ob preučevanju njihovih življenj in dejstva, da so bili pripravljeni umreti (pogosto nasilne smrti) za tisto v kar so verjeli, nam postane jasno, da so ti navadni, vendar pošteni ljudje resnično verjeli, da je Bog govoril z njimi. Ljudje, ki so napisali Novo zavezo in še na stotine ostalih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 15,1-8), so poznali resnico sporočil, ker so videli Jezusa Kristusa in z njim preživljali čas po tem, ko je vstal od mrtvih. To dejstvo je imelo na te može velikanski vpliv. Iz skrivanja v strahu so prešli na pripravljenost umreti za sporočila, ki jim jih je razkril Bog. Njihova življenja in smrt pričajo o tem, da je Sveto pismo zares božja beseda.

    Zadnji zunanji dokaz, da je Sveto pismo res beseda Boga, pa je njegova neuničljivost. Zaradi svoje pomembnosti in trditve, da gre resnično za pravo Božjo besedo, je Sveto pismo utrpelo več hudobnih napadov in poskusov uničenja kot katerakoli druga Knjiga vseh Knjig na svetu. Vse od Rimskega imperija, skozi komunizem in moderni ateizem ter agnosticizem ter pluralizem in liberalitzem je Sveto pismo doživljalo hude udarce, vendar je navkljub vsemu še vedno najbolj množično tiskana in zelo iskana in brana Sveta Božja knjiga na svetu. Res so Božje Modrosti, ki jih v svete tekste ni mogel napisati noben človek, ampak jo je narekoval svetopisemskim pisateljem sam Bog. Skozi čas so skeptiki videli Sveto pismo kot mit, toda arheologija ga je potrdila kot zgodovinsko knjigo. Nasprotniki so njegovo poučevanje označili kot primitivno in zastarelo, toda moralni in pravni koncepti pa tudi učenje je skozi zgodovino imelo pozitiven vpliv tako v družbi kot tudi različnih kulturah. Še vedno je napadano s strani raznih naravoslovnih in družboslovnih znanosti, psihologije in ateističnih političnih gibanj, vendar je kljub temu ostalo tako točno in resnično kot je bilo, ko je bilo prvič zapisano v Stari in v Novi Zavezi. To je knjiga, ki je v več kot 2000 letih spremenila nešteto življenj in kultur. Ne glede na to, kako zelo se nasprotniki trudijo napadati, uničevati in vzbujati dvome o Svetem pismu, bo vedno ostalo resnično in močno, kot je bilo zmeraj. Natančnost, ki je bila ohranjena kljub vsem napadom in onečaščenjem, je jasen dokaz, da je Sveto pismo prava in edina božja beseda. Ne sme nas presenečati, da ne glede na to, kako zelo je Sveto pismo napadano, vedno ostane nespremenjeno in nedotaknjeno. Konec koncev, kot je rekel Jezus: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« (Evangelij po Marku 13,31). Po pregledu vseh teh dokazov človek lahko reče edino: »Da, Sveto pismo je resnično božja beseda.« Ljubimo Boga in Ljudi in živimo tako kot je živel Jezus. Branje Biblije in Jerzusovih Evengelijev nam bo poleg Molitev in pravičnega življenja, Dobrote, Ljubezni ter Usmiljenja zelo pomagalo. Prelijmo pa vse to v naše Življenje. Bogu v Čast in Slavi Vekomaj. Naj nas blagoslovi Vsemogočni Bog in pride in ostane med nami vsemi.

    gotquestions et altro

  45. Janez says:

    9. nedelja med letom, 9.8.2020, Rim 9,1-5; Mt 14,22-33 Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično, ti si Božji Sin.«

    Čemú so svetopisemska besedila tako zelo dramatična? Zato, da bi se najino srce lahko odprlo za srečanje z Bogom. Vsaka podrobnost svetopisemskega besedila je nabita s skrivnostjo Božjega razodevanja. Povabim te, da si skupaj ogledava današnji evangelij. Pripoved najdeva pri Mateju, Marku in Janezu. Vsak prispeva zelo pomenljive podrobnosti. Jezus je pravkar storil čudež pomnožitve kruha. Zakaj učencem takoj naroči, naj gredo pred njim na drugo stran jezera? Evangelist Janez pravi, da je Jezusov čudež v ljudeh zdramil njihove mesijanske fantazije: izgon okupatorja in materialno blaginjo. Ne pozabiva, da je Jezus sprejel razglasitev za kralja šele med trpljenjem pred Poncijem Pilatom in na križu. Delirij množice je moral zavrniti. Obvaroval je tudi učence.

    Odpusti množico in se umakne sam na goro molit, poroča evangelist Matej. Pravi, da je Jezus molil zelo poglobljeno in z natančno določenim ciljem. Na gori je bil sam. Učencem se spet pridruži tako, da hodi po vodi. S tem nama in njim razodeva delček svoje skrivnostne osebe.

    Matej nama nič ne pove, da bi se učenci mučili z veslanjem zaradi nasprotnega vetra. Pove nama, da je čoln premetavalo zaradi valov. V tem čolnu Peter in učenci izpovedo svojo vero. Ko v čoln sprejmejo Jezusa, nasprotni veter poneha. Vse te podrobnosti so simbolične. Čoln je Cerkev, ki se zaradi Jezusove navzočnosti ne boji več nobenega nasprotnega viharja. Vera učencev in Petra se razvija ter postaja vse bolj živa in celostna. V čolnu prepoznajo, da je Jezus Božji Sin. Pozneje bodo prepoznali, da je Jezus njihov Gospod.

    Evangelistovo pozornost pritegne zlasti apostol Peter. Njega Jezusov lik navdušuje in očara. Hoče hoditi za njim, vendar le s težavo sprejme Jezusa takšnega, kakršen je v resnici. Na njegovo povabilo hodi po vodi, a se prestraši in potone. Pri zadnji večerji mu ne pusti, da bi mu umil noge. V getzemanskem vrtu potegne meč. Ko Jezusa zgrabijo, gre Peter za njimi na prizorišče sodbe, a ga zaradi strahu zataji, enako kakor sebe in učence. Kljub temu se vrne k Jezusu. Hoče mu slediti. Po zatajitvi se bridko razjoče. Jezus ga potrdi v zvestobi. Njegova ljubezen Petra končno le osvoji, da dá svoje življenje zanj. Ali se kaj prepoznaš v Petru, spoštovani bralec ali bralka?

    Jezus gre sam na goro molit zato, da bi lahko v svojem telesu razodel Božji načrt in odrešujočo ljubezen. Ko gre učencem naproti in hodi po vodi, se dela, kakor da gre naprej, pravi evangelist Marko. Zakaj? Pri razumevanju nama lahko pomaga pripoved iz prvega berila o Božjem razodetju preroku Eliju na Hebronu. Kakor za Mojzesa tako je tudi za Elijo Bog tisti, ki gre mimo. Tudi Mojzes in Elija sta na gori in molita. V molitvi se vedno kaže pravo Božje obličje. Razodevanje Božjega obličja pa je hkrati poslanstvo do bratov in sester. Kajti če se Bog razodeva, se razodeva kot tisti, ki ljubi in rešuje ljudi.

    Jezus v Markovem evangeliju vzame nase podobo Boga, ki gre mimo. S tem pokaže, da je Boga mogoče spoznati le, če hodimo za Jezusom in upoštevamo njegovo besedo. In prav to poskuša delati Cerkev na tem svetu. Tudi midva sva povabljena, da hodiva za Kristusom, ki nama in svetu kaže sijaj Božje ljubezni. Le če bova hodila za Jezusom, bo najina ljubezen do ljudi tudi njim kazala, da je Bog sredi drobnih vsakdanjih opravil navzoč v tem svetu. S kakšno željo v srcu želiš preživeti današnjo nedeljo in ostanek svojih dni na tem svetu? Jezus, nauči me, da bom vsaj malo sodeloval s tvojo ljubeznijo do mene in vseh, ki jih vsak dan srečujem.

    Pater dr. vili Lovše, Radlje ob Dravi Koroška

  46. Janez says:

    ALI JE ODREŠITEV SAMO PO VERI ALI JE ODREŠITEV PO VERI IN Z DOBRIMI DELI ? Jakobovo pismo
    To je morda najbolj pomembno vprašanje v krščanski teologiji. To vprašanje je povzročilo protestantsko reformacijo, ki temelji predvsem na Svetem pismu. Stoletja, ki je znova razkrila evangelij Svetega pisma, ki ga je zgodnja cerkev oznanjala. To je ključno vprašanje med Svetopisemskim krščanstvom in vsemi drugimi krščanskimi verami. Je odrešitev samo po milosti preko vere v Jezusa ali je po veri z dejanji? Je človek odrešen že, ker verjame v Kristusa, ali mora za svojo odrešitev še nekaj dodatnega sam storiti? Ali je sprava z Bogom nekaj, kar se je zgodilo izven nas? Ali je Bog storil spravo popolnoma za nas v Kristusu, oziroma ali je odrešenje odvisno, vsaj delno od nas? Ali je krščanska pravičnost nam tuja (Lat. extra nos – zunaj), katero jo izvoljenim Bog pripisuje samo po milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa, brez del? Ali moramo nekako zaslužiti Božje usmiljenje?

    Ob tem vprašanju se mnogi zmedejo, zato ker se ne zedinijo z vsem, kar Sveto pismo v celoti uči na tej temi in se ne sprijaznijo s celotnim sporočilom Svetega pisma. Izven sobesedila, neprevidno primerjajo Pismo Rimljanom 3,28; 5,1; Pismo Galačanom 3,24 z Jakobovim pismom 2,24 in domnevajo razliko med Pavlom (odrešeni smo samo po božji milosti, samo preko vere) in Jakobom (odrešeni smo po svoji veri in delih). V resnici sta se Pavel in Jakob dobro razumela in sta se strinjala drug z drugim, saj sta bila oba vodena po istem, nezmotljivem Svetem Duhu, kadar sta pisala Sveto pismo. Zaradi malomarnosti pri učenju Svetega pisma, nekateri ljudje trdijo, da je to edina točka nesoglasja v razmerju vere in del. Trdijo, da Pavel dogmatično govori, da je opravičenje le po božji milosti, preko vere (Pismo Efežanom 2,8-9) medtem, ko Jakob pravi, da je opravičenje ne le samo po veri, temveč tudi po dobrih delih (Jakobovo pismo 2,24). Ta površinski, navidezni problem rešimo, če natančno preučimo, kaj je pravzaprav Jakob rekel. Jakob izpodbija tezo, da ima človek odrešujočo vero, če se njegova vera ne vidi v dobrih delih (Jakobovo pismo 2:14-26). Jakob nagovarja, kako naj človek dokaže drugim ljudem (ne Bogu) svojo vero z dobrimi deli. Jakob poudarja, da bo resnično verovanje v Jezusa, ki človeka odrešuje od greha, vplivalo na spremenjeno življenje, označeno z dobrimi deli (Jakobovo pismo 2,17-18; 20-26). Vera naj pomaga kristjanom, da bodo boljši ljudje in dobri kristjani. Jakob ne pravi, da so kristjani opravičeni po veri plus dela, temveč da bo človek, ki je opravičen samo po milosti, samo preko vere, delal dobra dela, ker je nova stvaritev v Kristusu (poglej Drugo pismo Korinčanom 5,17-19). Če človek trdi, da je vernik pa njegovo življenje, ni označeno z dobrimi deli – potemtakem nima resničnega verovanja v Kristusa (Jakobovo pismo 2,14; 17; 20; 26). Jakob nam ne razloži, kako človek lahko zasluži spravo z Bogom, temveč kako, že na novo rojen človek dokaže ljudem, da je zares popolnoma opravičen po milosti preko vere.

    Pavel piše enako v svojih pismih. Sad Duha, ki ga bodo verniki imeli je napisano v Pismu Galačanom 5,22-23 (poglej Mihej 6,8; Pismo Rimljanom 6,22-23; Pismo Hebrejcem 13,20-21). Takoj, ko nam Pavel pove, da so božji ljudje odrešeni po milosti preko vere in ne po delih (Pismo Efežanom 2,8-9), nam razkrije, da so ustvarjeni, da delajo dobra dela (Pismo Efežanom 2,10). Prav tako kot Jakob pričakuje spremembo v življenju, jo Pavel pričakuje, »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (Drugo pismo Korinčanom 5,17) Jakob in Pavel se strinjata v poučevanju o odrešitvi, vendar prideta do istega sklepa z drugega zornega kota. Pavel vedno poudarja, da je odrešenje le po božji milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa. Jakob, enako kot Pavel, pa močno poudarja dejstvo, da resnična krščanska vera v Kristusa brez izjeme proizvaja dobra dela. Korenita sprava z Bogom je samo božja milost, ki povzroča vero. Sad (dokaz) odrešujoče vere so dobra dela. Zveličanje v Kristusu je vedno samo po božji suvereni milosti preko darila vere, ki bo vedno sebe prikazala z dobrimi deli. Jakob pravi, da je vera brez dobrih del mrtva.

    Vera brez del je mrtva, Jakobovo pismo 2,14-24.26
    14 Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? 15 Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, 16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita« – pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? 17 Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva. 18 Pa poreče kdo: Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del, in jaz ti iz svojih del pokažem vero. 19 Ti véruješ, da je en Bog? Prav delaš; tudi hudi duhovi vérujejo, pa trepečejo. 20 Ali hočeš, nečimrni človek, spoznati, da je vera brez del prazna? 21 Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? 22 Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da se je vera po delih dopolnila. 23 Spolnilo se je pismo, ki pravi: »Abraham je Bogu verjel in se mu je štelo v pravičnost« in je bil imenovan »prijatelj božji«. 24 Vidite, da se človek opravičuje iz del in ne samo iz vere. 26 Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

    »Večno življenje je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Večina ljudi verjame v Boga, še celo Satan. Toda, da bi prejeli zveličanje, se moramo obrniti na Boga, imeti z njim poseben odnos ter mu slediti in se odreči grehu. Zaupati moramo v Jezusa, z vsem kar imamo in kar delamo. »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike.« (Rimljanom 3:22) Sveto pismo nas uči, da ni druge poti zveličanja kakor preko Kristusa. Jezus v Janezovem evangeliju 14:6 pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«

    Jezus je edina Pot Zveličanja, ker je on tisti, ki je trpel zaradi naših grehov. (Rimljanom 6:23) Nobena druga religija ne uči globine in resnosti greha ter njegovih posledic. Nobena druga religija ne ponuja Odrešitve vseh ljudi, ki nam jo lahko nudi Jezus Kristus. V nobeni drugi religiji ni Bog postal človek in s tem odrešil svet. Jezus je moral postati Bog, da nas je lahko odrešil. Moral je postati človek, da je lahko umrl. Zveličanje je mogoče edino po veri v Jezusa Kristusa. »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« (Apostolska dela 4:12)

    Gotquestions et altro

  47. Janez says:

    SVETI DUH VODI ME
    Če se danes želimo izogniti prevari bogastva, materializma in samozadostnosti ateizma v Svetu,
    se moramo naučiti hoditi in slediti Bogu po Poti v Svetem Duhu.
    Duh Božje Dobrote in Ljubezni naj nas vodi,
    ne pa materializem egoističnega sveta in greh skušnjave mesa in bogastva,
    ki povzroča neenakost in revščino ljudi.
    Hudobnež vedno išče tiste neiskrene farizejske, legalistične in materialistične kristjane,
    ki se ravnajo po svoji glavi, po čustvih, znanju in po volji
    in poznajo vse Božje postave in Biblijo na pamet pro memoria, ki pa je ne živijo in ne živijo tako kot Jezus.
    Namesto, da bi se ravnali po Božji besedi in Duhu in ljubili in delali dobro,
    zbirajo materialne dobrine in denar, pametujejo, kritizirajo, dvomijo ter ne služijo drugim ljudem.
    Ljudje se ne moremo se ravnati po tem, kar čutimo ali pa ne čutimo.
    Zaradi Božjega kraljestva se moramo odpreti Bogu in se ravnati po Svetemu Duhu,
    da nas z molitvoijo vodi k Veri, da nas poduči in razsvetli ter pove kakšna je Božja Volja.
    Preveč si domišljamo, da vse vemo, vse zmoremo sami in vse lahko sami naredimo.
    Človeški razum in pamet hočeta namreč vse znati, vse razjasniti in vse razumeti.
    Vsako stvar v življenju hoče sodobni človek, z razvojem znanosti in tehnike,
    postaviti tako, da ima nek smisel in namen,
    saj ne maramo skrivnosti in neodgovorjenih vprašanj.
    Sveti Duh naj nas poživlja in nas vodi.
    Bog noče, da bi se mučili s težkimi vprašanji in z Božjimi skrivnostmi v naravi ali v nas.
    Noče, da bi se trudili s težkimi vprašanji in skrivnostmi
    ter se prekomerno ukvarjali z neodgovorjenimi vprašanji.
    Ko ne vemo odgovorov na skrivnosti, moramo zaupati Bogu ali pa
    v purgatoriju življenja nenehno grebsti v iskanju odgovorov na zagonetke in enigme življenja.
    Marsikaj v življenju človenku ostane skrivnost,
    ki nam jo Bog po svoji Milosti postopno razkrije in razodene iščočemu človeku.
    V nas je resda skrita radovednost, želja po raziskovanju skrivnosti,
    ukvarjanje z raznimi vedami in iskanje odgovorov na vprašanja.
    Vemo pa, da ko se učimo in iščemo vidimo, da imamo več vprašanj kot odgovorov.
    Zato vedimo pa, da človek pa ne more nič narediti sam brez Boga,
    še noben las na glavi mu ne zraste brez Njega na novo
    in nobena novost ali sprememba in drugačnost na zemlji se ne zgodi brez Njega, ki je naš Stvarnik.
    Zato je prav, da verujemo v Njega, da ga prosimo in da sledimo Njegovi Volji,
    ki je Dober in Vsemogočen Oče svojim Otrokom na Zemlji.
    Danes namreč v sodobnem svetu obstaja veliko hrepenje po Bogu,
    ki nam je vernikom znan ali pa v nekaterih stvareh neznan in skrivnosten.
    O Bogu ljudje zelo malo vemo, več vemo o tem kaj ne vemo.
    Pogosto nekateri neverni ljudje, ki so sebi v svoji moči in pameti zadostni,
    Boga ne uvidijo v naravi, ga ne prepoznajo in ga zato ne pripoznajo.
    Molimo zato za vse neverne in za tiste, ki iščejo Boga, da spregledajo.
    Vsekakor pa lahko sklenemo, da gre danes, kljub napredku in razvoju v svetu,
    za globok nemir v srcu sodobnega človeka,
    ki ga ne morejo potešiti nobene zemeljske dobrine in zemeljske vrednote.
    Osiromašeno neverno notranje življenje pelje sodobnega človeka
    enaindvajsetega stoletja k materializmu, pohlepu, boleznim, mamilom, bogastvu in revščini,
    grabljenju potrošnih dobrin in minljivih zunanjih doživetij, ki pridejo in minejo.
    Nemirno je moje srce, dokler ne počije v Tebi Gospod.
    Zato prosim za Tvojo Milost Gospod, da bom gledal svoje življenje,
    kot na Potovanje k Njemu, ki je Pot Učenja in Rasti,
    Pot Veselja in Žalosti, Pot Služenja Drugim,
    ko v tem potovanju končno odkrijem Smisel Življenja in vem,
    da je Bog vedno v meni in ob meni
    in da me v svoji ljubezni pusti, da se sicer sam prostovoljno odločam,
    da pa brez Njega ne morem živeti in nič sam narediti.
    Gospod Ti si moje vse. Pomagaj mi in mi Stoj ob Strani!
    Uči me in Vodi me, da bom v Veri in življenju podoben Jezusu!
    Gospod prosim naj se zgodi Tvoja Volja in ne moja Volja!
    Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi dopolnjeno, že objavljeno

  48. Janez says:

    ALI LAHKO ČLOVEK ŽIVI BREZ BOGA? NE!
    V nasprotju s trditvami ateistov in agnostikov ter skeptikov skozi stoletja človek ne more živeti brez Boga. Človek ima lahko svoj obstoj brez priznavanja Boga, ampak ne brez dejstva o Bogu. Bog kot Stvarnik je ustvaril človeško življenje in Stvarstvo. Če rečemo, da lahko človek obstaja ločeno od Boga, je tako, kot da rečemo, da lahko ura obstaja brez izdelovalca ur ali roman brez pisatelja ali miza brez mizarja in obleka brez krojača. Vsakdo nekaj naredi! Svoj obstoj zato dolgujemo Bogu, po čigar podobi smo ustvarjeni (Prva Mojzesova knjiga 1,27). Naš obstoj je odvisen od Boga, najsi priznavamo njegov obstoj ali ne, »…kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj. On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno (ima svoj obstoj) vse…« (Pismo Kološanom 1,16-17).

    Bog kot Ohranjevalec življenja nenehno daje življenje (Psalm 104,10–32). On je življenje (Evangelij po Janezu 14,6) in Kristusova moč drži vse stvarstvo (Pismo Kološanom 1,17). Tudi tiste, ki zavračajo Boga, ohranja pri življenju: »On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Evangelij po Mateju 5,45). Če mislimo, da lahko človek živi brez Boga, je tako, kot da predpostavljamo, da lahko sončnica živi brez svetlobe ali vrtnica brez vode.

    Bog kot Odrešenik daje večno življenje tistim, ki verujejo. V Kristusu je življenje, ki je luč ljudi (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je prišel, »…da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Evangelij po Janezu 10,10). Vsem, ki verujejo izključno vanj, je obljubljena večnost z njim (Evangelij po Janezu 3,15–16). Da bi človek živel – resnično živel –, mora osebno poznati Jezusa Kristusa (Evangelij po Janezu 17,3).

    Brez Boga ima človek samo fizično življenje. Bog je posvaril Adama in Evo, da bosta tisti dan, ko ga bosta zavrgla, »gotovo umrla« (gl. Prva Mojzesova knjiga 2,17). Kot vemo, nista bila poslušna, a tistega dne nista fizično umrla; pač pa sta umrla duhovno. Nekaj v njiju je umrlo – duhovno življenje, ki sta ga poznala, občestvo z Bogom, svoboda, da sta uživala v Bogu, nedolžnost in čistost njune duše – vsega tega ni bilo več. Adam, ki je bil ustvarjen, da bi živel in imel občestvo z Bogom, je bil preklet s popolnoma mesenim obstojem. Bog je ustvaril Adama iz prahu za veličastvo v odnosu s seboj. Zdaj pa bo šel Adam, ločen od Boga, iz prahu v prah. Tako kot Adam človek brez Boga danes še vedno deluje v zemeljskem, fizičnem obstoju. Takšen človek izkusi neko minljivo srečo. Navsezadnje obstaja določena mera uživanja in užitka pod Božjo splošno milostjo za vse stvarstvo. Vendar celo to uživanje in užitki ne morejo biti v celoti in popolnoma uresničeni brez odnosa z Bogom. Nekateri, ki zavračajo Boga, živijo življenje zabave in razvedrila. Zdi se, da njihova mesena prizadevanja zagotavljajo brezskrben in zadovoljujoč obstoj. Sveto pismo pravi, da je v grehu določena mera uživanja (Pismo Hebrejcem 11,25). Problem je v tem, da je to začasno; življenje na tem svetu je kratko (Psalm 90,3–12). Prej ko slej hedonist, tako kot izgubljeni sin v priliki, ugotovi, da ga posvetni užitki ne morejo ohraniti pri življenju (Evangelij po Luku 15,13–15). Vendar ni vsak, ki zavrača Boga, nespameten iskalec užitkov. Obstaja mnogo neodrešenih ljudi, ki živijo disciplinirano, trezno življenje. Njihovo disciplinirano vedenje vodi v določeno mero sreče in izpolnitve. Sveto pismo uči določena moralna načela, ki bodo koristila vsakomur na tem svetu, kot so zvestoba, poštenost, samoobvladanje itd. Vendar če ponovimo, brez odrešujočega odnosa z Bogom ima človek samo ta začasni svet. Če gremo gladko skozi to umrljivo življenje s pridnostjo, zmernostjo itd., nas to ne pripravi na večno posmrtno življenje, ki mu sledi. Preberite si priliko o bogatem kmetu v Evangeliju po Luku 12,16–21 in Jezusov pogovor z bogatim (a zelo moralnim) mladeničem v Evangeliju po Mateju 19,16–23.

    Brez Boga je človek duhovno neizpolnjen, celo v svojem umrljivem življenju in hrepeni po nečemu večjemu. Človek nasprotuje sočloveku, ker nima miru s seboj in je duhovno prazen in brez Boga. Bog mi daje življenje, Bog mi daje dihati pravi pater Rotzetter. Človek se vojskuje v sebi, ker nima miru z Bogom in je nemiren na svojih človeških poteh, kjer je zataval in ne pozabil na Boga. Iskanje užitkov zaradi užitkov samih je znak notranjega nemira. Iskalci užitkov v zgodovini so vedno znova odkrili, da se začasna razvedrila v življenju umaknejo še globljemu obupu. Glodajočega občutka, da »je nekaj narobe«, se je nemogoče otresti. Kralj Salomon je preiskal vse, kar ponuja ta svet, in zapisal svoje ugotovitve v knjigi Pridigar.Salomon je odkril, da je znanje samo po sebi prazno (Pridigar 1,12–18). Ugotovil je, da sta užitek in bogastvo prazna (2,1–11), materializem je neumnost (2,12–23), bogastvo je minljivo (6. poglavje). Salomon zaključi, da je življenje Božji dar (3,12–13) in da je edini modri način življenja, da se bojimo Boga: »Končna beseda po vsem, kar si slišal: Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse! Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali húdo« (12,13–14). Z drugimi besedami, v življenju je več kot samo fizična dimenzija. Jezus to poudarja, ko pravi: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Evangelij po Mateju 4,4). Ne kruh (fizično), ampak Božja beseda (duhovno) nas ohranja resnično žive. Zaman je iskati v sebi zdravilo za svoje nadloge. Človek lahko najde resnično življenje in izpolnitev samo v Jezusu Kristusu (Evangelij po Janezu 10,10; 14,6). Bog vedno pričakuje človeka da se vrne nazaj!

    Brez Boga je človekova usoda pekel. Človek brez Boga je duhovno mrtev. Ko je fizičnega življenja konec, se sreča z večnim trpljenjem in je ločen od Božje milosti. V Jezusovi pripovedi o bogatašu in Lazarju (Evangelij po Luku 16,19–31) bogataš uživa v lahkotnem življenju, ne da bi pomislil na Boga ali druge, medtem ko Lazar v svojem življenju trpi. Šele po smrti bogataš resnično dojame, kako hudo je, da je zavrnil Jezusa Kristusa. Bogataš je prepozno spoznal, da je življenje več kot iskanje bogastva. Medtem pa je Lazar potolažen v raju. Za oba moža je kratko trajanje njunega zemeljskega obstoja zbledelo v primerjavi z večnim stanjem njune duše.

    Človek je edinstvena stvaritev. Bog je položil občutek večnosti v naše srce (Pridigar 3,11) in ta občutek brezčasne usode se lahko izpolni le v samem Kristusu. Bog nas Ljubi tudi takrat, ko grešimo in smo zašli, drugače ne more kot Ljubiti!. Prosimo ga za Pomoč in Vodstvo, da se Vrnemo k Njemu.

    Medmrežje gotquestions et altro

  49. Janez says:

    KAJ POMENI EVANGELIZIRATI?
    Evangelizirati pomeni za Cerkev prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z vplivom tega oznanila od znotraj spreminjati in prenavljati človeštvo!

    Evangelij je treba oznanjati predvsem s pričevanjem. Zgled: kristjan ali skupina kristjanov znotraj človeške družbe, v kateri živi, razodeva, da zna razumeti in sprejemati druga, da zna z njim deliti življenje in usodo, da je solidaren z delom vseh za vse tisto, kar je plemenitega in dobrega… S takim pričevanjem brez besed ti kristjani prebujajo v srcih tistih, ki vidijo njihovo življenje, neustavljiva vprašanja: Zakaj so taki? Zakaj tako žive? Kaj ali kdo jih navdihuje? Zakaj so sredi med nami? Tako pričevanje je že tiho, vendar zelo močno in učinkovito razglašanje veselega oznanila.

    Vendar ostane to pričevanje vedno nezadostno; zakaj tudi najlepše pričevanje se v daljšem razdobju izkaže kot neučinkovito, če ga ne osvetli in utemelji to, čemur Apostol Peter pravi navedba „razloga za svoje upanje“ (prim. 1 Pt 3,15) – in če ni to pričevanje razvito z jasnim in nedvoumnim oznanilom o Gospodu Jezusu. Veselo oznanilo, ki ga razglašamo s pričevanjem življenja, je torej prej ali slej treba razglasiti z Besedo življenja in Dobrimi deli iz Vere v Jezusa. Ni prave evangelizacije, če ni oznanila o imenu, nauku, življenju, obljubah, kraljestvu in skrivnosti Jezusa iz Nazareta kot Božjega Sina, ki ne odseva tudi naše Dobrote, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in služenja bližnjim.

    (Evangelii Nuntiandi – O evangelizaciji današnjega sveta)

    Ali je vaša vera Evangeljska ali je strupena zaradi farizejstva? Ste politični ali farizejski katoličan ali ste pravi Jezusov kristjan? (Ameriško medmrežje Aleteia)
    Preberite članek nekdanje ateistke in premislite o sporočilu?
    Poznam veliko ljudi, ki so precej osupli zaradi načina, kako papež Frančišek vsem katoličanom, skupaj z duhovniki, redovniki, redovnicami in cerkvenimi dostojanstveniki, postavlja izzive v vsakdanjem življenju. Zdi se nepošteno, če te na videz ostre izzive primerjamo z nežnostjo, s kakršno prihaja naproti vsem, ki so se znašli na obrobju Katoliške cerkve.
    Čeprav Frančiškove besede včasih razburijo tudi mene, pa razumem, zakaj se je odločil za takšen način govora. Osrednja tema njegovega pontifikata je evangelizacija in Frančišku je bila ta položena v zibelko. Podobno kot Jezus tudi on zelo dobro ve, kako se lotiti zadeve. ”Naši” ljudje, tisti, ki bi jim moralo biti vse jasno, so vedno deležni na videz ostrejše Jezusove kritike, z drugimi pa ravna občutno prijazneje. Gre za razliko med tem, kako oče ravna z odtujenim otrokom in kako ravna z otrokom, ki ve, da bi moral upoštevati očetov nasvet.

    Kaj je protistrup oziroma zdravilo?
    Papež Frančišek na vse to opozarja predvsem zato, ker mu je mar za naše duše. Ne želi si, da bi bila Cerkev polna “pobeljenih grobov”, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni ”mrtvaških kosti” (Mt 23,27). Poleg tega pa se zaveda, da sta med najmočnejšimi protistrupi za ljudi, ki so zapustili Cerkev, spreobrnjenje in svetost vernikov v cerkvenih klopeh. Kot nekdanja ateistka lahko povem, da je Bog uporabil že veliko svetih oseb, da bi me privedel nazaj v Cerkev. Nasprotno pa je hudič uporabil ljudi z “zastrupljeno vero”, da bi me od Cerkve odvrnil. In včasih je šlo za iste ljudi. Naše sposobnosti za evangelizacijo niso vrhunske, kajti vsi smo grešniki in v vseh nas so sledi zastrupljene vere. Če nas hudič že ne more spraviti iz Cerkve, si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi vsaj zastrupil naše versko življenje. Preberimo in se zamislimo ter ukrepajmo s spovedjo, molitvijo in spreobrnitvijo k Jezusu.

    Tule je nekaj znamenj strupene vere, ki jih opažam (in naj pojasnim: ne želim izpostavljati posameznikov, ampak vse skupaj, tudi samo sebe, spodbuditi k izpraševanju vesti).
    1. Neveseli katoličan: Ali se o verskih vprašanjih ne zmorete smejati skupaj z drugimi ali pa preprosto pozabiti na vse skupaj? Je vaša vera nadležna, drobnjakarska in malenkostna, ne pa velikodušna, radostna in odprta? Vprašajte se, kako komentirate in se odzivate na verske teme na družbenih omrežjih. Ali so vaši komentarji večinoma kritični, z grenkim prizvokom? Igrate vlogo ”katoliškega policista”, ne vloge “katoliškega evangelizatorja”? Ali na družbenih omrežjih sledite ljudem, ki so evangelizatorji ali policisti? Vera, ki ni prežeta z radostjo in mirom Svetega Duha, nikogar ne bo pritegnila h Kristusovi luči.
    2. Politični katoličan: Ali s težavo govorite o veri, ne da bi ob tem omenjali tudi politiko? Zdi se mi, da to mlade resnično odganja od Cerkve. Ljudje, ki so obsedeni s politiko, politične osebnosti predstavljajo kot nečloveške ideološke nasprotnike, ki uničujejo duhovno življenje samih sebe in vseh, ki jih obkrožajo. Politika je pomembna, ko pa jo izenačimo z verskimi vprašanji ali pa se zaradi nje vedemo povsem nekrščansko, stvari postanejo precej neuravnotežene.
    3. Farizejski katoličan: Ali vera za vas pomeni dolžnost, nalogo, ne pa notranjega spreobrnjenja? Ali takrat, ko govorite o veri, bolj izpostavljate “zunanje” stvari, ne pa toliko spreobrnjenja in molitve? To sicer ni nujno zastrupljanje, lahko pa zelo hitro postane strupeno. Kadar molitev in odnos nista središče vašega verskega življenja, si bo hudič prizadeval, da se boste osredinjali na zunanje stvari. To kmalu privede do napuha, začnemo soditi druge, naš odnos do Boga in ljudi pa se znajde pred oviro.
    4. Katoličani tipa ”Mi proti njim”: Ali se zmorete pogovarjati o veri, ne da bi uporabili izraza “levičarji” ali “desničarji” ali pa katere koli druge oznake, ki jo uporabljamo, če želimo omalovaževati vse tiste, ki se nam ne zdijo primerni za katoličane? Pogosto govorite o ljudeh ali skupinah, ki jih imate za svoje ideološke sovražnike? Če je naše versko življenje osredinjeno na ljudi, ki to počnejo narobe, potem smo mi tisti, ki počnemo nekaj napačnega. Če smo v verskih krogih vedno kritični in sovražni, to gotovo ne prihaja od Svetega Duha. Edinost je znamenje nečesa večjega, nadnaravnega. Če živimo v duhu edinosti (ter govorimo o resnici in ljubezni), bodo ljudje laže verjeli v Boga, ker bomo tako drugačni od sveta (Jn 17, 20-21).
    5. [Vstavite svoj pridevnik] katoličani: Ali več časa posvetite določenemu verskemu vprašanju kakor svojemu odnosu z Jezusom? Bog pričakuje, da si bomo na različnih področjih prizadevali za pravičnost. Ne prosi pa nas, naj katero koli vprašanje o ljubezni, resnici ali pravičnosti, ne glede na to, kako pomembno je, postane središče našega življenja. Nič ne bi smelo biti bolj središčno od našega odnosa z Bogom. Ali to drži za naše življenje, je razvidno iz tega, kako goreči smo do stvari, ki nam jih Bog polaga v srce, ter iz tega, kako ravnamo z bližnjimi ne glede na to, kdo so.

    Ali se prepoznate v katerem izmed teh opisov? Ali krščansko živite, molite in sledite Božji Volji in Jezusovem Evangeliju?
    Za trenutek se ustavite in prosite Boga, naj vam pri tem pomaga. O tem se naslednjič pogovorite s svojim spovednikom. Za nasvet prosite zaupnega prijatelja. In ne nazadnje, zaupajte, da v vas deluje Bog kot v vsakem izmed nas, pomaga nam prečiščevati našo vero, da bi mu postali bolj podobni. Le pri Bogu moramo ostati in On bo opravil večino dela za nas! Prosimo ga za Vodenje in Pomoč, Da spregledamo in se poboljšamo in da odslej živimo po Jezusovem Evangeliju, ki je Ljubezen.

    Medmrežje Aleteia 5 opozorilnih znakov toksične krščanske vere (ameriška Aleteia: 5 warning signs of a toxic faith)

  50. Janez says:

    JEZUS TI SI DRUGAČEN, ZATO TE LJUBIM IN VERUJEM VATE

    Verujem v Gospoda Boga, ki se je razodel v Svojem Sinu Odrešeniku Sveta in postal
    Pravi Vidni Bog in Pravi Človek na Zemlji, ki Nas je prišel Vse Ljudi brez izjem s Smrtjo na križu in Vstajenjem Odrešiti.
    Jezus je tisti Krščanski Bog, ki brezpogojno ljubi bolne, revne in grešne Ljudi
    in ki se jezi nad bogataši, farizeji, svetohlinci in hinavci.
    Jezus je tisti, ki je prešuštnico rešil pred kamenjanjem ljudi, ki so jo obsojali,
    čeprav nihče od njih ni bil brez greha.
    In ki vzame kot Dober Pastir izgubljenega otroka, ki je zašel s Poti k Bogu in se je izgubil v vrvežu
    in v grehu ter skušnjavah sveta ter ga stisnil v objem in ga Odrešil.
    Jezus je tisti, ki je poljubil Judeža, svojega izdajalca in razbojniku na križu obljubil raj pri Očetu.
    Jezus se je zavzemal za revne, nemočne, grešne in bolne, ki jih je zdravil in dajal uteho z Blagri na Gori.
    Ugled duhovnikov in levitov ter drugih mogočnikov v Izraelu je spodkopal s priliko o usmiljenem Samaritanu, kot nazornim zgledom dejavnega Usmiljenja in Ljubezni.
    Spodkopal je tudi moč in avtoriteto verskih starešin v Izraelu, ki so bili farizeji in pismouki in ki so razlagali verske nauke ljudem.
    Prestopil je veljavne zakone in zdravil bolne in delal dobra dela in čudeže odrešenja v Soboto.
    Jedel je in pil z javnimi grešniki in cestninarji, ki so izkoriščali ljudi. Dal nam je prilike v Evangeliju.
    S kritiko bogatašev in mogočnikov je opozarjal na reveže in bolne, za katere nihče ni skrbel ter opozarjal na krivičnost.
    Jezus je odpustil Petru, ko ga je ta trikrat izdal in ko je petelin trikrat zapel.
    Jezus je molčal, ko so ga tepli in zasmehovali in šel v Smrt, ko so drugi Judje obhajali praznike.
    Nase je vzel vso krivdo Ljudi na Zemlji, ko so se vsi Učenci umaknili in ko so menili, da je vsega konec. Iin Tretji Dan je Vstal od Smrti in nas Odrešil. Prijatelj je tisti, ki da življenje za svoje prijatelje, je rekel.
    Jezus je prinesel nova vrednostna in druga merila in pravila za Ljudi, prinesel je Ljubezen, Upanje in Odrešenje ter pokazal Usmiljenje in Odpuščanje. Naučil nas je moliti k Očetu in Ljubiti ter Odpuščati.
    Jezus hvala Ti, ker si kot Bog in Človek prišel k nam in nas na Križu na Golgoti vse Odrešil.
    Gospod Ti nas vse Ljubiš pravične in krivične, tudi sovražnike, ki Ti nasprotujejo.
    Vedno si živel Gospod tako, kot si nas z zgledi, čudeži in v evangeliju učil.
    Ljubil si nas, ozdravljal si nas, odpuščal si nam grehe,
    bil si usmiljen do ubogih in odpustil si sovražnikom.
    HvalaTi, ker si tako drugačen, Dober in vse naše Ljubezni vreden.
    Zato Te Ljubim in Verujem Vate.
    Prosim pridi k nam Gospod in ostani pri nas.
    H komu pa naj gremo Uboge Grešne Stvari, Besede Večnega Življenja Imaš?
    Pomagaj nam, Podučuj nas, Vodi nas in Pomagaj nam prosimo, da bomo v vsem podobni Tebi.
    Prosimo Reši nas koronavirusa in daj nam Moč in Božjo Ljubezen, da se spreobrnemo ter
    začnemo graditi Božje kraljestvo Ljubezni, Usmiljenja in Dobrote že tu na Zemlji.

    Molitve in premišljevanja: Prihajam k Tebi, kapucini 1995. Razširjeno in dopolnjeno. Že objavljeno.

    Biti srečen pomeni živeti v miru.
    V miru pa živi tisti človek, če ima radost in dobroto v srcu,
    če ljudem veselje odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.
    (Prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in psiholog na TF Ljubljana )

  51. Janez says:

    KAJ JE KRISTUSOVA LJUBEZEN?
    Izraz »Kristusova ljubezen« se nanaša na ljubezen, ki jo ima Kristus do tistih, za katere je umrl, da bi jih rešil (Drugo pismo Korinčanom 5,14–21; Pismo Galačanom 2,20; Pismo Efežanom 3,14–19; 5,2.25; Prvo Janezovo pismo 3,16; Razodetje 1,4–6). »Kristusova ljubezen« je njegova pripravljenost, da žrtvuje svoje življenje kot odkupnino, da odkupi Božje izvoljence, ki si tega ne zaslužijo, kazni večne smrti za greh.

    Bog Sin, ki je obstajal od minule večnosti z Bogom Očetom (Evangelij po Janezu 1,1–4) in Svetim Duhom, je ljubeče privzel človeško telo in naravo (hipostatična združitev), zgodovinsko znano kot Jezus Kristus (Evangelij po Janezu 1,5–18). Motiviran z ljubeznijo je izpolnil vse zahteve Božje postave, tako da je živel popolnoma pravično življenje in umrl kot Božja nadomestna spravna daritev za kazen za greh, da bi osvobodil vse, ki verujejo samo vanj, prihodnje sodbe in večne kazni (Razodetje 20,11–15). Po »Kristusovi ljubezni« Bog, ki je pravičen in svet, odpusti grehe tistih, ki jim je po daru milosti dana vera v Jezusa (Pismo Rimljanom 3,21–26). »Kristusova ljubezen« je imela našo potrebo po Odrešeniku od greha, smrti in pekla za pomembnejšo kot svoje božanske privilegije (Pismo Filipljanom 2,1–8). »Kristusova ljubezen« je ravnala nesebično, ko se je odpovedala upravičeni časti in slavi, da bi dosegla utelešenje; to je vodilo v zavračanje, posmehovanje, izdajo, tepež in križanje, da bi spravil z Bogom tiste, ki so bili vnaprej določeni za posvojitev (Pismo Galačanom 4,1–7; Pismo Efežanom 1,3–6). To je potrdil, ko je tretji dan vstal od mrtvih (Pismo Rimljanom 4,23–25).

    Kristusova ljubezen sega do najnevrednejših upornikov (Prvo Petrovo pismo 3,18). »Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,6–8). »Kristusova ljubezen« pomeni, da je Jezus dal največ, kar je lahko, za tiste, ki so si to najmanj zaslužili! Žrtev je bistvo »Kristusove ljubezni«.

    »Kristusova ljubezen«, ki je izkazana grešnikom v zgodovini na križu in v vstajenju, je šele začetek. V sedanjosti Bog kliče in pritegne svoje ovce, naj zaupajo v Kristusa kot Odrešenika in Gospoda (Evangelij po Janezu 6,44.65; 10,3.26–30; Pismo Rimljanom 8,28–30; Pismo Galačanom 1,6; Pismo Hebrejcem 9,15; Judovo pismo 1,1). Sveti Duh, ki prebiva v njih, jih naredi za Božje posvojene otroke in sodediče z Jezusom (Pismo Rimljanom 8,12–17)! On je kristjanov zagovornik in svetovalec in tolažnik (Evangelij po Janezu 14,16–17.26; 15,26; 16,7–15). Ne glede na to, kaj preživljajo sveti, vedno vztraja, posreduje, vodi in ščiti (Pismo Rimljanom 8,26–39). Ker Jezus upravičeno vlada kot najvišji dobrohotni Kralj, Sveti Duh, ki prebiva v kristjanih, ljubeče spodbuja kristjane, da mu poslušno predajo položaj slave in vladanja, ki si ga zasluži (Drugo pismo Korinčanom 5,14–17). »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist« (Prvo Janezovo pismo 3,1–3).

    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta.

    Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Pridi Jezus k nam in nas Vodi in Uči, da nikoli ne zaidemo s Poti k tebi. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo. Naj pride k nam Božje kraljestvo Ljubezni in Miru. Amen.

    Addendum
    Bog nam je svojo ljubezen resnično razodel …
    »Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.«18 »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«19
    Sveto pismo nam o Bogu govori, da je popoln in svet: »Bog je luč in v njem ni nobene teme.«20 Bog je poslal na svet svojega edinega sina zato, da bi le-ta ljudem omogočil odpuščanje svojega očeta, saj bi le tako lahko z nami vzpostavil čist in nedolžen odnos, ki si ga On kot popolno bitje želi. Jezusovo življenje je bilo moralno nesporno, a so ga kljub temu pretepli, mučili in križali, kot »plačilo« za vse krivične stvari, ki smo jih mi storili v mislih, besedah in dejanju (greh). Pravzaprav je umrl v našem imenu in namesto nas: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.«21 »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, GOSPOD pa je naložil nanj krivdo [greh] nas vseh.«22 Bog nas ima tako rad, da je poslal svojega edinega sina, da je umrl namesto nas in plačal odkupnino za naše grehe. Bog si nas je tako zelo želel osebno spoznati, da je bil pripravljen za to narediti, karkoli bi bilo potrebno – potrebno pa se je bilo soočiti z našim grehom. Sedaj imamo ljudje možnost popolnega odpuščanja in lahko začnemo brezmadežni odnos z Bogom tako da živimo pravično po Evangeliju in spolnjujemo Božjo Voljo.

    Gotquestions et altro

  52. Miro says:

    JEZUSOVI UČENCI ZARADI PREMAJHNE VERE NE MOREJO IZGNATI DEMONA – JEZUS NAS VABI K VERI, ZAUPANJU IN VZTRAJNOSTI!

    BOŽJA BESEDA: Ko so prišli k množici, je nekdo stopil k njemu, se vrgel pred njim na kolena in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina! Božjasten je in hudo trpi. Večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo. Privedel sem ga že k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti.« Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Privedite mi ga sem!« Jezus mu je zapretil in demon je šel iz njega; deček pa je bil od tiste ure zdrav. Tedaj so se učenci približali Jezusu in mu na samem rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče« (Mt 17, 14-20).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+17%2C14-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Učenci ne morejo delati čudežev, ker imajo premajhno vero. Zato jih Jezus vabi k zaupanju in vztrajnosti. Za zgled jim da majhno gorčično zrno, ki zraste v veliko drevo. Z zaupljivo vero se bom boril proti dvomu nezaupanja in tako premagoval težave. Potem bo mogoče, kar prej ni bilo. Okrepi mi vero, da bo pogumna in trdna v naporu za rast Očetovega kraljestva na svetu (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V močni veri in zaupanju v Gospoda Jezusa Kristusa, ki nam prinaša odrešenje v moči Svetega Duha, kličimo Božje usmiljenje na sestre in brate, ki se v raznih preizkušnjah in stiskah priporočajo v molitev! Še zlasti prosimo za osebe, omenjene v zapisih pod: Andreja, brezposelna, Andraž, Igor, Simona, Kras, Janez, Igor, AngelRafael, Jasna, Ana, Mojca, Angelvaruh, Tjaša, Irena, Vida in drugi prosilci Božje milosti v rubriki »Prosim za molitev«. Vztrajno molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja, naj Gospod Jezus vsem podari potrebne milosti v njihovih preizkušnjah; zgodi se presveta Božja volja – na priprošnjo Device Marije!

    GOSPOD, OZDRAVI NAS

    Ozdravi nas, o Bog,
    naših vsakdanjih bolezni,
    površnosti, praznih besed, prenagljenih sodb.
    Ozdravi nas in nam daj
    zanimanje drug za drugega,
    pripravljenost za pogovor, ter preudarnost pri delu.

    Ozdravi nas, o Bog,
    bolezni v medsebojnih odnosih:
    žalitev, trdote, odtujenosti, nezaupanja in nevere.
    Ozdravi nas in nam daj
    nežnosti in naklonjenosti,
    odprte oči in ušesa ter široka srca.

    Ozdravi nas, o Bog,
    naše obsedenosti, od lakomnosti in sovraštva,
    moči in denarja, zavisti in ugleda.
    Ozdravi nas in nam daj
    velikodušnosti in ljubezni,
    svobode in veselja, pozornosti in razumevanja
    in uči nas odgovornosti v odnosu do zemlje in med seboj.
    (Almut Haneberg)

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

    • Miro says:

      KAKO OKREPITI VERO?

      Še enkrat se vrnimo k naslednjim Gospodovim besedam: »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče« (Mt 17,20). Kako okrepiti vero, saj na tem »vse stoji« ali »vse pade«? Če hočeš okrepiti svojo vero, je v knjigi Pot upanja zapisal Božji služabnik Frančišek Van Thuan, se moraš hraniti z evharistijo, kajti ta zakrament je »zakrament vere« in jo krepi!

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  53. Miro says:

    GLAS IZ OBLAKA JE REKEL: »TA JE MOJ LJUBLJENI SIN, NAD KATERIM IMAM VESELJE; NJEGA POSLUŠAJTE!« (Mt 17,5)

    BOŽJA BESEDA: Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili. In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega. In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo obujen od mrtvih!« (Mt 17, 1-9).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+17%2C1-9&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Evangelij pravi, da sta se ob spremenjenem Jezusu ‘prikazala Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim’ (Mt 17,3). Prvi predstavlja Postavo, drugi pa Preroke. Ob tem je Peter ves vznesen vzkliknil: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega« (Mt 17,4). Sv. Avguštin, ko to razlaga, pravi, da mi imamo samo eno bivališče: Kristusa. On je Božja Beseda, Božja Beseda v Postavi, Božja Beseda v Prerokih. Saj je tudi Oče sam rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« (Mt 17,5). Med spremenjenjem se Jezus ni spremenil, temveč je razodel svoje božanstvo. Saj je njegovo bitje v intimnem prežetju z Bogom postalo čista luč . S tem, da je eno z Očetom, je Jezus Luč od Luči … (navedeno iz Misli Benedikta XVI., več o njegovem razmišljanju na: hozana.si).

    Koga v resnici poslušamo v svojem življenju? Ljubljenega Sina, nad katerim ima Oče veselje, ali morda koga drugega? V molitvi ponižno prosimo, da bi poslušali Očetovega ljubljenega Sina, to je Gospoda Jezusa, ki je pot, resnica in življenje! Molimo tudi za milostni objem Božjega usmiljenja za sestre in brate v stiski, ki se priporočajo v molitev (bodisi zase bodisi za njihove bližnje), glej v zapisih pod: Kras, Andraž, Janez, Igor, Simona, AngelRafael, Jasna, Ana, Mojca, Angelvaruh, Žametna vrtnica, Tjaša, Irena, Vida in še vrsta prosilcev Božje milosti, katerih imena so zapisana v samem Božjem srcu, kar je gotovo najpomembnejše.

    Gospod Bog pozna vsakega človeka in vse ljudi, ki jih je ustvaril, do zadnje potankosti. Ve popolnoma vse, tudi kaj mislimo, želimo, hočemo … še preden karkoli izrazimo. Kljub temu Gospod želi, da mu sami pripovedujemo o vsem, kar nas veseli, skrbi, žalosti … Želi, da ga obiščemo pred tabernakljem, pri sv. maši, pred Najsvetejšim zakramentom, kjer nam želi spregovoriti na srce. In to On, ki je stvarnik vseh in vsega, stvarnik nebes in zemlje, vesolja … Res nedoumljivo velika je ta Gospodova ljubezen do nas grešnikov. Še posebej ga prosimo za luč in moč, da bi sprejemali in spolnjevali presveto Božjo voljo!

    PRED TABERNAKLJEM – TI GOVORI JEZUS

    Spomni se v takih trenutkih,
    ko prihajaš pred tabernakelj.
    Jaz sem tvoj prijatelj in tovariš,
    na poti tvoj brat,
    ki deli s teboj žalost in veselje.
    Poišči me pogosto.
    Tudi jaz živim tukaj samotno,
    od ljudi pozabljeno življenje.
    Ti boš tolažil mene in jaz tebe.
    Prišel sem med svoje
    pa me moji niso hoteli sprejeti.
    Ta nehvaležnost ljudi
    mi neprestano povzroča žalost.
    Rad bi s teboj govoril,
    ti odkrival svoje skrivnosti
    in ti odkrival vrata svojega srca,
    a ko bi ti pridno pazil na moj prihod.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo Vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  54. Janez says:

    ALI JE BIL JEZUS KDAJ JEZEN? DA! JE PRAV, DA SE LJUDJE JEZIMO IN SE MAŠČUJEMO? NE!

    Ko je Jezus očistil tempelj menjalcev denarja in prodajalcev živali, je pokazal sveto jezo (Evangelij po Mateju 21,12–13; Evangelij po Marku 11,15–18; Evangelij po Luku 19,45–46; Evangelij po Janezu 2,13–22). Ravnal je »z gorečnostjo« za Božjo hišo (Evangelij po Janezu 2,17). Njegova jeza je bila čista in popolnoma upravičena, saj je izvirala iz skrbi za Božjo svetost in pristno čaščenje. Ker sta bili ti na kocki, je Jezus hitro in odločno ukrepal. Jezus je še enkrat pokazal jezo v shodnici v Kafarnaumu. Ko farizeji niso hoteli odgovoriti na Jezusova vprašanja, jih je »jezno … premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src …« (Evangelij po Marku 3,5). Farizeji so bili natančno podučeni v judovskih postavah in so jih natančno legalistično spolnjevali, niso pa bili dobri, ljubeznivi in usmiljeni do bližnjih ter pomagali in služili drugim tako, kot je v Izraelu učil Jezus ljudi in učence v prilikah.

    Mnogokrat mislimo na jezo kot na sebično, uničevalno čustvo, ki bi ga morali v celoti izkoreniniti iz svojega življenja. Vendar dejstvo, da se je Jezus včasih razjezil, kaže, da jeza sama kot čustvo ni negativna. To se kaže še drugje v Novi zavezi. Pismo Efežanom 4,26 nam pravi: »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« Zapoved ni, naj se »izogibamo jezi« (ali jo potlačimo ali prezremo), ampak naj z njo ustrezno ravnamo, in sicer pravočasno. Upoštevati moramo naslednja dejstva o Jezusovem prikazu jeze:

    1) Njegova jeza je imela ustrezno motivacijo. Z drugimi besedami, jezen je bil iz pravih razlogov, namreč zaradi Božje slave in časti. Jezusova jeza ni izhajala iz malenkostnih prepirov ali osebnih žalitev proti njemu. V tej jezi ni bilo sebičnosti.

    2) Njegova jeza je imela pravi fokus. Ni bil jezen na Boga zaradi svojih okoliščin. Njegova jeza je bila usmerjena v grešno obnašanje in resnično krivičnost, ki je žalitev Boga.

    3) Njegova jeza je imela ustrezen dodatek. Evangelij po Marku 3,5 pravi, da je njegovo jezo spremljala žalost nad zakrknjenostjo src farizejev. Jezusova jeza je izvirala iz farizejskega očitnega, hinavskega zavračanja Boga v njihovi sredini. Sovražil je, kaj je iz njih naredil greh: Božje sovražnike.

    4) Njegova jeza je bila ustrezno obvladovana. Jezus ni bil nikoli brez obvladovanja, celo v svojem srdu ne. Tempeljskim voditeljem ni bilo všeč njegovo očiščenje templja (Evangelij po Marku 11,18; Evangelij po Luku 19,47; Evangelij po Janezu 2,18), vendar ni storil ničesar grešnega. Njegov obseg in metoda očiščenja templja sta bila v pravem sorazmerju. Nadzoroval je svoja čustva; njegova čustva niso nadzirala njega.

    5) Njegova jeza je imela primerno trajanje. Ni dovolil, da bi se njegova jeza spremenila v zagrenjenost. Ni gojil zamere niti se ni nesorazmerno razburil. Primerno se je odzval na vsako situacijo in pravočasno opravil z jezo, ki je ni zadrževal v sebi.

    6) Njegova jeza je imela primeren rezultat. Jezusova jeza je imela neizogibno posledico pobožnega dejanja. Jezusova jeza, tako kot vsa njegova čustva, so bila pod nadzorom Božje besede; tako je Jezusov odziv izpolnil Božjo voljo, tam kjer je bilo to potrebno v Božjih očeh.

    Ko se razjezimo, imamo prepogosto napačne motive, pomanjkljiv nadzor in napačen fokus, saj smo razburjeni in v afektu, ko težko pametno mislimo in ukrepamo. Takrat lahko naredimo mnogo gorja in škode ter grešimo. Preštejmo do petdeset in se umirimo ter zmolimo za Božjo Pomoč. Običajno nam spodleti na enem izmed zgornjih področij, saj smo kot ljudje s človeško pametjo nepopolni in grešniki. To je človeška jeza, za katero nam je rečeno: »… mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti« (Jakobovo pismo 1,19–20). Jezus ni pokazal človeške jeze, ampak popolno in pravično Božje ogorčenje takrat, ko je to bilo potrebno. In še preden zaide sonce za obzorjem, naj se človek umiri, opraviči in naj se ohladi njegova jeza in ogorčenje. Človeška jeza naj nikoli ne povzroči greha in maščevanja zaradi jeze in človeške pravičnosti!. Človek mora svojo jezo krotiti in Bogu prepustiti, da bo sodil in izvršil Božjo Vzgojo in Božjo Jezo po svoji Vsemogočni Pravičnosti, Modrosti in Milosti. Bog nam zapoveduje, da človek odpušča sedemkrat do sedemdesetkrat svojim bližnjim, tako kot nam On Milostno odpušča nam ljudem, ko grešimo in se pokesamo ter prosimo Boga odpuščanja za naše grehe in žalitve. Kot kristjani bodimo zgled v vseh pogledih drugim in s pravičnim življenjem in Ljubeznijo ter spolnjevanjem Božje Volje in Evangelija prispevajmo k temu, da bo med nas prišlo Božje kraljestvo.

    Gotquestions et altro

    Molitev
    Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Pridi Jezus k nam in nas Vodi in Uči, da nikoli ne zaidemo s Poti k tebi. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo. Naj pride k nam Božje kraljestvo Ljubezni in Miru. Amen.

    SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu!

    • Janez says:

      Če se že razjezimo se ne hudujemo ad personam ampak če že sde jezimo ad rem, torej nikoli na človeka ampak na njegove napake in grešna dejanja! V zgodovini je bilo mnogo ponižanih in razžaljenih, ki niso nikoli povzdignili glas, se jezili in maščevali, ampak so prepustili in darovali vse to Bogu in prosili Boga za rešitev in za grešnike, da bo se spreobrnili. Zato pa so bili svetniki in svetnice, ker je bilo v njih veliko Božjerga Duha in Ljubezni. Tako bo manj jeze, maščevanja, hudobije, vojn in drugih grešnih dejanj v svetu, ki niso domena Boga, ampak hudobca in njegovih hudobnih dejanj. Prispevajmo k boljšemu svetu in prosimo Boga za pomoč in moč, da bomo dali zgled pozitivnega krščanstva v svetu!

  55. Janez says:

    ALETEIA: NEKAJ NAČINOV, S KATERIMI LAHKO VSAK DAN SLAVIMO BOGA

    “Vsakega, ki ima ime po meni, sem sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil,” pravi Bog
    Največji dosežek, ki ga lahko dosežemo v življenju, je živeti za Božjo slavo, piše Rick Warren, avtor knjige Življenje z namenom. S tem ko izpolnjujemo svoj namen na zemlji, častimo Boga. Ptice ga slavijo z letanjem in čivkanjem. Celo drobna mravljica in čebela, ki nabira v gozdu in travnikih slavita Boga, ko izpolnjujeta namen, s katerim je bila ustvarjena. Bog je iz Ljubezni ustvaril Človeka in Naravo ter vse Stvarstvo ter Nas Neskončni Ljubi kot naš Oče. Kaj pa mi?

    Boga lahko slavimo na naslednjih pet načinov:

    1) Tako, da ga častimo
    Češčenje je naša prva odgovornost do Boga. To najbolje počnemo tako, da pri tem uživamo. Češčenje je veliko več kot le hvalnice, pesmi in prošnje k Bogu. Bog želi, da so spodbude za češčenje ljubezen, hvaležnost in veselje, ne pa občutek dolžnosti. V Bogu moramo uživati, ga ljubiti in se mu dati na razpolago, da nas lahko uporabi za svoje namene. Ko živimo z in za Božjo slavo, postane vse, kar počnemo, dejanje češčenja.

    2) Tako, da ljubimo druge
    Slediti Kristusu ni le stvar verovanja, temveč zajema tudi pripadnost in veselje, kako ljubiti Božjo družino. Pavel je rekel: “Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas v Božjo slavo.” Naša odgovornost je, da se naučimo ljubiti tako, kot ljubi Bog.

    3) Tako, da postajamo podobni Kristusu
    Bog želi, da rastemo in postanemo duhovno zreli. Duhovna zrelost pomeni, da v načinu razmišljanja, čustvovanja in ravnanja postajamo podobni Jezusu. Za spreminjanje svojih slabih navad in lastnosti poleg trdne volje potrebujemo tudi močno oporo, ki jo najdemo v molitvi.

    4) Tako, da s svojimi darovi služimo drugim
    Vsak od nas je prejel edinstvene talente, darove, spretnosti in sposobnosti, kar ni naključje. Bog nam jih ni dal zato, da bi jih uporabljali za sebične namene, temveč da bi koristili drugim. Tako kot so jih drugi dobili, da bi koristili nam.

    5) Tako, da o njem pripovedujemo drugim
    Bog želi, da svoje doživljanje njegove ljubezni delimo z drugimi verujočimi in predvsem s tistimi, ki ga še ne poznajo. To ne pomeni, da ga predstavljamo na vsiljiv način in z nestrpnostjo. O njem bo najbolje pričalo vsako majhno dejanje, ki ga bomo storili z ljubeznijo. Če želimo s svojim življenjem slaviti Boga, to od nas zahteva tudi spremembo prioritet, odnosov in urnika. Včasih to pomeni, da bomo morali namesto lažje izbrati težjo pot. Odločiti se moramo, ali bomo živeli za lastne cilje, udobje in zadovoljstvo ali pa bomo s pomočjo Božje slave stremeli k obljubljeni nagradi v nebesih. Pravzaprav je le to življenje, vse drugo pa životarjenje.

    Medmrežje Aleteia

  56. Janez says:

    ZAKAJ JE MORAL BOŽJI SIN JEZUS IZKUSITI NA GOLGOTI TAKO TRPLJENJE ZA NAS?

    Jezus je hudo trpel med sojenji, mučenjem in križanjem (Evangelij po Mateju 27; Evangelij po Marku 15; Evangelij po Luku 23; Evangelij po Janezu 19). Njegovo trpljenje je bilo telesno: Izaija 52,14 pravi: »Kakor so se številni zgražali nad njim, ker je bil njegov obraz tako nečloveško iznakažen in njegova postava ni bila več podobna človeški.« Njegovo trpljenje je bilo čustveno: »Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali« (Evangelij po Mateju 26,56). Njegovo trpljenje je bilo duhovno: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh« (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus je na sebi nosil težo grehov vseh verujočih izmed Judov, kot tudi izmed vseh narodov poganov, na vsem svetu (Prvo Janezovo pismo 2,2). Zaradi Očetove jeze nad našimi grehi, ki jih je Jezus nosil, je zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Evangelij po Mateju 27,46). Jezusovo brutalno fizično trpljenje je bilo posledica tega, da nas je dovolj ljubil, da je nosil krivdo za naše grehe in umrl namesto nas, da bi plačal našo kazen za greh (Pismo Rimljanom 5,8).

    Izaija je napovedal Jezusovo trpljenje: »Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili. On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni« (Izaija 53,3.5). Ta odlomek podrobno opiše razlog za Jezusovo trpljenje: »zaradi naših prestopkov«, za naše ozdravljenje in da nam prinese mir.

    Jezus je povedal svojim učencem, da ga čaka gotovo trpljenje: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo obujen« (Evangelij po Luku 9,22; prim. 17,25). Bodite pozorni na besedo mora – mora trpeti, mora biti umorjen. Kristusovo trpljenje je bilo Božji načrt za odrešitev njegovega ljudstva.

    Psalm 22,15–19 opisuje nekatere podrobnosti Mesijevega trpljenja: »Razlil sem se kakor voda, vse moje kosti so se razklenile. Moje srce je postalo kakor vosek, raztopilo se je sredi mojega telesa. Suha kakor črepinja je moja sila, moj jezik se lepi na nebo; v smrtni prah si me položil. Obkrožili so me psi, drhal hudobnežev me je obkolila; prebodli so mi roke in noge. Lahko preštejem vse svoje kosti, oni gledajo, buljijo vame. Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo.« Da bi se izpolnilo to preroštvo in druga preroštva, je moral Jezus trpeti.

    Zakaj je moral Jezus tako strašno trpeti? Načelo nedolžnega, ki umre za krivega, je bilo vzpostavljeno v edenskem vrtu: Adam in Eva sta dobila oblačila iz živalske kože, da pokrijeta svojo sramoto [nagoto] (Prva Mojzesova knjiga 3,21); tako je bila v edenskem vrtu prelita kri. Kasneje je bilo to načelo določeno v Mojzesovi postavi: »kri opravi spravo za življenje« (Tretja Mojzesova knjiga 17,11; prim. Pismo Hebrejcem 9,22). Jezus je moral trpeti, ker je trpljenje del žrtve, Jezus pa je bil »Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta« (Evangelij po Janezu 1,29). Jezus je tako strašno trpel, ker je nosil Božjo jezo nad našimi grehi. Pravzaprav je postal greh namesto nas (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Odkupila nas je »dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta« (Prvo Petrovo pismo 1,19).

    Jezusovo trpljenje na križu je pokazalo pogubno naravo greha, Božjo jezo nad grehom, krutost človeštva in hudičevo sovraštvo. Na Kalvariji je bilo hudiču dovoljeno, da stori najhujše sinu človekovemu, ko je postal Odrešenik velike množice, »ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov …« (gl. Razodetje 7,9). Hudič je morda mislil, da je dosegel veliko zmago, vendar je po križu Božji Sin premagal hudiča, greh in smrt. »Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan ven« (Evangelij po Janezu 12,31; prim. Pismo Kološanom 2,15).

    Jezus je trpel in umrl, da bi zagotovil odrešitev vsem, ki bodo verjeli. Jezus je trpel, ker je bil predan izpolnjevanju Očetove volje glede nas: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi« (Evangelij po Luku 22,42). Kelih trpljenja Kristusu ni bil odvzet; izpil je vsega za nas. Jezus je trpel, ker ni bilo drugega načina, da bi bili mi odrešeni.

    Po milosti v veri, da je Jezus umrl na križu kot Božja popolna žrtev za greh in čez tri dni vstal od mrtvih, so tistim, ki verujejo vanj, odpuščeni grehi in imajo večno življenje. Veličastna dobra novica je, da je Bog sam zagotovil spravno žrtev za naše grehe in obudil Jezusa od mrtvih. »Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta. On je bil že pred stvarjenjem sveta spoznan, razodel pa se je poslednji čas za vas, ki po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal slavo, tako da se vaša vera in upanje nanašata na Boga« (Prvo Petrovo pismo 1,18–21). Po Jezusu, Božjem Jagnjetu, kristjan položi svojo vero in upanje v Boga, tako da veruješ v in se zanašaš samo na Kristusovo spravno žrtev in vstajenje za odpuščanje svojih grehov. Bodimo Bogu hvaležni za vse kar nam je daroval.

    Živi pravično in po Božji Volji in bodi podoben Jezusu in spolnjuj Evangelij našega Odrešenika in Učenika Jezusa v svojem življenju. Amen.

    Bog nam naj bo vedno milostljiv in usmiljen. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo!

    Gotquestions et altro

  57. Janez says:

    KAKŠNO JE SVETOPISEMSKO RAZUMEVANJE BOŽJE JEZE NA GREH IN NEPOSLUŠNOST?

    Tako ljudje kot Bog izražajo jezo. Vendar obstaja ogromna razlika med Božjo jezo in človeško jezo. Božja jeza je sveti gnus Boga, ki je upravičeno izražen v nepopustljivem odporu do vsega, kar nasprotuje njegovi svetosti (Pismo Rimljanom 1,18–19). Božja jeza, njegovo nepopustljivo, upravičeno nasprotovanje vsemu nesvetemu, je vedno sveto in vedno upravičeno. Človeška jeza ni nikoli sveta in nikoli upravičena (Pismo Rimljanom 12,17–19). Človek se ne sme nikoli jeziti na nikogar, ker je to v Božjih očeh nedopustno in neupravičeno.

    V Stari zavezi je Božja jeza primeren božanski odziv na človeški greh in neposlušnost. Izraelovo malikovanje (zlato tele, drugi maliki) je bilo najpogosteje priložnost za božansko jezo (Ezekiel 20,8). Božja jeza je dosledno usmerjena proti tistim, ki ne sledijo njegovi volji (Peta Mojzesova knjiga 1,26–46; Jozue 7,1; Psalm 2,1–6). Starozavezni preroki so pogosto pisali o prihodnjem »dnevu jeze« (Sofonija 1,14–15). Božja jeza nad grehom in neposlušnostjo je popolnoma upravičena, ker so njegova upravičena pričakovanja od človeštva sveta popolnost, tako kot je Bog sam popolnoma svet (Tretja Mojzesova knjiga 11,44-45; 19,2; 20,7.26). Bog usmiljeno daje božansko naklonjenost vsem, ki izrazijo pravo spreobrnjenje od svojih grehov, kar milostno odvrne Božjo jezo od grešnika (Jona 3). Prevzetni, trdovratni in nespokorjeni zavračajo Božjo ljubezen, usmiljenje, milost in naklonjenost ter si tako nakopljejo njegovo pravično jezo (Prva Mojzesova knjiga 19).

    Nova zaveza prav tako uči, da je Bog Bog jeze, ki obsoja greh. Zgodba o bogatašu in Lazarju govori o Božji sodbi in resnih posledicah za nespokorjenega grešnika (Evangelij po Luku 16,19–31). Evangelij po Janezu 3,36 pravi: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.« Tisti, ki je spravljen z Bogom v Kristusu, ne bo trpel Božje jeze za svoje grehe, ker je Jezus vzel Božjo jezo nase, ko je umrl namesto njega na križu (Pismo Rimljanom 5,6–11), in pripisal svojo pravičnost temu spokorjenemu grešniku (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Tistim, ki ne verujejo v Sina, ki ga ne sprejmejo za Odrešenika, bo na dan jeze sojeno za njihove grehe (Pismo Rimljanom 2,5–11). Božja jeza za zavračanje njegovega Sina je upravičeno huda in večna: »… bo tudi sam pil od vina Božjega srda, namešanega nemešanega v čaši njegove jeze: z ognjem in žveplom bo mučen vpričo svetih angelov in vpričo Jagnjeta. Dim od njihovega mučenja se bo vzdigoval na veke vekov« (Razodetje 14,10–11).

    Nasprotno pa je grešna človeška jeza prepovedana v Pismu Rimljanom 12,19, Pismu Efežanom 4,26 in Pismu Kološanom 3,8–10. Samo Bog se lahko maščuje, ker je njegovo maščevanje popolno in sveto, medtem ko je človeška jeza grešna in ga izpostavlja demonskemu vplivu. Za kristjana sta jeza in srd neskladna z našo Novo naravo Človeka v Kristusu (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Da bi kristjan živel v svobodi pred gospostvom jeze, Sveti Duh postopoma posveti in očisti Božjega otroka čustev srda in jeze. Pismo Rimljanom 7 in 8 opisuje nenehno posvečevanje tistega, ki živi v Duhu.

    Božja jeza je strašna in grozljiva stvar (Razodetje 19,15). » Služite GOSPODU v strahu, radujte se v trepetu! Prizadevajte si za iskrenost [poljubite Božjega sina], (vrnite se na pota pravičnosti in poslušnosti Bogu), sicer se razjezi in izginete na poti, zakaj skoraj bo vzplamenela njegova jeza. Blagor vsem, ki se zatekajo k njemu«) (Psalm 2,11 do 2,12). »Noben nečistovalec ali nečist človek ali lakomnež, kar je toliko kot malikovalec, nima dediščine in pravice, da pride v Kristusovo in Božje kraljestvo. Nihče naj vas ne zavaja s praznimi besedami: kajti vse to kliče Božjo jezo nad sinove neposlušnosti« (Pismo Efežanom 5,5–6). Samo tisti, čigar grehi so bili odpuščeni s Kristusovo krvjo, prelito zanj na križu, so lahko prepričani, da jih ne bo nikoli zadela Božja jeza. »Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo« (Pismo Rimljanom 5,9). Bodimo pravični in poslušni Bogu ter Verujmo v Božjega Sina Jezusa ter v Jezusov Evangelij, saj nas je na križu s svojo krvjo Odrešil. Tedaj ne bomo deležni Božje Vzgoje in Božje Jeze. Bodimo v vsem podobni Jezusu in živimo po Božji Volji, Bogu v Čast in Veselje, ljubimo Jezusa in delajmo dobra dela ter služimo svojim bližnjim in Božji Mir in Božja Ljubezen bosta prišel k nam.

    Gotquestions et altro

    KRISTJANOVA SLAVILNA MOLITEV BOGA S STVARSTVOM
    Slavimo te, Oče, z vsemi bitji,
    ki jih je ustvarila tvoja mogočna roka.
    Tvoje so in zvrhane tvoje miline.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Božji Sin, Jezus,
    po tebi so bile ustvarjene vse stvari.
    Učlovečil si se v telesu matere Marije,
    postal si del te zemlje
    in gledal ta svet s človeškimi očmi.
    S slavo vstalega
    živiš danes v vsakem bitju.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Sveti Duh, ki s svojo lučjo
    vodiš ta svet k Očetovi ljubezni
    in spremljaš ječanje stvarstva.
    Ti živiš v naših srcih,
    da bi nas spodbujal k dobremu.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Gospod Bog, eden in troedini,
    čudovito občestvo neskončne ljubezni,
    uči nas premišljevati
    o lepoti vesolja,
    kjer vse govori o tebi.
    Spodbudi našo hvalo in zahvalo
    za vsako bitje, ki si ga naredil.
    Nakloni nam milost,
    da se bomo čutili globoko povezane z vsem, kar biva.
    Bog ljubezni, pokaži nam naše mesto v tem svetu,
    da bomo orodje tvoje ljubezni
    do vseh bitij na zemlji,
    kajti nobenega nisi pozabil.
    Razsvetli gospodarje moči in denarja,
    da ne bodo podlegli grehu brezbrižnosti,
    da bodo ljubili skupno dobro, spodbujali slabotne
    in skrbeli za svet, na katerem živimo.
    Reveži in zemlja nam kličejo:
    Gospod, s svojo oblastjo in lučjo nam pomagaj,
    da bomo branili vsako življenje,
    zidali boljšo prihodnost,
    da bi prišlo tvoje kraljestvo
    pravičnosti, miru, ljubezni in lepote.
    Hvaljen, moj Gospod!
    Amen.

    Laudato si Domine. Dano v Rimu, pri sv. Petru, 24. maja, na binkošti, leta 2015, v tretjem letu Frančiškovega papeževanja.
    Papež Frančišek

  58. Janez says:

    ZAKAJ MOLITI K BOGU?
    V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi molili?

    Za kristjana naj bi bila molitev k Bogu kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot PRVO je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in naše poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

    DRUGI razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo demonske prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19). K Bogu pridemo z raznimi in s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo Boga specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z Njegovo Voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih pa Bog ZADRŽI svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist, zato naj nas to ne ustavi, da bi molili iskreno in goreče. V molitvah se umiri naša Duša in Srce in marsikaj premislimo v Miru in osvetlimo smiselnost naših prošenj z vseh strani in se ne odločamo nepremišljeno in na hitro. Marsikaj mora namreč dozoreti. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naš pripomoček in naše orodje, kako s prošnjo prepričati Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji in slediti Naukom Evangelija. Božja modrost močno presega našo človeško pamet in marsikdaj naknadni vidimo, da bi se lahko napačno odločali v svojo škodo in nespametno, pa nam je Bog namenil nekaj BOLJŠEGA.

    Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je molitev orodje za prepoznavanje njegove Volje glede na Božji Načrt. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu Evangelija, dokler ga ne oznanimo. Prav tako ne bomo nikoli videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo. Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi.
    Naj nas molitev k Bogu Umiri in pomaga, da se bomo v Pogovoru z Bogom podučili kaj je prav in kaj ne za nas. Spolnjujmo ponižno in skromno Božjo Voljo, saj Bog bolje Ve, kaj je dobro in boljše za nas.

    Addendum
    KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
    Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

    Gotquestions et altro

  59. Janez says:

    Četrtek, 6.8.2020 – CILJ ŽIVLJENJA IN POT JE PREOBRAZBA “Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč.” (Mt 17,1-9).

    Jezus nam pravi, naj ga poslušamo. S poslušanjem njega postajamo kakor on, sinovi/hčere. Spremenitev je temeljno izkustvo Jezusovega življenja: kar sprejme pri krstu se uresniči na križu. Vsakemu izmed nas odpre pot v svobodo Božjih otrok, ki živijo iz Očetove ljubezni, ne iz strahu zase. To razsvetljenje spremeni Jezusovo telo v sonce in luč. Njegova spremenitev je napoved tega, kar bomo tudi mi, ko se zares odločimo »poslušati« njega in uresničevati njegovo besedo: to je »oblika«, ki preoblikuje naše življenje po podobi njegovega, do njegove polne velikosti.

    Pater dr. Vili Lovše, Radlje ob Dravi, Koroška

    Jezus, Tvoje srce je ljubeče in sočutno za vso bedo ljudi, ki jih srečuješ in vidiš v življenju.
    Ti si vedno med nami, z nami in v nas, ki verjemo vate in te molimo za pomoč in Božji Mir.
    Ti ne zavrneš prav nikogar, ko prihajamo predte z molitvami in s prošnjami za ozdravitev in pomoč.
    Ti veš, da Te potrebujemo in da ne moremo brez Tebe nič narediti in Živeti.
    Dotikaš se bolnih in ubogih, ki trpijo, ran gobavcev, jezika nemih in gluhonemih
    ter ušes teh, ki so gluhi in jih zdraviš.
    In preženeš hudobne duhove iz obsedenih ljudi, ki so jih napadli in jih mučijo, dokler hudobce ne s svojo Milostno Močjo ne izženeš iz teh revežev.
    Jezus Ti si neskončna dobrota, ki ne pozna nobene nevoščljivosti in hudobije,
    temveč si poln usmiljenja, dobrote in strpnosti do vseh ljudi.
    V Tebi premorem vse, ki mi daješ upanje in moč in me vodiš po Poti k Tebi.
    Naj se dvigajo naše molitve in prošnje k Tebi Gospod, da nas slišiš in uslišiš.
    Pridi k nam Gospod, prinesi nam Božjo Ljubezen in Božji Mir.

    Brez Tebe Gospod, bi bilo vse okoli mene in v meni brez upanja, temno in neživo, zakaj samo Ti, ki nas Ljubiš, nam daješ Ljubezen, Mir in Življenje. In odletele so od mene vse skrbi in težave ter skušnjave, saj si jih pregnal Ti s svojo Svetlobo in Ljubeznijo, ki sijeta in prihajata z Božjo Lučjo Odrešenja in Milosti na Svet. Gospod potrebujem Te. Pridi k nam Gospod. Po Tebi hrepenim in si Tvojega Miru želim. Naj se v Božjem Miru spočije moja Duša in Srce.
    Amen. Janez

  60. Janez says:

    DANAŠNJA ZAHVALA BOGU
    Zahvaljujmo se Bogu za dan, ki smo ga danes preživeli z bližnjimi. Bodimo hvaležni za vse lepe trenutke in darove Boga, ki smo jih prejeli in dali drugim. Ali smo kaj lepega doživeli in kaj dobrega naredili za druge ljudi in reveže ter bolne in ostarele ter otroke se vprašajmo in naredimo vsak dan kaj lepega in dobrega drugim tako, da se vprašamo, kaj pa sem danes dobrega storil za druge ne le zase?. Žetev je obilna delavcev pa malo pomeni, da rabimo tako duhovnike in dejavne vernike v Cerkvi, da bomo z delom, molitvijo in dobroto živeli po Evangeliju našega Gospoda in širili dobroto in Ljubezen. In Gospod vidi v zadnjo kamrico našega srca in ve kaj rabimo, še preden ga prosimo. Nikoli ne vemo, ali je to naš zadnji dan v življenju na Zemlji. Zato pa je prav, da damo vse prejete darove in sposobnosti v dobra dela in pomagamo drugim in sebi na Zemeljski Poti k Njemu.
    Amen. Janez

  61. Janez says:

    DESIDERATA, katedrala Sv.Pavla – Baltimore
    Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato tudi nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj.
    Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Pojdi in bodi med ljudmi in se druži in ne bodi osamljen. Veseli se življenja, ki je darilo.
    Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Prisluhni tišini v svoji duši, premišljuj in dobil boš odgovore. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit.
    Bodi ljubezniv in sočuten ter strpen do bližnjih.
    Bodi ustrežljiv in pomagaj.
    Bodi na strani rešitev in ne na strani problemov.
    Bodi vesel in poln upanja. Bodi zdrav na duši in na telesu. Bodi pozoren. Bodi srečen.

    Katedrala sv. Pavla v Baltimoru v letu Gospodovem 1692; gornje lepe in globoke duhovne misli so še danes zelo aktualne za naš čas. So brezčasne, ker je v njih toliko lepote in ker nas vedno nagovarjajo z ljubeznivo Dobroto, polno Božjih sporočil Ljudem.

    Kje najdeš srečne ljudi? Bosmans

    Med optimisti.
    Le oni so lahko srečni,
    ker znajo videti dobre strani življenja in odprte priložnosti, ki vabijo.
    Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
    Pesimisti sedijo v temi brez volje in ne verujejo da obstajajo izhodi in rešitve.
    Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo ter koprene, da je zunaj čudoviti Božji Svet.
    Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce, za luč optimizma, za nove dni.
    Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
    Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde in hvalijo Boga za vse kar imamo.
    Optimisti verujejo v dobro in da nas Bog ljubi.
    Oni verjamejo v smisel življenja.
    Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
    več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
    Oni verujejo v prijateljstvo in sožitje med ljudmi.
    Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti in prinašajo upanje odrešitve.
    Amen.

    Dopolnjena molitev, Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

    Prelep je res Božji svet in zahvalimo se Bogu za nov dan in za vse kar smo od Njega prejeli.

  62. Janez says:

    Odpri svoje srce veselju

    Kdor hoče razveseljevati ljudi,
    mora veselje in radost imeti v sebi.
    Kdor želi v svet prinesti toplino in luč svetlobe,
    mora v sebi nositi žareči ogenj.
    Kdor hoče pomagati ljudem,
    mora imeti srce, polno ljubezni in dobrote.
    Kdor hoče na zemlji ustvariti mir,
    mora najprej najti mir v svojem srcu in dati zgled.
    Amen.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

  63. Miro says:

    KOT ŽE NAPOVEDANO, CERKEV 5. AVGUSTA SLAVI SPOMINSKI DAN POSVETITVE RIMSKE BAZILIKE MARIJE SNEŽNE!

    Ker je Sveta Devica Marija duhovna mati vseh kristjanov, ki z materinsko ljubeznijo bedi nad nami, se ji ponovno z zaupanjem priporočimo v priprošnjo pri Gospodu. Najprej pa priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali. Kristjani verujemo, da je Marija Devica Božja Mati, ker je rodila Božjega Sina Jezusa Kristusa, in da jo je treba za Bogom najbolj častiti. Med sadovi njenega češčenja je tudi nešteto cerkva, ki so njej posvečene. Ena najznamenitejših je bazilika svete Marije Snežne v Rimu (odlomek iz knjige: Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Molimo:
    Sveta Devica Marija,
    ni tebi enake
    med vsemi ženami sveta,
    hči in dekla
    vzvišenega in najvišjega Kralja, Očeta v nebesih,
    mati najsvetejšega Gospoda našega Jezusa Kristusa,
    nevesta Svetega Duha;
    prosi za nas,
    skupaj s svetim nadangelom Mihaelom
    in vsemi nebeškimi močmi
    in z vsemi svetniki,
    svojega presvetega ljubljenega Sina,
    Gospoda in Učenika.
    Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
    Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej
    in vekomaj. Amen.
    (sv. Frančišek)

    Sveta Devica Marija, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja