Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

13.878 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    NE BODITE V SKRBEH ZA SVOJE ŽIVLJENJE, KAJ BOSTE JEDLI, TUDI NE ZA SVOJE TELO, KAJ BOSTE OBLEKLI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,24-34)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.

    Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec?

    In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri vrže v peč, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: ›Kaj bomo jedli in kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?‹ Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Pogled na ptice pod nebom in lilije na polju naj bi nas navdal z zaupanjem v božjo previdnost. Če pa globlje preudarimo, nas prevzame strah, ko pomislimo, da bi morali z Bogom zares resno računati. Pa si skušamo razložiti Jezusove besede, češ da so le pesniške prispodobe. Pisatelj Ernst Bloch je o njih celo sarkastično pripomnil, da so besede o »pticah pod nebom simbol ekonomske naivnosti kristjanov«. Ključ za boljše razumevanje Kristusovega nauka o božji previdnosti moramo iskati v podobah Boga, s katerimi nam govori današnja božja beseda.

    On nas ne more pozabiti; le mi se mu, s svoje strani, lahko odtujimo in se preusmerimo v navidez potrebnejše stvari.

    Druga, evangeljska podoba nam govori o našem bivanju v Bogu, nebeškem Očetu. On nas vidi in ve, česa potrebujemo; pozna nas in za nas skrbi. Tako govorimo o njegovi PREVIDNOSTI. Razmeroma lahko je verovati v takšnega Boga, dokler nismo v takšni situaciji, da bi ga zares doživeli in v živo izkusili. Dokler se ukvarjamo le z vprašanji, koliko holesterola ali kalorij ima ta ali ona hrana; dokler nas skrbi kakšno dieto naj izberemo, da bi shujšali; dokler letamo od trgovine do trgovine v iskanju boljših cigaret … dotlej nam je teorija o božji previdnosti lahko sprejemljiva.

    Drugače pa je verovati in živeti v popolni vdanosti Očetu takrat, ko nam zmede naše račune nezaposlenost, kriza, nesreča, osamelost in negotovost starih let … Smo takrat sposobni »preložiti svojo skrb na Gospoda« in z vedrim zaupanjem iti naprej?

    Evangeljski materinski in očetovski Bog nas osvobaja za neutesnjeno, vedro – nikakor pa pasivno in lenobno bivanje na zemlji. »Bog skrbi za ptice pod nebom, vendar jim ne daje hrane v gnezdo,« pravi pregovor.

    Jezus želi, da živimo brezskrbno kot ptice. Ptice so, čeprav ne sejejo in ne žanjejo, brezskrbne. Koliko bolj bi morali biti nezaskrbljeni mi z vsemi našimi žetvami in prizadevanji. Če že ptice, ki so živali, niso zaskrbljene, koliko manj razlogov za to imamo mi, ki smo božji otroci ..Bog, ki nam je naklonil velike stvari, bo skrbel tudi za manjše reči,« je v istem duhu vere dejal sv. Hieronim. Morda so le posamezniki, katerih srce je zares bilo polno Boga, mogli postaviti vse svoje zaupanje vanj.

    Najmanj, kar od nas pričakuje današnji evangelij, pa je to, da ne gradimo na bogastvu in imetju, denarju – mamonu. Bogastvo je lahko največji božji nasprotnik. »Kdor je suženj bogastva, se ga oklepa kakor suženj; kdor pa je zlomil jarem suženjstva bogastvu, ga razdaja kakor gospod« (sv. Hieronim).

    Naše srce naj ostane odprto in otroško vdano, da bi lahko z vso svobodo izpolnilo edino, prastaro in absolutno zapoved: »Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini! Ljubi Gospoda svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo!« (5 Mz 6,4). To je priložnost, da naredimo nekaj drugega, da lahko nekaj postane drugače. Zato se vprašajmo: katere stvari so me odvračale od živosti in me oddaljevale od Boga?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  2. Miro says:

    KJER JE TVOJ ZAKLAD, TAM JE TUDI TVOJE SRCE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,19-23)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi kopljejo in kradejo. Nabirajte si marveč zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj ne rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Svetilka tvojega telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo vse tvoje telo svetlo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo vse tvoje telo v temi. Če se torej tvoja notranja luč stemni, kolika bo tema!«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ZAKLAD – SRCE

    Današnji evangelij nam želi reči, da je kristjan tisti, ki nosi v sebi veliko željo, globoko željo, tisto, srečati se s svojim Gospodom skupaj s svojimi brati, sopotniki na poti. Vse to pa, kar nam Jezus pravi, je povzeto v znanem Jezusovem izreku: Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.

    Postavil vam bom dve vprašanji. Prvo je: Ali bije v vas srce, ki si želi? Poskusite odgovoriti v tišini vašega srca. Imaš srce, ki si želi, ali pa imaš zaprto srce, zaspano srce, omrtvičeno srce za stvari življenja?

    Drugo vprašanje: kje je tvoj zaklad, tisti, ki si ga želiš? Jezus nam je rekel: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce« in jaz vas vprašam: »Kje je tvoj zaklad? Katera resničnost je zate najpomembnejša, najbolj dragocena, resničnost, ki kakor magnet privlači moje srce? Kaj privlači tvoje srce? Lahko rečem, da je to Božja ljubezen, ki je hotenje delati dobro drugim, živeti za Gospoda in za naše brate? Lahko to rečem?

    Kdo bi mi lahko rekel: ‘Zame je najpomembnejša resničnost to, da imam družino, delo’ Seveda, res je, pomemno je, toda, katera je tista moč, ki drži skupaj družino? Ljubezen je tista, in kdo seje ljubezen v naše srce? Bog. Božja ljubezen. In ravno Božja ljubezen je tista, ki daje smisel majhnim vsakodnevnim prizadevanjem in ki tudi pomaga pri soočanju z velikimi preizkušnjami. Resničen človekov zaklad je to, da gremo v življenju naprej z ljubeznijo, s tisto ljubeznijo, ki jo je Gospod posejal v srce, z Božjo ljubeznijo. In to je resničen zaklad.

    Toda Božja ljubezen, kaj je to? Ni nekaj nedoločenega, neko splošno čustvo. Božja ljubezen ima ime in obličje: Jezus Kristus. Božja ljubezen se pokaže v Jezusu. Ljubimo osebe in oseba, ki jo mi ljubimo, je Jezus, Očetov dar med nami. Je ljubezen, ki da vrednost in lepoto vsemu ostalemu, torej družini, delu, študiju, prijateljstvu, umetnosti, vsaki človeški dejavnosti. Daje pa tudi smisel negativnim izkušnjam, saj nam ta ljubezen omogoči iti preko teh izkušenj, iti preko, da ne ostanemo sužnji zla, omogoča nam iti čez ter nam vedno odpira upanje. V tem tudi napori in padci najdejo svoj smisel. Tudi naši grehi najdejo smisel v Božji ljubezni, saj nam ta Božja ljubezen v Jezusu Kristusu vedno odpušča. Tako nas ljubi, da nam vedno odpušča.

    Naj nam Marija pomaga, da bomo lahko tudi mi živeli to ljubezen, vsakdo glede na lastno poklicanost.

    Povzeto po: https://portal.pridi.com/2024/06/20/petek-21-junij/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  3. Miro says:

    Sv. apostol Pavel nam polaga na srce: »Vzemite čelado odrešenja in meč Duha,
    kar je Božja beseda.« (Ef 6,17)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    PAPEŽ: SPREJETI IN VKLJUČITI LJUDI, KI TRKAJO NA NAŠA VRATA

    OB KONCU SPLOŠNE AVDIENCE, 19. JUNIJA 2024, JE PAPEŽ FRANČIŠEK POZVAL,
    K SPREJEMANJU IN VKLJUČEVANJU BEGUNCEV, KI TRKAJO NA NAŠA VRATA.
    PONOVNO JE POVABIL K VSAKODNEVNI MOLITVI ZA MIR.

    Več na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/papez-sprejeti-in-vkljuciti-ljud-ki-trkajo-na-nasa-vrata.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    • Miro says:

      MOLIMO ZA MIR V SVETU

      Gospod Jezus Kristus,
      Ti si resnični Kralj miru.
      V Tebi samem lahko najdemo svoboda.
      Prosim, osvobodi naš svet konfliktov.
      Prinesi enotnost v nemirne narode.
      Naj tvoj časten mir kraljuje v vsakem srcu.
      Razkrij vso temo in zlo.
      Varuj dostojanstvo vsakega človeškega življenja.
      Zamenjaj sovraštvo s svojo ljubeznijo.
      Podaj modrost svetovnim voditeljem.
      Osvobodi jih sebičnih ambicij.
      Odpravi vsako nasilje in vojno.

      Slavna Devica Marija, Sveti nadangel Mihael,
      vsi angeli in svetniki: prosite za mir.
      Prosite za enotnost med narodi.
      Prosite za enotnost med vsemi ljudmi.
      Prosite za najbolj ranljive.
      Prosite za tiste, ki trpijo.
      Prosite za prestrašene.
      Prosite za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
      Prosite za nas vse.

      Jezus, Sin živega Boga, usmili se nas.
      Jezus, usliši naše molitve.
      Jezus, vate zaupam!

      Amen.

      https://portal.pridi.com/2023/11/17/molitev-za-mir/

  5. Miro says:

    JEZUS NAS UČI MOLITI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,7-15)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite jim podobni, vaš Oče namreč ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Takole torej molite:

    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ne odpustite ljudem, tudi vaš Oče vam ne bo odpustil vaših grehov.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    PRI MOLITVI NE BLEBETAJTE

    Eden temeljnih problemov sveta je kriza molitve. To še posebej velja za področje Slovenije, saj po raziskavah Slovenci izmed evropskih narodov najmanj molimo. Pri tem ne gre v prvi vrsti toliko za molitev v kvantitativnem smislu, ampak gre za krizo kvalitete molitve.

    Jezus v uvodu v molitev Oče naš opozori, da ni smisel molitve v količini, ampak v kvaliteti molitve, ki se najbolj izraža v omenjeni Gospodovi molitvi. Jezus celo govori, da tisti, ki misli, da bo molitev dosegla namen z izgovarjanjem mnogih besede, postaja podoben poganom.

    Ljudje se največkrat izgovarjamo, da nimamo časa za molitev. Če posvečamo velik del molitve molitvenim obrazcem, ki so v glavnem naučeni, potem bomo poleg vseh dnevnih obveznosti, res težko našli čas za molitev. Če pa bomo k molitvi usmerili predvsem svoje srce, potem je lahko molitev časovno sicer kratka in učinkovita, saj bo iz srca prišlo na dan vse tisto, kar želimo izročiti Bogu.

    Jezus nas v družbi njegovih učencev uči moliti z molitvijo Oče naš, za katero lahko rečemo, da je molitev vseh molitev, saj je v njej povzeto vse, kar potrebujemo za življenje. V molitvi je izpostavljeno sedem prošenj. Prve tri prošnje se nanašajo neposredno na Boga, zadnje tri nas usmerjajo v izogibanje slabemu, vmes med temi šestimi prošnjami pa je prošnja za vsakdanji kruh.

    Molitev je v prvi vrsti stvar ljubezni. Če rečemo, da nimamo časa za molitev, je tako kot bi rekli, da nimamo ljubezni. Čas imamo za tisto, kar ljubimo, oz. za tisto, kamor nam vleče srce. Če imamo čas preživeti ure in ure ob elektronskih napravah, pomeni, da smo je naše srce v prvi vrsti tam. Če imamo čas za ljubljeno osebo, pomeni, da je naše srce pri njej. Če pa je med ljubljenimi osebami na prvem mestu Bog, potem lahko Božja ljubezen skozi nas vstopa v vsakdanjik tega sveta. Vprašanje ljubezni v svetu je tako vprašanje naše lastne odprtosti zanjo.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/19/cetrtek-20-junij/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  6. Miro says:

    GLEJTE, DA DOBRIH DEL NE BOSTE OPRAVLJALI PRED LJUDMI, DA BI VAS ONI VIDELI; SICER NE BOSTE IMELI PLAČILA PRI SVOJEM OČETU, KI JE V NEBESIH

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,1-6.16-18)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Glejte, da dobrih del ne boste opravljali pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

    Kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stojé po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

    Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GLEJTE, DA DOBRIH DEL NE BOSTE OPRAVLJALI PRED LJUDMI, DA BI VAS ONI VIDELI …

    Kadar molite, ne bodite kakor hinavci …

    Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; …

    Dobra dela – kaj bi radi z njimi? Dobra dela so izraz ljubezni do bližnjega. Dobra dela vabijo, da se umirimo v sebi in vzamemo nase križ razpetosti med delom in pogovorom, med tihoto in besedo. Čemu torej dobra dela? Da bi v sebi razjasnili pogled na bližnjega, da bi ga videli v globini in odgovorili na resnično potrebo.

    Kaj bi radi dosegli s pomnoženimi molitvami? Lepo je, če bi radi stopili v stik z Bogom. A ne smemo hiteti kakor duhovnik in levit mimo človeka, ki je padel med razbojnike. Spomnimo se, kako sta ponosno tekla opravljat svoje molitve. Neverni Samarijan, odpadli član Izraelskega ljudstva, je videl reveža in se ni bal umazati si rok s krvjo in blatom. Lepo je, če se odločimo za več molitve, vendar ne na račun bližnjega! V nas mora ostajati razpetost med delom in molitvijo, med telesnimi in duhovnimi skrbmi. Odnos z Bogom mora biti prepleten z ljubeznijo do bližnjega in ljubezen do bližnjega mora izvirati iz odnosa do Boga.

    In nazadnje telesni post: čemu je odpoved v hrani namenjena? Jezus opozarja Jude, da bi z vsakim od treh dejanj radi zbudili priznanje pri ljudeh. A post je še posebej namenjen temu, da se srečamo sami s seboj. Da se srečamo z napetostjo med izpolnjenimi in neizpolnjenimi hrepenenji. Hrepenenja in strasti bi radi zapolnili z nečim oprijemljivim, zato pogosto segamo po hrani. Če z istimi nezavednimi vzgibi segamo po postu in raznih vajah, da bi si dokazali, da smo dobri, smo zgrešili cilj.

    Kaj bomo s postom, je resno vprašanje? Ne gre za preproste vaje, ki jih bomo ‘obkljukali’, ampak za vprašanje razpetosti, na katero nas post želi najprej spomniti.

    Naj nas še tako boli naša neuspešnost v zakonskem življenju, v družbenem življenju, na tem ali onem osebnem področju, ničesar ne bomo rešili zgolj z zunanjim postom. Post, ki ga želi Bog od nas je nositi nemoč in hrepenenja v sebi. Živeti z neizpolnjenostjo in hrepeneti po popolnosti. Jezus ne prinaša logike uspeha, ne pozna zgodbe o uspehu, pozna pa zgodbo o jaslih in križu, o ponižnosti in trpljenju. To je zgodba pravega posta, to je pot kristjana, ki želi živeti polno, na zemlji za nebesa. Ni lahko nositi v sebi nebesa in ostajati na zemlji, a to je veličina Jezusove zmage. Samo takšna je lahko zmaga kristjana, tj. zmaga križa!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/06/18/sreda-19-junij-glejte-da-dobrih-del-ne-boste-opravljali-pred-ljudmi-da-bi-vas-oni-videli/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  7. Miro says:

    SVETI OČE PRI KATEHEZI: DA NE BI OSIROMAŠILI MOLITVE, MOLIMO S PSALMI

    KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 19. JUNIJA 2024, JE BILA NAMENJENA PSALMOM.
    SVETI OČE JE POVABIL NAJ SE NAUČIMO MOLITI S PSALMI. PSALMI NAM NAMREČ POMAGAJO, DA
    SE ODPREMO ZA MOLITEV, KI NI OSREDOTOČENA SAMO NA NAS, AMPAK POSTANE SLAVLJENJE,
    BLAGOSLAVLJANJE IN ZAHVALJEVANJE.

    Kateheza svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-06/sveti-oce-pri-katehezi-molimo-s-psalmi.html

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja