Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.391 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    ODPRIMO SRCE ZA BOŽJO BESEDO!

    Ljubim te, Gospod, moja moč,
    Gospod, moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj;
    moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam,
    moj ščit, rog moje rešitve, moje zavetje.
    (Ps 18,2-3)

    BOŽJA BESEDA za današnji dan: https://hozana.si/

  2. Miro says:

    SLOVESNI PRAZNIK APOSTOLOV SV. PETRA IN PAVLA

    V KATOLIŠKI CERKVI 29. JUNIJA PRAZNUJEMO SLOVESNI PRAZNIK APOSTOLOV SV. PETRA IN PAVLA.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/slovesni-praznik-apostolov-sv-petra-in-pavla-2015

    SV. PETER IN PAVEL, PROSITA ZA NAS!

  3. Miro says:

    PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI MAŠNIŠKEM POSVEČENJU V LJUBLJANSKI STOLNICI (SŠK, 29. junij 2026)

    SPOŠTOVANI BRATJE ŠKOFJE IN DUHOVNIKI, DRAGI BRATJE DIAKONI IN BOGOSLOVCI, SPOŠTOVANE SESTRE REDOVNICE IN REDOVNIKI, DRAGI VERNIKI IZ ŽUPNIJ, IZ KATERIH PRIHAJAJO NAŠI LETOŠNJI KANDIDATI ZA DUHOVNIŠTVO, DRAGI BRATJE IN SESTRE.

    Zbrali smo se v stolnici svetega Nikolaja, da se Bogu zahvalimo, da obiskuje svoje ljudstvo. Letos bomo priče duhovniškemu posvečenju treh diakonov, dveh za ljubljansko nadškofijo in enega za slovensko jezuitsko provinco. Vse tri lepo pozdravljam in jih vabim, naj bodo srčni – srčni v obljubah, ki jih bodo danes izrekli, srčni v izpolnjevanju teh obljub in srčni v zvesti hoji za Jezusom Kristusom sredi Božjega ljudstva, h kateremu bodo poslani.

    Prav tako lepo pozdravljam njihove družine. Njihove starše, po katerih jim je Bog dal življenje in njihovo vzgojo zaupal njihovi ljubezni, modrosti in ponižnosti. Pozdravljeni tudi bratje in sestre, ki ste svojim bratom, ki bodo danes postali duhovniki, pomagali rasti v pozornosti do drugih, v sprejemanju in v odpovedovanju. Pozdravljam tudi prijatelje, s katerimi so brusili svoj značaj, se učili zmagovati in sprejemati poraze. Vse to je dragocena šola življenja in odnosov.

    Iskreno se zahvaljujem vašim gospodom župnikom, ki so vas spremljali v letih odraščanja in v letih semeniške vzgoje. Deležni ste bili njihovih molitev, pa tudi njihovega zgleda in nasvetov. Prav je tudi, da se spomnimo vseh, ki so v vaša srca polagali semena Božje besede in vere, po katerih je rastel vaš odnos do Boga in pripravljenost poslušati njegova povabila. Pomemben delež pri tem so imeli tudi vaši predstojniki v semenišču, vaši rektorji, spirituali in prefekti.

    In danes ste tukaj, dragi bratje diakoni. Čas je dozorel in odločitev je bila sprejeta. Posebno močno sedaj doživljam tisto skrivnostno resnico, ki jo je zapisal pisatelj Pisma Hebrejcem: »Vsak véliki duhovnik je vzet izmed ljudi in je postavljen za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da prinaša daritve in žrtve« (Heb 5,1). Ne izhajate iz neke posebne skupine ljudi, niste privilegirana skupnost. V Stari zavezi je bilo duhovništvo izročeno Levijevemu rodu in se je prenašalo po krvi. Vi pa stojite pred nami kot tisti, ki ste vzeti izmed teh ljudi. V sebi nosite zgodovino svojih družin in rodbin z njihovimi svetlimi zgledi in z njihovimi sencami. Ta zavest vas bo obvarovala, da nikoli ne boste popuščali skušnjavi večvrednosti, vzvišenosti, izjemnosti. Del tega Božjega ljudstva ste, postavljeni za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga.

    To naj bo povabilo tudi za vse nas, dragi bratje in sestre kristjani. Ko boste gledali te duhovnike in katere koli duhovnike, se zavedajte, da so takšni kot vi. Izhajajo izmed vas. Ne sodite jih strožje, kot sodite sami sebe. Prosim pa vas, da zanje veliko molite, tako kakor je Cerkev, kot smo slišali v prvem berilu, nenehno molila za Petra, ki je bil v ječi. Glas Cerkve, ki moli in prosi za svoje duhovnike, naj nikoli ne utihne. Strl bo vse okove in odprl vsa vrata.

    Prav tako pa naj nikoli ne utihne vaša molitev za Božje ljudstvo, dragi diakoni Gregor, Janez in Luka. Ne naveličajte se stati pred Bogom in prositi za ljudstvo, ki vam ga bo zaupal. Za zgled naj vam bodo velikani molitve iz Stare zaveze, od Abrahama, preko Mojzesa do prerokov, ki so bili pripravljeni za ljudstvo zastaviti tudi sami sebe in svoje življenje … (se nadaljuje).

    Celoten nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanete Zoreta na:

    https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-masniskem-posvecenju-v-ljubljanski-stolnici2026

  4. Miro says:

    SPOVED – ZAKRAMENT SPRAVE

    Piše: p. Ivan Platovnjak DJ

    JEZUS NAS SPODBUJA, DA VERUJEMO VANJ, KAJTI V NJEM JE NAŠE ODPUŠČANJE (JN 8,24). ON JEMLJE NAŠE GREHE NASE, KO MU JI V KESANJU IZROČIMO. NI GREHA, KI NAM GA NE BI ŽELEL ODPUSTITI, ČE GA MI PROSIMO ZA ODPUŠČANJE.

    V zakramentu spovedi se še na poseben način sklanja k nam po duhovniku, ki nas po Cerkvi, Kristusovem skrivnostnem telesu, razvezuje suženjskih vezi greha in osvobaja za življenje v svobodi Božjih otrok (Mt 18,18). Po njem nam daje na viden in slišen način zagotovilo, da nam je odpustil. Vse to nam je darovano, da bi tudi mi mogli postajati usmiljeni, kakor je usmiljen naš Oče (Lk 6,36), in odpuščati drugim, kakor je odpuščeno nam. Zakrament spovedi nam je podarjen ne samo zato, da smo deležni zastonjskega daru odpuščanja, temveč da ga tudi živimo v odnosu do drugih, sebe in Boga.

    Več člankov na: https://duhovnosti.si/odpuscanje/spoved-zakrament-sprave/

  5. Miro says:

    NA PRAZNIK SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN KRVI JE IZGUBIL KLOBUK IN NAŠEL VERO (Aleteia, 28/06/26)

    VČASIH SE MILOST ZAČNE RAVNO TAM, KJER SE KONČA NAŠA SAMOZAVEST

    Na dan svetega Rešnjega telesa in krvi leta 1854 se je procesija počasi prebijala po ulicah nemškega Düsseldorfa. Sveče, nebo, prapori, duhovniki v zlato vezenih oblačilih, Najsvetejše, ki so ga nosili skozi mesto – za mladega norveškega umetnika je bila to neverjetno slikovita podoba. KARL SCHILLING je navsezadnje prišel v Düsseldorf, da bi ustvarjal.

    Dogajanje je opazoval kot tipični umetnik: svetloba, barve, gibanje množice. Ni pa še vedel, da je v tem prizoru najpomembnejše tisto, kar je nevidno.

    Star je bil devetnajst let. Visok, čeden in samozavesten. Odraščal je v protestantski Norveški, zato je katoliško procesijo gledal z distanco, morda celo z rahlim pridihom vzvišenosti. Medtem ko je množica padla na kolena in so si moški sneli klobuke, je ostal pokonci, njegov velik črn umetniški klobuk pa je trdno sedel na njegovih dolgih, svetlih laseh.

    V naslednjem trenutku je nekdo tako močno udaril po njegovem klobuku, da je poletel čez cesto. Ta gesta bi lahko bila povod za zamero, a postala je začetek milosti …

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2026/06/28/na-praznik-svetega-resnjega-telesa-in-krvi-je-izgubil-klobuk-in-nasel-vero/

    • Miro says:

      BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

      • Miro says:

        ODPRIMO SRCE ZA BOŽJO BESEDO!

        BLAGOR LJUDSTVU, KI POZNA VESELO VZKLIKANJE,
        GOSPOD, V SVETLOBI TVOJEGA OBLIČJA BODO HODILI.
        VES DAN SE BODO RADOVALI NAD TVOJIM IMENOM,
        POVIŠANI BODO ZARADI TVOJE PRAVIČNOSTI.
        (Ps 89,16-17)

        BOŽJA BESEDA za današnji dan: https://hozana.si/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja