Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.311 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
  1. Miro says:
    4. junija, 2026 at 8:37

    ODPRIMO SRCE ZA BOŽJO BESEDO!

    GOSPOD JEZUS KRISTUS: “KDOR JÉ MOJE MESO IN PIJE MOJO KRI,
    OSTAJA V MENI IN JAZ V NJEM.” (Jn 6,56)

    BOŽJA BESEDA za današnji dan: https://hozana.si/

    Odgovori
  2. Miro says:
    4. junija, 2026 at 8:32

    PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI

    NA TA DAN OBHAJAMO JEZUSOVO NAVZOČNOST V ZAKRAMENTU SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI – EVHARISTIJE, KI JE SREDIŠČE KRŠČANSKE VERE IN ZAKRAMENTALNEGA ŽIVLJENJA VERNIH. NA PRAZNIK SO PONEKOD V NAVADI RAZLIČNE OBLIKE PROCESIJ, S ČIMER VERNIKI TUDI NAVZVEN POKAŽEJO SVOJO VERO. PRAZNIK JE ZAPOVEDAN, ZATO SE KATOLIČANI TA DAN UDELEŽIJO BOGOSLUŽJA.

    Praznik svetega Rešnjega telesa in krvi, ki ga v ljudskem izročilu imenujemo telovo, je eden najpomembnejših praznikov bogoslužnega leta. Z njim se Katoliška Cerkev z zahvalo spominja velikega daru evharistije in slovesno izpoveduje vero, da je v njej pod podobama kruha in vina resnično navzoč Jezus Kristus. Evharistija je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih.

    Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na veliko noč: obhajamo ga v četrtek po nedelji Svete Trojice, to je drugi četrtek po binkoštih. Je zapovedan praznik in eden redkih, ki ne pade na nedeljo, zato se verniki na ta dan udeležijo svete maše. Ponekod so v navadi slovesne procesije z Najsvetejšim, s katerimi verniki tudi navzven izpričajo svojo vero.

    Izraz evharistija izhaja iz grškega glagola eucharistein, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je vir in vrhunec vsega krščanskega življenja. Med vsemi zakramenti ima prvenstveno mesto: pri drugih zakramentih smo deležni posameznih sadov Kristusovega odrešenja, v evharistiji pa je navzoč Kristus sam, učlovečena Beseda, ki je vse zakramente tudi postavil.

    Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so vključeni v župnijsko katehezo, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu svetemu obhajilu navadno pristopijo v tretjem razredu osnovne šole.

    Posvečene hostije se shranjujejo v ciboriju, posamezno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Shranjevanje izpričuje Gospodovo trajno navzočnost v zakramentalni obliki in omogoča čaščenje Najsvetejšega. Duhovniki monštranco izpostavljajo v čaščenje ob posebnih priložnostih; ob veliki noči in na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in v njihovi okolici. Marsikje postavijo začasne kapelice ali oltarje (tradicionalno štiri), mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem javno izpovedo svojo vero.

    O prazniku svetega Rešnjega telesa in krvi več na: https://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi

    Odgovori
  3. Miro says:
    3. junija, 2026 at 16:53

    ŠKOF SAJE PRI MAŠI ZA MIR IN SPRAVO NA KUREŠČKU: POD KRIŽEM Z MARIJO NA POTI MIRU IN SPRAVE

    NOVOMEŠKI ŠKOF ANDREJ SAJE JE 30. MAJA 2026 NA KUREŠČKU PRI SVETI MAŠI ZA MIR IN SPRAVO V SLOVENSKEM NARODU NAGOVORIL ROMARJE, ZBRANE PRI MARIJI, KRALJICI MIRU.

    V nagovoru je poudaril, da resnični mir ni zgolj človeški projekt ali politični dogovor, ampak Božji dar, ki se začne v spreobrnjenem srcu. Ob svetopisemskih berilih je izpostavil, da brez resnice ni sprave, brez pravičnosti ni miru in brez odpuščanja ni prihodnosti. Spomnil je tudi na boleče rane slovenskega naroda iz časa druge svetovne vojne, revolucije, povojnih pobojev in desetletij molka ter poudaril, da sprava presega politično raven, saj zadeva človekovo srce, odnose in narodov spomin.

    Škof Saje je ob evangeljskem prizoru pod križem posebej izpostavil Marijo kot Mater, ki ostaja zvesta v bolečini in postaja znamenje novega občestva. Poudaril je, da sprava ne pomeni pozabe, ampak pot skozi resnico, poslušanje, spoštovanje in ljubezen, ki je močnejša od smrti. Cerkev je po njegovih besedah poklicana, da ohranja spomin na žrtve, moli za mrtve in žive ter pomaga graditi kulturo dialoga in sprave. Vernike je spodbudil, naj mir začenjajo v vsakdanjih dejanjih, v družini, pri molitvi, pri spovedi in v spoštovanju drugega, ter naj na Kureščku vztrajno prosijo za ozdravljenje ran slovenskega naroda.

    Celoten nagovor škofa Sajeta na: https://katoliska-cerkev.si/skof-saje-pri-masi-za-mir-in-spravo-na-kurescku-pod-krizem-z-marijo-na-poti-miru-in-sprave-26

    Odgovori
  4. Miro says:
    3. junija, 2026 at 9:47

    ODPRIMO SRCE ZA BOŽJO BESEDO!

    SVOJE OČI VZDIGUJEM K TEBI,
    KI IMAŠ PRESTOL V NEBESIH.
    (Ps 123,1)

    BOŽJA BESEDA za današnji dan: https://hozana.si/

    Odgovori
  5. Miro says:
    3. junija, 2026 at 9:44

    KDO SO LETOŠNJI NOVOMAŠNIKI? (Družina)

    KONEC JUNIJA, OKROG PRAZNIKA APOSTOLOV PETRA IN PAVLA, BO V DUHOVNIKE POSVEČENIH PET SLOVENSKIH DIAKONOV. V NASLEDNJIH TEDNIH JIH BOMO PODROBNEJE PREDSTAVILI V ČLANKIH IN VIDEO POGOVORIH NA SPLETNI STRANI TER V TEDNIKU DRUŽINA.

    Med novomašniki bodo trije postali škofijski duhovniki: Luka Anžič iz župnije Ihan (Nadškofija Ljubljana), Gregor Anton Capuder iz župnije Moravče (Nadškofija Ljubljana) in Timotej Fijavž Vivod iz župnije Slovenske Konjice (Nadškofija Maribor). Dva novomašnika pa prihajata iz redovniških vrst: jezuit Janez Gorenc iz župnije Ljubljana Dravlje in kapucin Dominik Papež iz župnije Ambrus v Suhi krajini.

    Več o letošnjih novomašnikih na: https://www.druzina.si/clanek/kdo-so-letosnji-novomasniki

    Odgovori
  6. Miro says:
    2. junija, 2026 at 8:22

    ČLOVEKOVEGA DUHA NE MORE UMIRITI NIČ DRUGEGA KAKOR BOG SAM PO SVOJEM DUHU. V NJEM SE NAMREČ BOG RAZODENE ČLOVEŠKEMU DUHU IN PO NJEM JE NAVZOČ V ČLOVEKU.

    Janez Pavel II. to opiše takole: »Skriti dih Božjega Duha doseže, da se tudi človeški duh odpre pred Bogom, ki se mu odpira, da ga odreši in posveti. Z darom delujoče milosti, ki prihaja od Duha, človek vstopi v ›novo življenje‹, uveden je v nadnaravno stvarnost Božjega življenja samega in postane ›bivališče Svetega Duha‹, ›tempelj živega Boga‹ (Rim 8,9; 1 Kor 6,19)« (Janez Pavel II. 1986, 58). Po Svetem Duhu prideta k človeku Oče in Sin in se naselita v njem (Jn 14,23). »V milostnem občestvu s Trojico se razširi ›življenjski prostor‹ človeka, dvignjenega na nadnaravno raven Božjega življenja. Človek živi v Bogu in od Boga: živi ›po Duhu‹ in ›želi, kar je duhovnega‹« (Janez Pavel II. 1986, 58).

    Sveti Duh »uči«, »spominja«, »uvaja« in »vodi« (Jn 14,26; 16,12) vsakega kristjana. On je »maziljenje«, ki omogoča »okušanje«, določa vrednost, presoja in izbira (1 Jn 2,20-27). Je advokat-tolažnik, ki prihaja na pomoč naši nemoči, nam daruje in podpira duha posinovljenja (Rim 8,15-26). Sveti Duh razsvetljuje in celostno povezuje vse naše razsežnosti življenja: spomin, (raz)um, voljo, čustva in telo. Sveti Duh daje človeku moč in vodi njegove misli, odločitve, besede, dejanja itd. Duhovnost je zato umetnost sodelovanja s Svetim Duhom, umetnost upoštevanja njegove navzočnosti, umetnost dopuščanja, da njegova navzočnost obrodi sadove v našem življenju. Temeljno dejanje duhovnega življenja je prav v radikalnem priznanju navzočnosti Svetega Duha in v trajni odprtosti njegovemu delovanju: torej odprtosti do drugega, z malo in veliko začetnico, tj. Boga.

    Del besedila iz članka: Moliti z duhom/Duhom, p. Ivan Platovnjak in p. Jože Roblek

    Celotno besedilo na: https://duhovnosti.si/2020/04/25/moliti-z-duhom/

    Odgovori
  7. Miro says:
    31. maja, 2026 at 16:46

    ODPRIMO SRCE ZA BOŽJO BESEDO!

    UPAJ V GOSPODA,
    BODI MOČAN, TVOJE SRCE NAJ SE OPOGUMI,
    UPAJ V GOSPODA.
    (Ps 27,14)

    BOŽJA BESEDA za današnji dan: https://hozana.si/

    Odgovori
  8. Miro says:
    31. maja, 2026 at 16:39

    PAPEŽ: NAJ V MARIJINEM »DA« BOŽJI VOLJI VZCVETI TUDI NAŠ »DA« LJUBEZNI PRESVETE TROJICE

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEPO NEDELJO VAM VOŠČIM! Z BINKOŠTNIM PRAZNIKOM PRED ENIM TEDNOM SE JE ZAKLJUČIL VELIKONOČNI ČAS. KO DANES OBHAJAMO SKRIVNOST BOGA TROJICE, NAM JE DANA MOŽNOST, DA PREMISLIMO POT, KI SMO JO PREHODILI, ZAČENŠI IZ NJENEGA SREDIŠČA: IZ BOŽJEGA ŽIVLJENJA, KI NAM JE BILO DANO V JEZUSU KRISTUSU«.

    S temi besedami je papež Leon XIV. začel nagovor pred opoldansko molitvijo z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo nedeljo Svete Trojice.Leon XIV.

    To življenje je dinamično, neizčrpno, rodovitno občestvo, v katerega smo vključeni. Duh, ki povezuje Očeta in Sina je bil namreč izlit v naša srca, tako da v svetu dobi obliko Cerkve, zakramenta občestva, prostora srečanja, ljubezni in življenja, v katerem se nebesa in zemlja že dotikata.

    Evangelij današnjega bogoslužja (Jn 3,16-18) nam predstavi Nikodema, pomembno osebnost v Izraelu, ki je čutil globoko privlačnost do Jezusa. Poiskal ga je – ponoči, da ga ne bi videli – ker je želel bolje spoznati tega skrivnostnega Učitelja in mu postavljati vprašanja. S tem, da ga je Jezus sprejel, mu je dal pomen njegovemu iskanju. Presenetil ga je, ko mu je nakazal, da se tudi odrasel človek lahko ponovno rodi; dal mu je zaslutiti, da bi Božje življenje lahko spremenilo njegovo življenje. Jezus je Nikodemu govoril o Svetem Duhu, njegovo noč je razsvetlil z resnico, ki v današnjem prazniku odmeva v vseh naših cerkvah: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (v. 16). In še: »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (v. 17).

    Predragi, v skrivnosti Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, smo doma, kot se je Nikodem počutil doma pri Jezusu. Božje življenje je čudovito in vključujoče, daje mir našim srcem, ki so pogosto tako nemirna, in nam pomaga, da srečamo brate in sestre v veselju Duha. Trojica nam pomaga ljubiti vse in vsakogar: odkrivamo, da je vsaka stvar ustvarjena za občestvo, odnos, srečanje. In nasprotno razumemo, zakaj delitve, polarizacije, prezir, raznolikosti prinašajo v svet uničenje, žalost in suhost.

    Nikodem je bil član sinedrija, Sveta voditeljev Izraela. Ko je v sinedriju slišal besede prezira do Jezusa, je vse povabil, naj ga poslušajo, preden ga obsodijo. Od Boga je po samem Kristusu prejel Duha občestva, ki odpira srca za novo resnico in za resnično novost. Kdor ne sprejme tega Duha, se v jadikovanju hitro postara; ostane sam, nikdar v duhu praznovanja. Danes, dragi bratje in sestre, pa je praznik! Božji praznik je naš praznik. Zato sv. Pavel piše Korinčanom: »Bratje, veselite se, izpopolnjujte se, spodbujajte se, isto mislite, živite v miru in Bog ljubezni in miru bo z vami« (2 Kor 13,11).

    In sedaj se z molitvijo angelovega češčenja obrnimo na Devico Marijo. V njenem »da« Božji volji naj vzcveti tudi naš »da« ljubezni Presvete Trojice.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-05/papez-naj-v-marijinem-da-bozji-volji-vzcveti-tudi-nas-da.html

    Odgovori
← Older Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja