Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

3.775 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    SVETI OČE: VSI POTREBUJEMO BOŽJO MOČ IN MODROST, KI JO JE JEZUS RAZODEL NA KRIŽU – TAKO KOT JEZUS NI PRENAŠAL, DA BI HIŠA NJEGOVEGA OČETA POSTALA TRŽNICA, TAKO ŽELI, DA NAŠE SRCE NE BI BILO KRAJ ZMEDE, NEREDA IN ZMEŠNJAVE – ON IMA MOČ, DA PREMAGA NAŠE ZLO, DA OZDRAVI NAŠE BOLEZNI, DA OBNOVI TEMPELJ NAŠEGA SRCA!

    Evangeljski odlomek:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+2%2C13-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »V evangeliju, ki smo ga pravkar slišali (Jn 2,13-25), vidimo, kako je Jezus iz jeruzalemskega templja izgnal menjalce in vse tiste, ki so kupovali in prodajali. Zakaj je Jezus storil to tako močno dejanje, tako provokativno? Storil ga je zato, ker ga je Oče poslal, da bi očistil tempelj: ne le tempelj iz kamna, ampak predvsem tempelj našega srca. Tako kot Jezus ni prenašal, da bi hiša njegovega Očeta postala tržnica (prim. Jn 2,16), tako želi, da naše srce ne bi bilo kraj zmede, nereda in zmešnjave. Srce je treba očediti, urediti, očistiti. Česa? Laži, ki ga umažejo, dvojnosti hinavščine. Vsi jih imamo. Gre za bolezni, ki škodijo srcu, ki onečastijo življenje, ga napravijo dvojnega. Ponovno moramo biti očiščeni svojih varljivih gotovosti, ki mešetarijo vero v Boga z minljivimi stvarmi, s trenutnimi koristmi. Iz našega srca in iz Cerkve morajo biti odstranjeni usodni vplivi oblasti in denarja. Da bi ponovno očistili srce, si moramo umazati roke: čutiti, da smo odgovorni in ne zgolj opazovati, medtem ko brat in sestra trpita. Vendar pa kako očistiti srce? Sami ne zmoremo, potrebujemo Jezusa. On ima moč, da premaga naše zlo, da ozdravi naše bolezni, da obnovi tempelj našega srca,« je med nedeljsko sveto mašo v Erbilu med drugim poudaril papež Frančišek.

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    Ko premišljujemo Jezusovo trpljenje, tudi naša človeška bolečina ni več tako težka. Velika opora v hoji za trpečim Gospodom nam je, posebno v postu, molitev križevega pota. V duhu spremljamo Jezusa od Pilatove hiše na goro Kalvarijo.

    KRIŽEV POT

    IV. POSTAJA: JEZUS SREČA SVOJO MATER

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Gospod Jezus. V najbolj žalostnih urah svojega življenja naj ne pogrešam srečanja s tvojo in mojo Materjo. Njo bom klical, da mi bo pomagala na križevem potu mojega življenja. Mati moja, moje upanje!

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Večni Oče …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  3. Hvala says:

    KDOR NAMREČ IMA, SE MU BO DALO IN BO IMEL OBILO; KDOR PA NIMA, SE MU BO VZELO ŠE TO, KAR MISLI
    DA IMA ” (vs.12).

    KAKO LAHKO TE BESEDE USKLADIMO Z DEJSTVOM, DA BOG LJUBI VSE LJUDI ENAKO?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    KAJ JE ZATE NAJPOMEMBNEJŠE?

    Apostol Matej opisuje, kaj se je do-
    gajalo po Jezusovem pripovedovanju zgodbe o se-
    jalcu. Prišli so Njegovi učenci in ga vprašali: »Zakaj

    jim govoriš v prilikah?« (vs. 10) Mogoče so mu tako
    vprašanje zastavili zato, ker jim je govoril drugače,
    ko so bili sami z Njim, ali pa so ga lahko vedno
    vprašali, naj jim razloži v celoti, če kaj ni bilo jasno.

    Doživljali so, da je množicam vedno govoril v pri-
    likah in da ljudem kljub temu marsikaj ne bo jasno.

    Ko apostoli niso bili v celoti zadovoljni s tem, kar so
    oni spoznavali ob Njegovem nauku, so vedno hoteli,
    da jim pojasni. In Jezus jim da odgovor: »Vam je
    dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim
    pa ni dano« (vs. 11).
    Potem ko Jezus da tak odgovor, se nam lahko
    zastavlja vprašanje: »Kaj ni Jezus Odrešenik za vse
    ljudi?«, »Kako da je nekaterim dano, drugim pa
    ne?«, »Kaj ni Božja volja, da bi bili vsi odrešeni?«,
    »Kaj ni On umrl za vse ljudi?«, »Kako da tu pravi, da
    njim pa ni dano, da bi spoznali skrivnosti Božjega
    kraljestva?« Tudi kar sledi, nam nikakor ne gre
    v račun, se torej ne moremo kar tako strinjati, ko
    pravi: »Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel
    obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar misli,
    da ima« (vs. 12). Kako lahko te besede uskladimo z
    dejstvom, da Bog ljubi vse ljudi enako?!
    On je v svojo ljubezen vgradil svojo besedo, ki jo
    kratko imenujemo »seme«. Bog izkazuje svojo
    ljubezen vedno in povsod (seje povsod in se ne
    ozira na pripravljeno ali nepripravljeno zemljo).
    Ker nam pušča popolno svobodo, dopušča, da vsak

    izmed nas sam izbira, kateri skupini ljudi iz prispo-
    dobe o sejalcu bo pripadal. Torej: hočem pripadati

    skupini ljudi, ki ji je dano, da želi spoznavati Božje
    kraljestvo in vstopati vanj? Torej tisti skupini, ki
    želi in udejanja vsakodnevno premišljevanje Božje
    besede. Kdor to želi in udejanja, bo prejemal vse več

    neizčrpnega bogastva in spoznanj ob razodeti Božji
    besedi. Ko se tako redno srečuje z Božjo besedo in
    jo premišljuje, raste v osebnem odnosu z živo Božjo
    Besedo – Jezusom Kristusom, jo vse bolj živi ter
    tako prejema vse več Božjega in bo imel v izobilju.

    Ali pa pripadam drugi skupini, ki pa ji marsikaj ko-
    ristnega ni dano, čeprav je stalno na njivi življenja,

    si pa ne vzame niti časa niti razpoloženja za Božjo
    besedo, ne počiva v premišljevanju Božje besede, ter
    tako izgublja še tisto, kar sicer ima ali misli da ima.
    Vse postaja brez vrednosti, ker se ne gradi na živi

    Besedi – Jezusu Kristusu. Zato Božja Beseda ne pri-
    de do srca, ampak jo pozobajo ptice, to je zli duhovi.

    Zato pravi Katekizem katoliške Cerkve: »Metode

    premišljevanja so tako različne, kakor so različni uči-
    telji duhovnosti. Kristjan mora redno premišljevati,

    sicer je podoben prvim trem tlom iz prilike o sejalcu.
    Toda metoda je samo kažipot: pomembno je, da se
    skupaj s Svetim Duhom pomikamo naprej po tisti
    edini poti molitve, ki je: Jezus Kristus« (KKC 2707).

    Vidimo, kako zelo je potrebno branje in premišlje-
    vanje Božje besede, če hočemo v življenju prinašati

    dobre sadove. Tudi na podlagi te prilike je jasno,
    da je vera brez del mrtva in taka vera nima smisla
    (prim. Jak 2,26).

    https://drive.google.com/file/d/18t8S9u9X20RQdiJdfnRScQNXrSHGga8x/view

  4. Miro says:

    »ŽIVLJENJE POSTAJA TEŽJE, ČE ŽIVIMO ZA DRUGE, POSTAJA PA TUDI BOLJ BOGATO IN SREČNEJŠE« (Albert Schweitzzer)

    »Vztrajna dobrota veliko doseže. Kakor sonce stori, da se led stopi, tako dobrota povzroči, da nerazumevanje, nezaupanje in sovražnost med ljudmi izhlapi.«

    »Ne dopustite, da bi vam bila vzeta nedelja. Če vaša duša nima nedelje, postane sirota.«

    »Zgled ni glavni način, da vplivate na druge. Je edini način.«

    »Ne vem, kakšna bo vaša usoda, vem pa to: srečni bodo edino tisti, ki bodo imeli v mislih kako služiti drugim in bodo uresničili to.«

    (Albert Schweitzzer, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  5. Hvala says:

    ZAPADEL JE V ALKOHOL, VENDAR MU GA JE S POMOČJO DRUGIH USPELO PREMAGATI. DANES JE ALEX TERAPEVT IN VODI CENTER ZA ODVISNIKE OD DROG: ŽELI, DA BI SE DRUGI IZOGNILI TRPLJENJU

    ZASVOJENOST spremeni vedenje in povzroči, da se odvisnik giblje z impulzi. Bil sem duševno bolan, saj je zasvojenost duševna bolezen.” Prišel je do točke, ko je bilo fizično in duševno poslabšanje popolno. “Spil sem tudi 20 piv, spal, pa spet pil, bruhal kri … svojega življenja sploh nisem nadzoroval.”

    NA ROBU SMRTI

    Kot mu je pozneje povedal njegov zdravnik, je bilo Alexovo stanje takrat tako slabo, da bi, če ne bi storil ničesar, v dveh tednih umrl. “Zasvojenost lahko povzroči, da izgubite vse, tudi življenje.”

    Nekega dne so se na njegovih vratih pojavili starši in dva prijatelja. “Prosili so me: Dovoli, da ti pomagamo. Počutil sem se ujetega, zato sem privolil.”

    Potrebna so bila štiri leta zdravljenja, najprej v centru za odvisnike, daleč od vsega. “Tri mesece in pol sem bil zaprt. V tem času sem se znova naučiti pisati, spoznal sem kaligrafijo, vsak dan bral. Zelo mi je pomagal šport.”

    Domov se je vrnil z zavedanjem svoje duševne bolezni, ki jo je prebolel, in “moral sem se posvetiti iskanju tega, kdo sem.” Za to, da se odpoveš drogi, moraš biti zelo pogumen in zelo močan. In dovoliti si moraš, da ti ljudje pomagajo, ter njim dovoliti, da te ljubijo, lahko strnemo iz njegove pripovedi.

    Rehabilitacija je vrnila srečo Aleksu, ki ima danes z Marto družino ter dva majhna otroka, Jano in Pedra. “Bogat sem,” si pove vsako jutro. “Ko zapustim hišo, ko grem po ulici, mislim, da so zame poslikali ulice.” To, da je “terapevt za ljudi”, mu ogromno pomeni.

    https://si.aleteia.org/2020/01/29/nekoc-odvisnik-od-alkohola-in-mamil-danes-pa-alex-pomaga-drugim/

  6. Hvala says:

    KO LAHKO IZGUBIŠ DUŠO

    Rešitev iz osebne in družinske življenjske tragedije, ki jo prinaša čezmerno pitje alkohola, obstaja. To dokazujejo številni zdravljeni alkoholiki. Na poti iz omame mora sodelovati cela družina.

    Pomembno vlogo pri razvoju zasvojenosti z alkoholom ima izvorna družina. Vzorci obnašanja se velikokrat prenašajo iz generacije v generacijo. Ali je mogoče in kako preseči ponavljanje vzorcev?

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-40-NasaDruzina-6

  7. Miro says:

    PRIČEVANJE ŽENE, KI SE JE PO VEČLETNEM TRPLJENJU ZARADI MOŽEVE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ODLOČILA PROSITI ZA POMOČ, S TEM PA JI USPELO REŠITI SEBE IN SVOJ ZAKON! (Aleteia)

    To je zgodba o ženski, stari 35 let, ki jo je vredno deliti. Govori o bolečini, pa tudi o upanju, o obupu in uporu, o padcih in vnovičnem rojstvu …

    Življenje F. je postalo zaporedje temnih dni: obup, sram, solze. Najbolj žalostne misli so se naselile vanjo in prevzel jo je občutek globoke osamljenosti. Kesanje, jeza, razočaranje.

    »(…) Z njim je bilo težko živeti. Z drugimi mi ni uspelo govoriti o tem. Pretepal me je. Za nekaj dni je odšel zdoma in potem se je vrnil. Nisem bila več pri sebi,« pripoveduje F.

    Vse se je nadaljevalo kot običajno do 26. avgusta 2012: bil je dan, na videz enak drugim, vendar si ga bo F. zapomnila za vedno.

    KO JE MED RJUHAMI NAŠLA STEKLENICO, SE JE V NJEJ UPRLO …

    »Bila sem na dopustu in odločila sem se pospraviti garderobno omaro. Med rjuhami sem našla steklenico žganja. V tistem trenutku se je v meni uprlo. (…) Zavedla sem se, da se moram najprej spremeniti jaz. Da moram izbrati: ali ostanem še naprej nekako njegova sostorilka, ki sprejema vse, ali prosim za pomoč zanj in zase. Najprej zase.«

    Od takrat se je vse spremenilo: poklicala je na …

    O tej zanimivi življenjski zgodbi več na:
    https://si.aleteia.org/2018/09/23/sest-let-sem-upala-da-bo-moj-moz-prenehal-piti-potem-pa-sem-spoznala-naslednje

  8. Miro says:

    KRIŽEV POT 3. POSTAJA

    III. JEZUS PRVIČ PADE POD KRIŽEM

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus ni obvladal teže bremena in je padel pod križem. Moji padci v greh so to povzročili. Prosim te, Gospod, daj mi milost, da ti ne bom nikoli več povzročil te bolečine.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Verujem …

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    Celoten križev pot na:
    http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

  9. Miro says:

    »BOG NOČE NIČ DRUGEGA, KAKOR DA BI ČLOVEK ČIM POPOLNEJE URESNIČIL SAMEGA SEBE IN BIL SREČEN« (Alojzij Šuštar)

    »Vsak človek, veren ali neveren, pozna zakon vesti, ko se vest oglaša, ga spodbuja – živi dobro, delaj prav, ali ga vest svari – tega ne smeš storiti. Razlika med vernim in nevernim človekom pa je, da priznava verni še neko avtoriteto, za katero se neverni ne zmeni.«

    »Kdor ljubi, je hkrati svoboden in vezan. Svoboden je, ker se je za ljubezen odločil iz lastnega prepričanja in mu ljubezen pomeni srečo in popolnost. Vezan je, ker noče izbirati nič drugega kot ljubezen in v njej ostati.«

    »Verni pravimo: Bog nam pomaga. Vse, kar se v človeškem življenju dogaja, ima smisel, in če človek zares zaupa v Boga in prosi božje pomoči, se bo na koncu dobro izteklo.«

    »Bog noče nič drugega, kakor da bi človek čim popolneje uresničil samega sebe in bil srečen. Bog ni kak konkurent človeku in njegovi sreči, ampak porok, da bi dosegel tisto, po čemer hrepeni.«

    (Alojzij Šuštar, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    NE GREŠITI PROTI NJEGOVI SVETOSTI PAPEŽU FRANČIŠKU

    SVETI OČE PREDSTAVLJA BOGA

    Obtoževanje, obsojanje svetega očeta
    je brez dvoma skušnjava hudega duha. Gre za stopnjo
    bogokletja, ker sveti oče predstavlja Boga. Ta skušnjava
    se vrine v človekovo srce, ko ima zato odprta vrata.
    Verjetno zaradi pomanjkanja molitve, ponižnosti, vere,
    pravičnosti v dejanjih, delih usmiljenja.

    https://drive.google.com/file/d/18t8S9u9X20RQdiJdfnRScQNXrSHGga8x/view

  11. Miro says:

    3. POSTNA NEDELJA (B) – DESET ZAPOVEDI (DEKALOG) – JEZUS IZ TEMPLJA IZŽENE PRODAJALCE VOLOV, OVC IN GOLOBOV TER MENJALCE DENARJA

    BERILO: 2 Mz 20,1-17; 1 Kor 1,22-25

    EVANGELJSKI ODLOMEK: Jn 2,13-25

    Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva. Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, ker takó delaš?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« On pa je govoril o templju svojega telesa. Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.

    Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+2%2C13-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE P. RANEIRA CANTALAMESSA:

    Današnji evangelij, evangelij tretje postne nedelje, nas vodi v tempelj. Jezus očisti stari tempelj, ko z bičem iz njega izžene prodajalce z njihovo robo vred; nato predstavi sebe kot novi Božji tempelj, ki ga bodo ljudje podrli, Bog pa ga bo v treh dneh obnovil.

    Tokrat začnimo razmišljanje ob prvem berilu, ker v njem beremo zelo pomembno besedilo: dekalog – deset Božjih zapovedi. Prisluhnimo jim, da osvežimo spomin:

    »Jaz sem Gospod, tvoj Bog: ne imej drugih bogov poleg mene!
    Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga.
    Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj.
    Spoštuj očeta in mater.
    Ne ubijaj.
    Ne prešuštvuj.
    Ne kradi.
    Ne pričaj po krivem.
    Ne žêli hiše svojega bližnjega.
    Ne žêli žene svojega bližnjega.«

    Sodoben človek pogosto ne dojame zapovedi. V njih vidi samovoljne Božje prepovedi, nesprejemljive omejitve, ki se postavljajo na pot njegovi svobodi. V resnici pa so Božje zapovedi izraz njegove ljubezni in njegove očetovske skrbi za človeka. »Naročam ti, da vestno izpolnjuješ zapovedi, da ti bo dobro in da se zelo pomnožite v deželi« (prim. 5 Mz 6,3; 30,15 sl.): to, in ne kaj drugega, je namen zapovedi.

    Nekoč sem poromal na goro Sinaj, kjer je Bog dal Mojzesu deset zapovedi, in sem opazil tole: na nekaterih nevarnejših delih steze so bila opozorila na nevarnost, ograje in zapore, ki so raztresenemu ali neizkušenemu popotniku preprečile, da bi zašel s poti in zgrmel v prepad. Prav to je namen zapovedi.

    Zapovedi bi lahko primerjali tudi z nasipom ali pa jezom. Mnogi se spominjajo ali pa so vsaj slišali, kaj se je zgodilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je reka Pad predrla nasipe v deželi Polesine, ali pa, kar se je zgodilo, ko je leta 1963 popustil jez v dolini Vajont in je cele vasi zalila voda in blato. Primerjava se ne zdi pretirana. Sami vidimo, kaj se dogaja v družbi, ko se načrtno teptajo nekatere zapovedi, kot recimo: ne ubijaj, ne kradi …

    Povzeto po: kapucini.si

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      NADALJEVANJE RAZMIŠLJANJA P. RANEIRA CANTALAMESSA:

      Na temelju desetih zapovedi je Bog zasnoval svojo zavezo z Izraelci in iz njih naredil »kraljestvo duhovnikov in svet narod« (2 Mz 19,6). Ko jim je Mojzes prinesel z gore deset zapovedi, je vse ljudstvo v en glas odgovorilo: »Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili!« (2 Mz 19,8). Odločitev, da hočemo pripadati Božjemu ljudstvu in vstopiti v zavezo z njim, je sama po sebi lastna krstu, danes pa nam je ponujena priložnost, da se kot odrasli osebno odločimo, na kateri strani hočemo biti.

      Jezus je povzel vse zapovedi, pravzaprav vse Sveto pismo, v eno samo zapoved, ki je ljubezen do Boga in do bližnjega. »Na teh dveh zapovedih,« je rekel, »stoji vsa postava in preroki« (Mt 22,40). Če ljubim Boga, ne bom hotel imeti drugega boga poleg njega, ne bom izgovarjal po nemarnem njegovega imena, tj. ne bom preklinjal, in bom posvečeval njegove praznike. Če ljubim bližnjega, bom spoštoval očeta in mater, ki so med bližnjimi najbližji, ne bom kradel, ne bom pričal po krivem. Sv. Avguštin je upravičeno rekel: »Ljubi in delaj, kar hočeš.« Kajti če nekdo zares ljubi, bo vse tisto, kar bo storil, v dobro. Tudi če bo grajal in opominjal, bo zaradi ljubezni, v dobro drugemu.

      V tej luči je razumeti tudi današnji evangelij. Kako naj si razložimo predstavo Jezusa, ki z bičem izganja iz templja trgovce, ki prevrača mize menjalcem in kliče: »Poberite se, proč od tod!«, ko pa je običajno blag in miroljuben? To razložimo prav z ljubeznijo, njegovo dejanje odseva misel »ljubi in delaj, kar hočeš«. Žene ga ljubezen do nebeškega Očeta, ljubezen do njega – pravi evangelij – ga je razjedala; pa tudi ljubezen do ljudi. Potrebno je vedeti, kdo so bili in kaj so počeli tisti menjalci in prodajalci golobov. Bližala se je velika noč. Za ta praznik so se običajno zgrinjali v Jeruzalem verni Judje z vseh koncev sveta; včasih je njih število presegalo dva milijona. Vsakdo je moral oddati tempeljski davek (dvodnevni zaslužek), ki pa so ga lahko plačali samo v krajevni valuti. Ker so prihajali z vsakovrstnim tujim denarjem, so ga morali zamenjati v tempeljskem preddverju, in pri menjavi so menjalci lahko iztisnili od teh ubogih ljudi vsoto, ki je odgovarjala enodnevnemu zaslužku. Enako je veljalo za prodajalce golobov. Skoraj vsi romarji so hoteli darovati malo ali veliko žival kot dar za tempelj. Tempeljski izvedenci so morali žrtev razglasiti za vredno. Če so bile živali kupljene zunaj templja, so jih skoraj gotovo razglasili za nevredne, zato jih je bilo treba kupiti znotraj tempeljskega prostora, kar pa je pomenilo plačati trojno ceno.

      Jezus se je torej odzval na krivice, ki so jih zagrešili proti preprostim, in – še bolj splošno – na idejo, da je treba priti pred Boga z žrtvami in darovi, kakor da bi bilo potrebno plačati njegovo naklonjenost. Bog je ljubezen in od človeka želi le to, da prepozna to njegovo zastonjsko ljubezen in nanjo odgovori z izpolnjevanjem zapovedi. Jezus za svojega vzame klic prerokov: »Usmiljenja hočem in ne žrtve« (Mt 9,13). »Glej, poslušnost (mojim zapovedim) je boljša od klavne daritve, pokorščina boljša od maščobe ovnov« (prim. 1 Sam 15,22).

      Vrnimo se k zapovedim. Deset zapovedi je treba spolnjevati povezano; ni mogoče izpolnjevati petih, drugih pet (ali samo eno od njih) pa kršiti. Deset zapovedi sem primerjal z zaščitnimi ograjami ob poti na goro Sinaj, z nasipi ob reki in z jezom. Dovolj je umakniti palico ograje, da pademo v prepad, dovolj je, če reka prebije nasip na eni sami točki, in že poplavi vse pod sabo.

      Nekateri ljudje so si glede tega ustvarili zelo čudno prepričanje. Nekateri mafijci skrupulozno spoštujejo očeta in mater, nikoli si ne bi dovolili »poželeti žene drugega«, in če njihov otrok preklinja, ga ostro pokarajo; toda kar zadeva prepovedi ubijanja, laganja, pohlepa po stvareh drugega, nastopi drugačna logika. Pregledati moramo lastno življenje, da bi videli, ali tudi mi ne delamo česa podobnega, se pravi, da natančno izpolnjujemo nekatere zapovedi in veselo kršimo druge, čeprav ne istih kot mafijci. Mi ne ubijamo in ne krademo, morda pa pričamo po krivem, ne spoštujemo očeta in matere, še posebej, če sta osamljena in ostarela, poželimo ženo (ali moža) drugega; ali morda koga sovražimo, kar pa je po Svetem pismu isto, kot da bi ga ubili (prim. 1 Jn 3,15).

      Posebej bi rad izpostavil zapoved, ki je v nekaterih okoljih najpogosteje kršena: »Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda.« »Po nemarnem« pomeni brez spoštovanja ali, še huje, zaničljivo, z jezo, skratka preklinjati ga. V nekaterih pokrajinah ljudje uporabljajo kletvice kot neke vrste refren pri svojem govorjenju, in niti malo ne upoštevajo čutenja tistih, ki jih poslušajo. Veliko mladih fantov, še posebej, če so v družbi, kar naprej preklinja, ker so očitno prepričani, da bodo na ta način naredili vtis na dekleta v bližini. Toda fant, ki nima drugega sredstva, s katerim bi naredil vtis na dekleta, je res revež.

      Dovolj bo preprost premislek, da bi razumeli, kako nesmiselno in kar neumno je preklinjanje. Ko nekdo ne veruje v Boga, kakšen pomen ima tedaj kletev? Proti komu je naperjena? Če pa človek verjame, da Bog je, kar velja za večino primerov, tedaj je – če dobro pomislimo – kletev nekaj strašnega. Kdor preklinja Boga, ga izziva, ga žali! Podoben je človeku, ki hodi po robu prepada in trpinči tistega, ki ga varno drži za roko, pri tem pa ne pomisli, da bi zgrmel v prepad, če bi varuh le za hip spustil.

      Ljudje včasih rečejo: »To je navada, niti pomislil nisem; ušlo mi je iz ust, nisem hotel žaliti Boga.« Jaz pa vas sprašujem: če bi nas kdo vsakokrat, ko nas sreča, javno ozmerjal in bi se opravičeval, da tega ne dela iz hudobije, ampak le iz navade, ali bi sprejeli to njegovo opravičilo? Ko sem nekoč slišal, da so okoli mene preklinjali, sem v sebi začutil ogorčenje. Zdaj pa pogledam reveža, še posebej, če je mlad človek, z velikim usmiljenjem in žalostjo, ter sam pri sebi vzdihnem: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Če okoliščine to dopuščajo, pa preklinjevalcu preprosto rečem: »Zakaj preklinjaš? Bog je morda edini na svetu, ki ti hoče zares dobro.«

      Toda ne moremo se ustaviti pri tihem obsojanju preklinjanja. To je treba spremeniti! Ta naloga pa ni stvar le tistega, ki preklinja, ampak tudi njegove žene, zaročenke, brata, sestre, očeta … Dolžnost ljubezni je, da blago in odločno pomagamo svojemu sorodniku, da spremeni nečastno navado, kot to počnemo pri kateri koli drugi razvadi. Kako goreče si prizadevamo, da bi dragega človeka prepričali, naj preneha kaditi, ker kajenje uničuje njegovo zdravje; zakaj se ne bi enako potrudili, da bi ga prepričali, naj preneha preklinjati?

      Tam, kjer si odgovoren – doma, v tvoji trgovini, v tvojem baru, v tvoji pisarni, v tvojem taksiju – ne sme nihče nekaznovano preklinjati. Če lahko karkoli storiš, pa to zaradi človeškega ozira dopuščaš, je tako, kot da bi preklinjal tudi ti. Sokriv si. Če boš to storil umirjeno in spoštljivo, boš videl, da ti bodo pozneje hvaležni, in namesto da bi izgubil prijatelje, jih boš pridobil. V različnih javnih prostorih sem videl napis: »V tem prostoru ne preklinjamo.« To je pohvalna pobuda.

      Toda ni dovolj prenehati preklinjati. Božja zapoved ne govori samo o tej negativni plati, ampak tudi o pozitivni. Potrebno je blagoslavljati, hvaliti, častiti Božje ime. Jezus nas je v očenašu učil izgovarjati: »Posvečeno bodi tvoje ime!« To pomeni: naj bo spoštovano, češčeno, razglašeno za sveto.

      Še namig, ki bi lahko pomagal tistemu, ki je odraščal z žalostno navado preklinjanja in ima iskren namen, da se bo poboljšal. Za vsako kletvico, ki mu uide iz ust, naj ponovi: »Posvečeno bodi tvoje ime«, ali pa »Bog bodi hvaljen!«, »Hvaljeno bodi njegovo sveto ime!« Ali pa preprosto: »Gospod, odpusti mi in mi pomagaj, da tega ne bom več počel!«

      Ob sklepu se spomnimo Janezovih besed, ko pove, da je izpolnjevanje zapovedi vprašanje ljubezni: »To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke« (1 Jn 5,3).

      Povzeto po: kapucini.si

      Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  12. Hvala says:

    PREROŠKA BESEDA ZA 2021:
    “NE BOJTE SE!”

    Beseda: »Ne bojte se!« je zapoved.
    Beseda: »Ne bojte se!« je znamenje.
    Beseda: »Ne bojte se!« je sad.
    Smo sploh vedeli, da je Božja beseda: »Ne bojte se!«

    zapoved? To ni priporočilo katehetov, duhovni-
    kov, nasvet zdravnikov, prijateljev ali sad lastnega
    spoznanja in poguma. To je Božja zapoved, ki se
    največkrat ponavlja v Svetem pismu. Ne moremo si
    predstavljati, da se ta ista zapoved pojavi v Svetem
    Pismu 365-krat! Je to slučajno? Nikakor! V čem je
    pomembna ta številka za vse nas? Ker ta številka
    pomeni celo koledarsko leto.
    Kaj nam torej Bog sporoča za vsak dan v letu z vso
    avtoriteto Stvarnika, Odrešenika in Posvečevalca?

    »Ne bojte se!« In to dobesedno za vsak dan. Ni po-
    membno, kateri datum je! Velja za vsak in ves dan
    od pol noči do pol noči.
    To pomeni: »Ne bojte se za svoje življenje!«, »Ne
    bojte se za svoje zdravje!«, »Ne bojte se za svoje
    delo!«, »Ne bojte se tega in onega!«, »Ne bojte se
    za svoje najdražje!«, »Ne bojte se za svoj denar in
    imetje!«, »Ne bojte se hudobnih in pokvarjenih lju-
    di, ki za vašim hrbtom načrtujejo zle namene proti

    vam!«, »Ne bojte se pomanjkanja in lakote!«, »Ne
    bojte se …!«
    Prav je, da se ozremo v zapisano Božjo besedo. Med
    drugim govori tudi o lakoti in pomanjkanju. Ampak
    ni to kot novica o tem, kar se je zgodilo. Govori npr.
    o Abrahamovem sinu Izaku, ki mu je polje dobro
    obrodilo, čeprav je vse naokoli vladala lakota. Bog
    ga je blagoslovil, ker je popolnoma zaupal Vanj, Mu
    je verjel in živel po Njegovi volji! V Svetem pismu
    imamo nešteto primerov ljudi, ki so zmagovali zato,
    ker so zaupali v Gospoda oz. dovolili, da jih je On
    vzgajal v zaupanju.

    Torej: hodimo in živimo v veri vseh 365 dni v letu!
    To je zelo pomembno! Zakaj? Ker s tem ne dajemo
    prostora hudiču, da bi mogel delovati v nas in med
    nami niti en dan v letu!
    Strah je hudič. V Bogu in veri Vanj ni strahu. To
    pa pomeni, da kadarkoli se bojimo česarkoli, smo
    povezani s hudičem. Ne se ustrašiti. Ni nas obsedel.
    Dovolj je, da mu v delčku srca dovolimo, da nas
    zastrašuje v katerikoli stvari. Objame nas strah,
    zato razmišljamo v strahu in v strahu iščemo rešitev.
    Končno pa tudi delujemo in živimo v neprestanem
    strahu.
    Po drugi strani pa, ko se ne bojimo, smo premagali
    strah in s tem duha strahu. Živimo svobodno. In
    delujemo v popolnem zaupanju v Boga, ki vse vodi.
    Potrebna je torej trdna vera! Kristusov Duh je duh vere,
    nikoli pa niti najmanj ni duh strahu (prim. 1 Jn 4,18).

    V tem letu, ki smo ga dobro začeli, bo to naš duhov-
    ni boj: zavračati strah. Ali drugače: zavračati vse in
    številne strahove, ki nas oblegajo z vseh strani. In
    kakor ne moremo odstraniti teme tako, da vzame-
    mo metlo in jo želimo pomesti iz prostora, tako ni
    pomembno, da se zgolj upiramo strahu. Pač pa: bo-
    dimo vedno povezani s Kristusom, ki je Luč, v moči

    Svetega Duha in strah se nam ne bo niti približal. To
    je naš duhovni boj.
    Naslednje je zelo pomembno: hebrejska beseda za
    zapoved micvot je zelo sorodna aramejski besedi

    carta, kar pomeni: tesno povezati, spojiti ali popol-
    noma se stopiti. Pomen pa je naslednji: izrečena

    zapoved neposredno poveže tistega, ki to zapoved

    daje, to je Bog, s tistimi, ki jim je zapoved name-
    njena. To smo mi. Z drugimi besedami: ta, ki zapo-
    veduje (Bog), in ta, komur je zapoved namenjena

    (človek), postajata eno.

    Tako laže razumemo, zakaj Bog zapoveduje tristo-
    petinšestdesetkrat: »Ne bojte se!« Zato, ker želi biti

    eno z nami vsak dan v letu. Želi biti popolnoma
    stopljen z nami. Če to ni ljubezen, potem ne vem,
    kaj sploh je ljubezen.

    Zato je pravo vprašanje naslovljeno name, na člo-
    veka: »Si ti želiš te enosti z Njim?« Apostol Pavel

    v Rimljanom 8,15 pravi: »Saj niste prejeli duha su-
    ženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste pre-
    jeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: ‘Aba,

    Oče!’.« Torej, mi, ki verujemo, nismo prejeli duha
    suženjstva, da bi znova živeli v strahu.

    Ali opažate, da apostol govori, da je strah su-
    ženjstvo? Strah je suženjstvo. Strah je teror.

    Zakaj apostol pravi, da bi spet živeli v strahu? O
    čem govori? Ker ima hudobni duh načrt, ki ga skuša

    uresničiti na vsak način, namreč, da nas znova za-
    sužnji v strahu. To pomeni, da želi vrniti stanje naše

    duše v obdobje pred sprejemom vere v Presveto
    Trojico, ko smo živeli v strahu, dobesedno vdihavali

    strah, občutili strah, mislili strah, govorili strah in
    delovali v strahu.
    Sveti apostol Pavel pravi: »… niste prejeli duha …«
    Duha prejemamo. Duh ne pade z Marsa v naše
    življenje. Duha torej prejemamo. Kako? Najprej ga
    prejemamo po tem, kar poslušamo. Vera prihaja od
    »poslušanja Božje besede«. Ko poslušamo Božjo
    besedo, v nas raste in se utrjuje goreča vera. To je
    naša moč v Kristusu. Zavedajmo se, da smo verniki
    in s Kristusom zmagovalci.
    Strah torej prihaja v nas po tem, kar poslušamo.
    Če poslušamo samo slabe novice, slabe besede, bo

    strah napolnjeval naša srca in tako postajamo suž-
    nji strahu. Zato bodimo pozorni na to, kaj in koga

    poslušamo in beremo.
    Posebej se je treba varovati lažnih prerokov. Sveto
    pismo pravi, da bodo v poslednjih časih nastopili
    mnogi lažni preroki (prim. Mt 24,24; 2 Pt 2,1).
    Ne le nekateri, pač pa mnogi lažni preroki. Ni pa
    mišljeno, da bodo lažni preroki na splošno v svetu,
    pač pa bo mnogo lažnih prerokov v Cerkvi, med t.
    i. verniki.
    Kako lahko prepoznamo lažne preroke? Precej
    preprosto. Lažni preroki uporabljajo razodeto

    Resnico za zastraševanje ljudi, namesto da bi jih os-
    vobajali. Nekateri širijo lažno preroštvo po knjigah

    in člankih, ki jih pišejo; nekateri to širijo z govori,
    nekateri pa tako, da širijo svoja preroška sporočila.
    Če nas nekdo straši, to nikakor ni od Boga, ker se
    odpiramo strahu, ne Bogu. Drugo pa je, če nas kdo
    želi spodbuditi k spreobrnjenju, kot je dejal Jezus,

    ko je govoril o raznih strahotah, ki se bodo dogaja-
    le: »Toda če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako

    pokončani« (Lk 13,5). Poudarek je na pomembnosti
    in potrebnosti spreobrnjenja. Pred nami je milostni
    čas, ki še posebej poudarja spreobrnjenje. Pa tudi
    Mati Marija vedno govori o poti spreobrnjenja in o
    tem, kaj nam pri tem pomaga.
    Saj piše v Svetem pismu, da bodo svet zajele velike
    preizkušnje. Ne le da bodo, ampak so že tu. Toda ne
    bojimo se slabih novic. Berimo in molimo Psalm 112.

    Zato začnimo vsak dan tako, da v svoje srce spusti-
    mo Božjo zapoved: »Ne boj se!« Luka v 21. poglavju

    navaja Jezusove napovedi strašnih dogodkov,
    ampak ne reče: »Gorje vam!«, pač pa: »Vzravnajte

    se in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se pribli-
    žuje« (Lk 21,28). Z drugimi besedami Jezus pravi:

    »Prihajam! Aleluja!«

    https://drive.google.com/file/d/18t8S9u9X20RQdiJdfnRScQNXrSHGga8x/view

  13. Hvala says:

    7. KAZALEC PREKLETSTVA -DRUŽINSKA ZGODOVINA SAMOMOROV IN NENARAVNIH ALI PREDČASNIH SMRTI (nadaljevanje iz knjige Blagoslov ali prekletstvo _ Prince Derek)

    V 28. poglavju 5. Mojzesove knjige je toliko sklicevanj na nenaravno in predčasno smrt, da jih ne moremo podrobno navesti. Ta oblika prekletstva ne vpliva le na posameznika, ampak tudi na večjo družbeno skupnost , kot je denimo družina ali pleme. TUDI TA OBLIKA SE NAVADNO PRENAŠA IZ ENE GENERACIJE V DRUGO.

    V mnogih različnih kulturah so v človeški zgodovini PREPOZNALI DELOVANE SILE, KI ZASLEDUJE ČLANE DRUŽIN ALI PLEMEN, DOKLER JIH POPOLNOMA NE UNIČI.

    LJUDJE, KI SO POD TAKŠNIM PREKLETSTVOM , PRECEJ POGOSTO DOŽIVLAJO ZELO MOČNE ZLE SLUTNJE. NA POTI PRED SEBOJ ZAZNAVAJO NEKAJ TEMNEGA IN ZLOBNEGA, A NE VEDO, KAKO BI SE TEMU IZOGNILI.

    Njihova značilna pripomba bi lahko bila: “MOJEMU OČETU SE JE TO ZGODILO, TOREJ KAŽE, DA SEM NASLEDNJI NA SEZNAMU JAZ.”

    EDEN OD ZNAČILNIH SIMPTOMOV TOVRSTNEGA PREKLETSTVA JE, DA SI LJUDJE SAMI POSTAVLJAJO DATUME SVOJE PRIHAJAJOČE SMRTI. “Nikoli jih ne bom doživel petinštirideset, “morda pravijo. Ali: “Vsi moški v naši družini umrejo mladi:” Če že ne rečejo, pa vsaj pričakujejo , da bo takšna tudi njihova usoda.

    Navedeni seznam prekletstev nikakor ne vključuje vseh kazalcev prekletstva, še druge bi lahko dodali.

    Vendar pa ste do sedaj verjetno že prebrali dovolj, da lahko presodite svojo situacijo.
    Sprašujete se :”Kako se je lahko to pripetilo meni? KAJ JE VZROK MOJEGA PROBLEMA?

    Prišel je čas, da vstopite v drugi del knjige, ki opisuje veliko najobičajnejših izvirov prekletstva . ŠELE KO ODKRIJETE VZROK SVOJEGA PROBLEMA, GA NAMREČ LAHKO OČINKOVITO ODSTRANITE.

  14. Hvala says:

    6. KAZALEC PREKLETSTVA-NAGNJENOST K NESREČAM (nadaljevanje iz knjige-Blagoslov ali prekletstvo)

    Gre za ljudi, ki so nenaravno izpostavljeni osebnim nesrečam. V 28. poglavju 5. Mojzesove knjige to prekletstvo ni neposredno omenjeno, nanj le namiguje 29. vrstica: “SREDI BELEGA DNE BOŠ TIPAL, KAKOR SLEPEC TIPA V TEMI……”

    Tipičen primer za to je dekle, ki si je v osemnajstih mesecih trikrat zlomilo isto nogo. Prince Derek pravi: Bil sem gostujoči govornik v prezbiterijanski cerkvi. Še vedno sem stal na prižnici , ko sem v prvi vrsti na desni strani opazil družino-očeta, mater in najstnico. Utrnila se mi je misel: “PREKLETSTVO JE NAD TO DRUŽINO. “Stopil sem k očetu in mu razložil svoje občutke. prašal sem ga, če bi želel, da v molitvi zlomim prekletstvo in osvobodim družino v Jezusovem imenu. Takoj se je strinjal z menoj. Ko sem zaključil z besedami ” V JEZUSOVEM IMENU”, sem na vsej družini opazil razločno fizično reakcijo, skozi vsakega od njih je šel trenuten tresljaj . Takrat sem opazil, da je imelo dekle , staro kakih osemnajst let levo nogo od stegna do stopala v mavcu. Še enkrat sem pristopil k očetu in ga vprašal, če lahko molim za ozdravljenje hčerkine noge. Spet se je odzval zelo pozitivno in dodal: “TODA RAZUMETI MORATE, DA S I JE TO NOGO ZLOMILA ŽE TRETJIČ V OSEMNAJSTIH MESECIH IN DA ZDRAVNIKI PRAVIJO, DA SE NE BO VEČ POZDRAVILA.”

    Danes bi me taka izjava takoj opozorila na delovanje prekletstva. Prijel se nogo v mavcu in molil preprosto molitev za ozdravljenje.

    Nekaj tednov kasneje sem prejel pismo od te družine. Oče se mi je zahvalil za to, kar se je zgodilo. Napisal je, da je odpeljal hčer na kliniko in rentgenski posnetki so pokazali, DA JE NOGA OZDRAVLJENA. Kmalu zatem so odstranili mavec. Omenil je tudi vrsto NENAVADNIH, NESREČNIH PRIPETLJAJEV , KI SO ZADELI NJEGOVO DRUŽINO.

    Naslednjih nekaj mesecev so se moje misli neprenehno vračale k temu dogodku. ČUTIL SEM NEKAJ POMEMBNEGA V VRSTNEM REDU, PO KATEREM ME JE VODIL SVETI DUH. NAJPREJ MI JE ODKRIL PREKLETSTVO NAD DRUŽINO IN ME SPODBUDIL, NAJ GA ODSTRANIM. ŠELE POTEM ME JE USMERIL V MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE DEKLETOVE NOGE.

    ALI BI BILA NOGA OZDRAVLJENA, ČE BI MOLIL ZANJO, NE DA BI PREJ ODSTRANIL PREKLETSTVO?
    Čim bolj sem razmišljal o tem, tem bolj sem bil prepričan, da JE BILA ODSTRANITEV PREKLETSTVA PRIPRAVA NA OZDRAVLJENJE NOGE. Sicer bi prekletstvo ostalo NEVIDNA PREPREKA IN BI ZAUSTAVILO OZDRAVLJENJE, KI GA JE BOG ŽELEL DATI TEMU DEKLETU.

    Tu je še nekaj bolj ali manj naključno izbranih primerov nesreč, ki kažejo na prekletstvo:

    ZLOM GLEŽNJA NA ROBU PLOČNIKA , ZLOM ZOBA NA MEHKEM SADJU, ZDRS NA STOPNICAH IN PADEC Z GLAVO NAPREJ Z VEČJIM ŠTEVILOM POŠKODB, DUŠENJE ZARADI POGOLTNJENE RIBJE KOSTI, REDKA VRSTA OKUŽBE, KI JO POVZROČI INSEKT V OČESU, POŠKODE ZARADI KAMNA, ODBITEGA ZARADI MIMOIDOČEGA AVTOMOBILA, KIRURŠKA NAPAKA PRI OPERACIJI, KI POVZROČI TRAJNO NESPOSOBNOST……………………….ITD. Seznam bi bil lahko brezkončen .

    Zdi se, kot da bi proti tem ljudem delovala nevidna zla sila.

    PREPOZNAVANJE TAKEGA PROBLEMA NI ZGOLJ SUBJEKTIVNE NARAVE, LAHKO GA ODKRIJE TUDI STATISTIČNA ANALIZA. NEKATERE ZAVAROVALNICE UPORABLJAJO TAKŠNO ANALIZO ZA RAZPOZNAVANJE OSEB, KI PREDSTAVLJAJO NENAVADNO VISOKO TVEGANJE ZAVAROVANJA.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vidimo primer dekletove družine nad katero je viselo prekletstvo. Zdravniki so ji povedali, da njeni nogi ni več pomoči.

    Zanimivo pa je tudi, ko pravi Prince Derek, da če bi molil samo za ozdravljenje dekletove noge, bi prekletstvo ostalo kot nevidna prepreka in bi to zaustavilo ozdravljenje noge, ki ga je Gospod želel podeliti dekletu.

    Zato vedno ponavljam, da je potrebno osebno sodelovanje z Gospodom, imeti oseben odnos z Njim. GOSPODA JE POTREBNO PROSITI, DA S SVOJIM SVETIM DUHOM POKAŽE PROBLEM, DIAGNOZO BOLEZNI ITD.. Potrebno je vztrajati, da se potem , ko Sveti Duh odkrije KORENINO PROBLEMA, vse naredi za zlom prekletstva. To so pa molitve za osvoboditve, v nekaterih primerih pa je potrebno obiskati eksorcista.

  15. Miro says:

    KRIŽEV POT 2. POSTAJA

    II. JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus objame les svojega trpljenja. Tudi jaz bom vsak dan objel in vedno nosil svoj križ. Pomagaj mi, Gospod, da ga bom nosil pogumno in vdano.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Zdrava Marija …

    Vir: kapitelj.com

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    (se nadaljuje)

  16. Hvala says:

    Nadaljevanje iz knjige- Blagoslov ali prekletstvo : Prince Derek

    5 KAZALEC PREKLETSTVA. STALNI FINANČNI PRIMANJKLAJ

    Na to se nanašata naslednji dve vrstici iz 28. poglavja 5, Mojzesove knjige :”PREKLETA BOSTA TVOJ KOŠ IN TVOJE NEČKE” (v. 17) IN”….NE BOŠ IMEL USPEHA NA SVOJIH POTEH…” (v. 29). Najbolj slikovit opis celotnega delovanja tega prekletstva pa najdemo v 47. in 48. vrstici:

    “KER NISI Z VESELJEM IN Z ZADOVOLJNIM SRCEM SLUŽIL GOSPODU, SVOJEMU BOGU, KO SI IMEL VSEGA V IZOBILJU, BOŠ MORAL OB LAKOTI IN ŽEJI, V NAGOTI IN POMANJKANJU VSEGA SLUŽITI SVOJIM SOVRAŽNIKOM, KI TI JIH POŠLJE GOSPOD.”

    Mojzes tu predstavlja dve alternativi, V 47. vrstici opiše Božjo voljo za svoje poslušno ljudstvo : DA SLUŽIJO GOSPODU, SVOJEMU BOGU, Z VESELJEM IN Z ZADOVOLJNIM SRCEM, KO IMAJO VSEGA V OBILJU. V 48 VRSTICI PA OPIŠE PREKLETSTVO, KI BO PRIŠLO NA BOŽJE LJUDSTVO, ČE BO NEPOSLUŠNO.

    Poglejmo, kaj je našteto v tej vrstici: LAKOTA, ŽEJA, NAGOTA IN POMANJKANJE VSEGA.

    47. in 48. vrstica nam skupaj dajeta preprost zaključek: PROSPERITETA JE BLAGOSLOV, SIROMAŠTVO PA PREKLETSTVO

  17. Hvala says:

    Nadaljevanje iz knjige Blagoslov ali prekletstvo-Prince Derek

    3, kazalec prekletstva : NEPLODNOST, NAGNJENOST K SPLAVU IN PODOBNE ŽENSKE TEŽAVE

    Gre za nezmožnost zanositve, nagnjenost k splavu, odsotno ali neredno menstruacijo , izčrpavajoče menstrualne krče, frigidnost, vnetja mehurja, tumorje, in druge izrastke ali pomanjkljivosti v telesnih organih, ki so povezani z reprodukcijskim procesom. Precej pogostvo tako prekletstvo vpliva na celoten rod, posledica tega pa je, da imajo vse ali skoraj vse ženske v družini tovrstne težave.

    V naslednjem pismu, pravi Prince Derek vidimo rezultate odstranitve prekletstva neplodnosti.

    Takole pove pričevalka: Z MOŽEM VSA BILA POROČENA ŽE DVANAJST LET IN NISVA MOGLA IMETI OTROK. Medicinski testi so pokazali, da za to ni nobenih fizičnih vzrokov. Bila sva na srečanju v Amsterdamu, kjer ste poučevali o ozdravljanju in tudi razlogih , zakaj ljudje niso ozdravljeni. MEDTEM, KO STE GOVORILI O PREKLETSTVIH NAD DRUŽINAMI, pravi pričevalka, MI JE GOSPOD V SRCU SPREGOVORIL, DA JE KORENINA PROBLEMA V MOJI DRUŽINI.

    POTEM STE VSE NAVZOČE VODILI V MOLITEV ZA OSVOBOJENJE OD KAKRŠNEGA KOLI PREKLETSTVA IN TAKRAT SEM JASNO ZAČUTILA, DA SO VEZI PREKLETSTVA POPUSTILE.

    Ko sem stopila naprej do odra za molitev, ste me prosili, naj pripeljem še moža. POTEM STE MOLILI ZA NAJU IN ZLOMILI PREKLETSTVO NAD MOJIM ŽIVLJENJEM. Ga. Ruth pa je položila roke na mojo maternico in rekla, da “NE BO VEČ NEPLODNA IN NERODOVITNA”. VSO SKUPNOST STE ZAPROSILI, NAJ VSTANE IN SE PRIDRUŽI MOLITVI ZA NAJU.

    PO TEM SREČANJU SVA OBA Z MOŽEM MOČNO ZAČUTILA, DA JE BOG USLIŠAL NAJINE MOLITVE-takole je povedala pričevalka.

    4. znak prekletstva: RAZPAD DRUŽINE IN DRUŽINSKA ODTUJENOST

    Ena od posledic družinskega prekletstva je opisana v 5. Mojzesovi knjigi 28,41:

    “SINOVI IN HČERE SE TI BODO RODILI, PA JIH NE BOŠ IMEL, KER BODO ŠLI V UJETNIŠTVO.”

    Nešteto današnjih staršev je doživelo to prekletstvo. Njihovi sinovi in hčere so odšli v UJETNIŠTVO UPORNIŠTVA, PREDANOSTI MAM,ILOM, SPOLNOSTI, SATANISTIČNI GLASBI IN VSEM OBLIKAM OKULTIZMA.

    V Malahiju 3, 23-24 nam BOG po preroku pokaže spačeno sliko stanja v svetu tik pred zaključkom te dobe:

    “GLEJTE, POŠLJEM VAM ELIJA, PREROKA, PREDEN PRIDE GOSPODOV DAN , VELIKI IN STRAŠNI. OBRNIL BO SRCE OČETOV K SINOVOM IN SRCE SINOV K OČETOM, DA NE PRIDEM IN NE UDARIM DEŽELE S PREKLETSTVOM. ”

    MALAHIJA OPISUJE ZLOBNO SILO, KI ODTUJUJE STARŠE OD NJIHOVIH OTROK IN POVZROČA RAZPADANJE DRUŽINSKIH ODNOSOV. OPOZARJA NAS, DA SE BO BREZ BOŽJEGA POSREDOVANJA TO PREKLETSTVO, KI UNIČUJE DRUŽINSKO ŽIVLJENJE , RAZŠIRILO VSEPOVSOD IN PRINESLO KATASTROFO.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..

    Kolikokrat mnogi starši jokajo in se jezijo na svoje otroke, da so zašli na “krivo pot”. POTREBNO PA JE MOLITI, PROSITI SVETEGA DUHA, DA POKAŽE VZROK TEJ ODTUJITVI, JEMANJU MAMIL ITD…kajti, če Sveti Duh pokaže KORENINO IZVORA-PREKLETSTVO , se je je potrebno udeležiti molitve za osvoboditve.

  18. Hvala says:

    Velikokrat smo že omenjali knjigo Princa Dereka-Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete; to knjigo naj bi prebral in prebiral vsak kristjan.

    Napisal je :SEDEM KAZALCEV PREKLETSTVA, ki razkrivajo prekletstva in ta seznam primerjal z Mojzesovim iz 28. poglavja 5. Mojzesove knjige in je bil presenečen zaradi njune podobnosti.

    KAZALCI PREKLETSTVA SO
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    1. MENTALNI OZ. EMOCIONALNI ZLOM

    2. PONAVLJAJOČA SE ALI KRONIČNA BOLEZEN (ZLASTI, ČE JE DEDNA)

    3. NEPLODNOST, NAGNJENOST K SPLAVU IN PODOBNE ŽENSKE TEŽAVE

    4. RAZPAD DRUŽINE IN DRUŽINSKA ODTUJENOST

    5.L STALNI FINANČNI PRIMANKLJAJ

    6. NAGNENOST K NESREČAM

    7. DRUŽINSKA ZGODOVINA SAMOMOROV IN NENARAVNIH ALI PREDČASNIH SMRTI

    Svet Duh je edini, ki lahko absolutno postavi diagnozo.

    1.Mentalni oz. emocionalni zlom. Ustrezne besede iz 28. poglavja 5. Mojzesove knjige za ta primer so: ZMEŠNJAVA, ZMEDENOST SRCA ALI RAZUMA; TREPETAJOČE SRCE ALI ZASKRBLJEN UM. OBUPANA ALI TRPEČA DUŠA. Področja, ki so izpostavljena napadu so, SRCE, DUŠA , UM.

    2. Ponavljajoča se ali kronična bolezen (zlasti: če je dedna) Ustrezne besede iz 28, poglavja 5. Mojzesove knjige so številne: KUGA ALI KUŽNE BOLEZNI (v 21), JETIKA ALI SUŠICA, HUDA VROČICA, VNETJE (v 22.), NEIZDRAVLJIVI TVORI (v 27 in 35), TUMORJI, OTEKLINE, GARJE, OGNOJENE RANE, NEOZDRAVLJIVA SRBEČICA (v. 27), SLEPOTA (v. 28), NENAVADNE, STRAŠNE IN DOLGOTRAJNE NADLOGE (v. 59), HUDE, DOLGOTRAJNE IN ZAHRBTNE BOLEZNI (v.59), VSE DRUGE VRSTE BOLEZNI IN NADLOG (v. 61),
    Ta spisek ne pomeni, da je vsaka oblika bolezni ali nadloge vedno neposredna posledica prekletstva. Vendar nam daje določene ključne besede. NADLOGA, NEOZDRAVLJIVA, NENAVADNA, HUDA, DOLGOTRAJNA. TE BESEDE SO OPOZORILNI SIGNALI , KI PRINAŠAJO VTIS “ATMOSFERE PREKLETSTVA” Po njih sklepamo, da delujejo hudobne, zle sile.

    Obstaja še en medicinski pojem, ki je v 28. poglavju 5. Mojzesove knjige ni izrecno omenjen, ima pa podoben pomen. TA BESEDA JE “MALIGEN” OZ. “MALIGNOST. Njen osnovni pomen po Collinsonovem angleškem slovarju je “imeti željo ali kazati željo, da bi škodoval drugim. ”

    Naslednji zelo pomemben izraz, ki se nanaša na določene vrste bolezni je “DEDNOST”. OPISUJE STANJE, KI SE PRENAŠA IZ GENERACIJE V GENERACIJO. TO JE EDEN NAJBOLJ OBIČAJNIH IN TIPIČNIH ZNAKOV, DA GRE ZA PREKLETSTVO.

    Prince Derek pravi: ZARADI TEGA SEM VEDNO, KADAR MOLIM ZA OSEBO Z DEDNO BOLEZNIJO ALI OKVARO, PRIPRAVLJEN NA SOOČENJE S POSLEDICAMI PREKLETSTVA.

    Primer, ki ga opisuje Prince Derek, takole pravi: Mojemu prijatelju so zdravniki pri šestdesetih letih odkrili hemokromatozo. Pri tej bolezni telo ustvarja v krvi preveč železa, ki se potem shranjuje v življensko pomembnih organih, denimo v jetrih ali v srcu. Njegov oče je umrl zaradi iste bolezni v 68. letu starosti. zdravnik mu je dejal, DA JE DEDNA, NEOZDRAVLJIVA IN SMRTNO NEVARNA. Vsak teden je moral na flebotomijo (staromodno puščanje krvi).

    PO INTENZIVNI MOLITVI MOLITVENE SKUPINE IN DRUGIH JE NEKO NEDELJO NA JUTRANJEM BOGOSLUŽJU MOJ PRIJATELJ STOPIL PRED SVOJO SKUPINO IN POVSEM PREPROSTO IN NEČUSTVENO IZJAVIL:

    “V JEZUSOVEM IMENU SE ODPOVEDUJEM VSAKE ZLE DEDIŠČINE PO SVOJEM OČETU.”
    Ozdravljenje je bilo takojšnje in popolno. Od takrat je minilo pet let. Nehal je hoditi na zdravljenje in problem se ni več pojavil.

    Mnoge omenjene bolezni zelo verjetno izvirajo iz delovanja prekletstva, toda brez dodatnih dokazov bi bilo napačno trditi, da je gotovo tako. LE EN “STROKOVNJAK ” LAHKO POSTAVI KONČNO DIAGNOZO, IN TO JE SVETI DUH. VEDNO SE MORAMO ZAVEDATI, DA SMO ODVISNI OD NJEGA(Iz knjige-Blagoslov ali prekletstvo-Prince Derek).

  19. Miro says:

    KO PREMIŠLJUJEMO JEZUSOVO TRPLJENJE, TUDI NAŠA ČLOVEŠKA BOLEČINA NI VEČ TAKO TEŽKA. VELIKA OPORA V HOJI ZA TRPEČIM GOSPODOM NAM JE, POSEBNO V POSTU, MOLITEV KRIŽEVEGA POTA! (kapitelj.com)

    V duhu spremljamo Jezusa od Pilatove hiše na goro Kalvarijo. Na začetku vsake postaje se priporoča, da molimo vzklik:

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Uvod: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

    Podoživljajmo z Jezusom zadnje ure njegovega življenja in se v duhu povzpnimo na Kalvarijo. Premislimo, kako težak je naš greh in kako velika je Jezusova ljubezen do nas.

    Naj bo z nami žalostna Devica in naj moli z nami in za nas. Po Mariji k Jezusu!

    Začnimo to razmišljanje z iskrenim kesanjem:

    Moj Bog, žal mi je, ker sem grešil,
    žal mi je, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazen.
    Posebno pa mi je žal, ker sem razžalil Tebe,
    ki si moj najboljši oče in vse ljubezni vreden.
    Trdno sklenem, da te več ne bom razžalil!
    Pomagaj mi po Gospodu našem – Jezusu Kristusu.
    Amen.

    KRIŽEV POT 1. POSTAJA

    I. JEZUSA OBSODIJO NA SMRT

    – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
    – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Tudi jaz sem z grehom obsodil Jezusa na smrt. Da bi popravil mnoge slabosti, bom v zadoščenje za svoje grehe sprejel svojo smrt, kadar in kakor boš hotel, Gospod.

    (Tukaj izrečete prošnjo)

    – Usmili se nas, Gospod.
    – Usmili se nas.

    Oče naš …

    Vir: kapitelj.com

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

    (se nadaljuje)

  20. Miro says:

    PRISLUHNIMO GOSPODOVIM BESEDAM O TRETJI URI KOT URI BOŽJEGA USMILJENJA ZA VES SVET!

    Besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Ob tretji uri milo prosi moje usmiljenje, posebno za grešnike, in vsaj za kratek čas se poglobi v moje trpljenje, predvsem v mojo zapuščenost v trenutku umiranja. To je ura velikega usmiljenja za ves svet. Dovolim ti, da prodreš v mojo smrtno žalost; ob tej uri ničesar ne odrečem osebi, ki me prosi v imenu mojega trpljenja« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1320).

    ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA

    Na običajni rožni venec molimo:

    Na prvih treh jagodah:
    Oče naš; Zdrava, Marija; Vera.

    Pri vseh petih desetkah molimo.

    a) Pri velikih jagodah:
    Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

    b) Pri malih jagodah (desetkrat):
    Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

    Na koncu dodamo (trikrat):
    Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

    Jezus: »Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.«

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  21. Hvala says:

    NAŠI PREDNIKI BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Priloženo si preberite , kako je duhovnik Anton Marinko predstavil zelo aktualno in nadvse potrebno zavedanje za naše življenje in za BLAGOSLOV NAŠIH POTOMCEV. BOLEZNI IN RAZNA PREKLETSTVA SE DEDUJEJO IZ RODA V ROD. G. Marinko je navedel nekaj primerov, ki si jih lahko preberete v prilogi ( otrok pri sedmih letih na invalidskem vozičku in, ko je ozdravel dedek je ozdravel tudi otrok).

    G. Marinko pravi: DA SE UPREMO VSEMU ZLU, POLOŽIMO JEZUSOV KRIŽ MED SEBE IN SVOJE DRUŽINSKO DEBLO TUDI Z MOLITVIJO , KI JO JE NAPISAL pater DE GRANDIS (v prilogi).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    To zelo aktualno in nadvse potrebno
    zavedanje za naše življenje in za blagoslov
    naših potomcev nam je v nedeljo, 24.
    novembra, na rednem srečanju Katoliške
    karizmatične prenove mariborske
    nadškofi je v cerkvi svetega Rešnjega telesa
    v Mariboru razsvetlil naš tokratni gost g.
    Anton Marinko.
    Vemo, da se bolezni in razna prekletstva
    na žalost dedujejo iz roda v rod. Zato
    je zelo priporočeno vzeti v roke knjigo
    patra De Grandisa Kako zdraviti rodovne
    korenine. G. Marinko nam je posredoval
    nekaj primerov takšne slabe dediščine.
    Pred časom je bil sestanek Slovenske
    karitas. Neka terapevtka je izpostavila
    problem svoje znanke. Znankina hčerka
    je imela splošne najstniške probleme kot
    so debelost, hujšanje, suhost … In ko sta se
    o tem pogovarjali, je ta mamica priznala,
    da je imela tudi ona pri dvanajstih enake
    probleme. V takšnem primeru je treba
    ozdraviti mamo v njenih spominih in
    ozdravljena bo tudi hčerka. To je samo
    podedovanje slabih drž, ko ljudje nosijo
    probleme svojih prednikov.
    Drugi primer je iz Anglije. Fantek pri
    sedmih letih ni mogel več hoditi in je
    pristal na invalidskem vozičku. Hkrati je
    imel podobne težave njegov dedek, ki je
    živel v Ameriki. Iskali so povezavo obeh
    problemov. In ko je dedek ozdravel, je
    bilo tudi z vnukom vse v redu. Dedek je s
    svojim ozdravljenjem pozitivno vplival na
    vnuka.
    Poznamo molitev za ozdravljenje
    problemov, podedovanih od prednikov.
    Težava je v tem, da o svojih prednikih
    mislimo in govorimo vedno najboljše.
    Ne pomislimo pa, kaj so storili v svojem
    življenju tudi slabega. Večine tega tudi ne
    vemo, ker nam je bilo zamolčano.
    De Grandis v svoji knjigi piše o svojem
    družinskem deblu. Okrog sebe je imel
    ljudi, ki so imeli milost spoznati vse o
    prednikih do štiristo let nazaj. Pravi, da se
    je med predniki našlo tudi veliko slabega.
    Spomni se, da mu je nekaj o tem nekoč
    govoril že njegov oče. Slabe izkušnje so se
    prenašale iz roda v rod. Šele s karizmami, s

    posebnimi darovi je lahko odkril začetek in
    izvor zla. Tudi mi si prizadevajmo izmoliti
    takšne darove v naši Cerkvi.
    Mi smo se tokrat poglobili v skrivnost
    svete maše, ki nam je razkrita v knjigi
    Resnična Jezusova navzočnost v Sveti
    Evharistiji. Iz nje je g. Marinko črpal
    snov za predavanje in nam jo tudi
    posebej priporočil. Sveta maša in dar
    svete evharistije sta zaklad Cerkve in vrh
    naše vere, kjer nam Bog daje možnost
    ozdravljenja. Tudi maše, ki se darujejo
    za prednike, delujejo kot ozdravljenje
    zaradi napak naših prednikov. Mi smo
    pa velikokrat premalo opominjani k
    svetosti in aktivnemu sodelovanju. Če
    hočemo, da bo naš plamen gorel, moramo
    kar naprej nalagati polena. Za svetel
    plamen je potrebna goreča molitev. Zelo
    priporočeno je vsak dan s srcem moliti
    za novo evangelizacijo. Z molitvijo bomo
    nalagali polena na ogenj. Bog nam je
    podaril Svetega Duha, mi pa ga z ognjem v
    srcu ohranjajmo živega. Ne dovolimo, da
    plamen pojenja.

    Po drugem Vatikanskem cerkvenem
    zboru je ta plamen vzplamtel tudi v
    Katoliški Cerkvi. To je bilo ponovno Božje
    izlitje Svetega Duha na našo Cerkev, škofe,
    duhovnike … Vedno vztrajno molimo in
    blagoslavljajmo drug drugega. Pravi Božji
    blagoslov je, če v župniji laiki sodelujejo
    med seboj in z duhovniki. To si res vsi iz
    srca želimo.
    V Apostolskih delih beremo: »Prejeli
    boste moč, ko pride nad vas Sveti Duh
    in boste moje priče.« Toda dokler nismo
    povsem Njegove priče, živimo vero le z
    eno nogo. Jezus je dal navodilo: »Pojdite
    torej in naredite vse narode za moje
    učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in
    Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse,
    kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz
    sem z vami vse dni do konca sveta (Mt
    28,19–20).« Zapomnimo si to in Jezusu
    povsem zaupajmo. Saj On je naš pastir, nič
    nam ne manjka. Da se upremo vsemu zlu,
    položimo Jezusov križ med sebe in svoje
    družinsko deblo tudi z molitvijo p. De
    Grandisa.

    MOLITEV
    Postavljam se v navzočnost Jezusa
    Kristusa in se podrejam njegovemu
    Gospostvu in Vladarstvu. »Nadenite
    si celotno Božjo opremo, da se boste
    mogli upirati hudičevim zvijačam«
    (Ef 6,11). »Stojte torej prepasani
    okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep
    pravičnosti …« (Ef 6,14). Držim »ščit
    vere«, da morem z njim »pogasiti vse
    ognjene puščice hudega« (Ef 6,16).
    Sprejemam, da je odrešenje od Boga
    moja čelada, in sprejemam Božjo
    besedo od Duha, da jo uporabljam
    kakor meč (prim. Ef 6,17).
    V imenu Jezusa Kristusa križanega,
    umrlega in vstalega vežem vse duhove
    zraka, ozračja, vode, ognja, vetra, tal,
    podzemlja in pekla. Vežem tudi vpliv
    vsake izgubljene ali padle duše, ki bi
    lahko bila navzoča, in vse poslance
    satanskih trdnjav ali katerega koli
    shoda čarovnikov, vedeževalcev ali
    satanskih častilcev, ki bi mogli biti
    navzoči na kakšen nadnaraven način.
    Jezusovo kri z avtoriteto kličem na
    zrak in ozračje, vodo, ogenj, veter, tla
    in njihove sadove povsod okrog nas, na
    podzemlje in pekel.
    V imenu Jezusa Kristusa
    prepovedujem vsem omenjenim
    sovražnikom, da bi komunicirali med
    seboj ali da bi si kakor koli pomagali
    ali da bi komunicirali z mano ali
    da bi storili kar koli, razen tega, kar
    zapovem v imenu Jezusa.
    V imenu Jezusa Kristusa
    zapečatim ta prostor in vse navzoče
    in vso družino in vse, ki so povezani
    z navzočimi, in njihove prostore in
    posesti in vire preskrbe v Jezusovi krvi.
    (Trikrat ponovite.)
    V imenu Jezusa Kristusa
    prepovedujem vsakemu izgubljenemu
    duhu, čarovniškemu shodu, satanski
    skupini ali poslancem ali komur koli,
    ki je z njimi povezan, jim podrejen
    ali je nad njimi, da bi škodil ali se
    maščeval meni, moji družini ali
    komur koli, ki je z mano povezan, ali

    da bi povzročil škodo ali poškodbo
    čemur koli, kar imamo.
    V imenu Jezusa Kristusa in po
    zaslugah njegove dragocene Krvi
    razlamljam in razvezujem vsako
    prekletstvo, čar, pečat, obljubo ali
    prisego, urok, čaranje, vez, zanko,
    past, zvijačo ali demonski načrt, laž,
    blokado ali oviro, vse, ob čemer bi se
    mogel spotakniti, prevaro, odklon
    ali zmedo, duhovno vez ali duhovni
    vpliv, tudi vsako bolezen telesa, duše,
    uma ali duha, ki bi jih na nas ali
    na ta prostor ali na katero koli od
    omenjenih oseb, prostorov in stvari
    položil kateri koli nosilec ali pa bi
    nam jih prinesle naše lastne napake in
    naši grehi. (Trikrat ponovite.)
    Zdaj polagam križ Jezusa Kristusa
    med sebe in vse rodove v mojem
    družinskem drevesu. V imenu Jezusa
    Kristusa pravim, da ne bo nobenega
    neposrednega stika med generacijami.
    Ves stik bo fi ltriran skozi dragoceno
    Kri Gospoda Jezusa Kristusa.
    Marija, Brezmadežna, obleci me
    v luč, moč in energijo svoje vere. Oče,
    prosim določi angele in svetnike,
    da mi pomagajo. Hvala ti, Gospod
    Jezus, da si moja Modrost, moja
    Pravičnost, moje Posvečenje, moje
    Odrešenje. Podrejam se služenju
    tvojemu Svetemu Duhu in prejemam
    tvojo resnico glede medgeneracijskega
    ozdravljenja.
    Slava Očetu in Sinu in Svetemu
    Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako je
    zdaj in naj bo vekomaj. Amen.
    P. Robert DeGrandis

    Mnogo okultnega smo, vede ali nevede,
    podedovali, uvozili in tudi sami pridelali.
    S svojim grešnim življenjem večkrat sami
    prikličemo slabo na sebe. G. Marinko
    nam je predstavil vsak del svete maše in
    razložil, kako lahko očistimo družinsko
    deblo umazanije greha. Osnova vsega je
    naše odpuščanje. Zato vedno odpuščajmo,
    saj tudi Bog nam odpušča. Mi sami: ali
    blagoslavljamo svojo pot ali pa nanjo
    kličemo prekletstvo.
    Položimo na oltar svoje probleme,
    prošnje, zahvale in vse priporočajmo Bogu.
    Kot molitev skupnosti prosimo za tiste, ki
    iz različnih razlogov ne morejo pristopiti
    k svetemu obhajilu ali pa za to ne čutijo
    potrebe. Naj se njihova vera poživi, da bodo

    pridobili milost, prejeti Jezusa. Na oltar
    položimo tiste, ki ne morejo imeti otrok, ter
    vse svoje prednike in vsakemu pripišimo
    slaba in dobra dejanja. Med mašo se vseh
    teh priporočenih spomnimo. V znamenju
    križa se zavedimo, da se odevamo v križ
    in vstopamo v skrivnost Svete Trojice. V
    križu so tudi naša vera, naše prošnje, naše
    zahvaljevanje. V njem je naš Kralj vesolja.
    Znamenje križa je prvi korak, ko prosimo
    za blagoslov našega družinskega debla ter
    za ozdravitev naših duhovnih, telesnih,
    čustvenih, psihosocialnih in družbenih
    pomanjkljivosti.
    Marsikdaj domači ne pripeljejo
    k maši svojih najbližjih s telesnimi
    pomanjkljivostmi, da ne bi bili moteči.
    Marsikatera mama bi se takega otroka že v
    nosečnosti znebila, če bi vedela za njegovo
    nepopolnost. Tako bi se tudi Ludviga van
    Beethovna mama lahko znebila, saj je imela
    že dva otroka s hudimi telesnimi okvarami.
    Kljub bridkim izkušnjam se je odločila,
    da otroka rodi. Postal je velik glasbeni
    genij, ki je kljub svoji gluhoti v zrelih letih
    komponiral čudovite skladbe. Bog ve
    koliko potencialnih genijev ni dočakalo luči
    sveta, ker so bili splavljeni. Nam so pa geniji
    še kako potrebni. Mnoga samomorilska
    nagnjenja nastanejo zaradi podedovanih
    čustvenih pomanjkljivosti. Sem sodijo tudi
    psihosocialne pomanjkljivosti, ki nastanejo
    predvsem zaradi slabe komunikacije med
    zakonci.
    Kesanje: Pri kesanju je zelo zaželena
    tišina, da se lahko zavedamo, česa vsega
    se pokesamo, in da se poglobimo vase
    in spoznamo svoje napake. Pri liturgiji je
    tišina zelo pomembna, saj nam govori.
    Glavno pri molitvi za ozdravljenje je naše
    odpuščanje. Odpuščajmo vsem, ki so nas
    ranili, in prosimo, da tudi drugi odpustijo
    naše slabosti in napake. Odpuščanje je
    pot ozdravljenja in spada k spokornemu
    delu svete maše. De Grandis pravi, da je
    odpuščanje kot lupljenje čebule. Prve plasti
    čebule so suhe, potem pa je vsaka plast
    bolj sočna. Tako je tudi naše odpuščanje.
    Bolj kot odpuščaš, bolj je sočno in bolj
    prijetno diši. Večkrat ne moremo odpustiti
    trenutkov, ko je bilo naše srce posebej
    prizadeto. Ko te trenutke odkrijemo, jih
    predajmo Jezusu, še posebej pri Evharistiji.
    Pokesajmo se za sebe in za svoje prednike.
    V imenu obojih se opravičimo Bogu za
    prestopke. Poskusimo se spomniti, česa

    vsega naj se Bog usmili pri nas in česa vsega
    se naj usmili v zvezi z našimi predniki.
    Slava: Pri slavi se vprašajmo, ali so moji
    predniki Boga hvalili in slavili. Včasih se
    tudi mi svoje vere kar malo sramujemo
    pred drugimi. Želimo se opravičevati, da
    smo verni. Toda opravičiti bi se morali tisti,
    ki so svojo vero zapravili.
    Kolekta je glavna prošnja pri sveti maši
    in pomeni zbiranje. Duhovnik vse naše
    prošnje zbere in jih izroči Bogu, takrat ko
    prošnje izgovarja v imenu nas vseh in naših
    prednikov.
    Besedno bogoslužje. Neposlušanje Božje
    Besede je velik greh. Božja Beseda je zelo
    dragocena. Veliko večji blagoslov bi bil, če bi
    Jo dobro poslušali in slišali. Glavni del svete
    maše pa je, ko na pateno položim vse to,
    kar želim Jezusu podariti in Ga prosim zase
    in za svoje prednike. Zmolim Gospodovo
    molitev, Ga prejmem in Ga prosim, da me
    spremeni vase. Ko prejmem še duhovnikov
    blagoslov, je z mano in mojimi predniki vse
    novo.
    G. Marinko! Vedno smo veseli, ko
    pridete med nas. Vaša živa beseda in vaše
    poučevanje nas vedno postavi na realna
    tla. Zavedamo se, da smo slabotni mi in
    so bili tudi naši predniki. Hvaležni smo
    vam, da nas poučite, kako lahko izmolimo
    in izprosimo pri Bogu odpuščanje za
    marsikatero slabost, ki smo jo podedovali in
    tudi sami pridelali.
    Hvala tudi vsem, ki pripravljajo in
    izvedejo tako prepotrebna poučevanja.
    Zato vabljeni vsak mesec na srečanje
    karizmatične prenove mariborske
    nadškofi je. Nikomur ne sme biti žal enega
    nedeljskega popoldneva v mesecu v družbi
    z Jezusom. Marsikaj v našem življenju in
    življenju naših prednikov se lahko spremeni
    z Božjo pomočjo. In Slovenija bo postala
    tista svetla luč, ki bo svetila za ves svet.

    https://drive.google.com/file/d/1SapKyuyfDnNdzNXGub4Vx0-JsgcCiDCU/view

  22. Miro says:

    »KAKŠNO MOČ NOSIJO V SEBI MATERE! ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA NIKDAR NE OBUPAJO NAD NOBENIM OD SVOJIH OTROK: KAKOR MARIJA JIH MORAJO SPREMLJATI V NJIHOVEM ŽIVLJENJU.« (Franc Sodja)

    »Marija, Slovencev kraljica! Vse je odvisno od tega: ali je Marija samo obliž na našo slabotno vernost ali pa preživljamo svoje življenje pred Marijinimi očmi in zato s krščansko odgovornostjo.«

    »Kakšno moč nosijo v sebi matere! Zato je tako pomembno, da nikdar ne obupajo nad nobenim od svojih otrok: kakor Marija jih morajo spremljati v njihovem življenju. Nevsiljivo, od daleč. Brez večnega pridiganja, z veliko ljubeznijo, s trpljenjem in z nenehno molitvijo.«

    »Lepa duša, vedra duša, ki izžareva veselje in srečo – to bi morala biti duša vsakega kristjana. To bi morala biti vsak dan moja duša! In če ni? … Nekdo me čaka. Zato je prišel, da me osreči. Srečanje s Kristusom mi bo prineslo lepoto in vedrino in veselje in srečo.«

    »Ko srce obnemore, usahne življenje. Tako usiha življenje posameznih duš in usiha življenje Cerkve, če zamre evharistično življenje.«

    (Franc Sodja, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  23. Hvala says:

    Sestra Rebeka je ob SVETOPISEMSKIH ODLOMKIH PREDSTAVILA PET KORAKOV SPREOBRNENJA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    1. ODGOVORITI NA JEZUSOVO POVABILO TAKO KOT APOSTOLI, KI SO PUSTILI VSE IN ŠLI ZA NJIM.

    Potrebno je poslušati Jezusov glas v svojem srcu, kajti Jezus nagovarja vsakega človeka v njegovi konkretni situaciji in če se preveč obotavljamo nas hudič premaga.

    2. ZAUPATI GOSPODU- IMETI POGUM BITI DRUGAČEN, NE DVOMITI V BOGA, UGAJATI BOGU, NE LJUDEM

    3. OSEBNA ODLOČITEV-VSAK MORA SKOZI EVANGELIJ SPOZNATI IN ZAČUTITI KDO JE ZANJ JEZUS, DA LAHKO ODKRIJE SVOJO IDENTITETO.

    4. SPOZNATI RESNICO O SEBI-ČE SE ČLOVEK ZANAŠA LE NA SVOJO MOČ, GA TO PREJ ALI SLEJ PRIPELJE DO DNA. TAKRAT SE NEKAJ PRETRGA V NJEGOVEM SRCU IN RESNIČNO SREČANJE Z BOGOM JE MOŽNO LE V ISKRENEM KESANJU IN ODPUŠČANJU.

    5. SPREJETI POSLANSTVO IN STOPITI NA POT LJUBEZNI-KO ODKRIJEŠ KDO SI, SE DAŠ NA RAZPOLAGO BOGU IN SAMO LJUBEZEN JE MERILO V HOJI ZA JEZUSOM.

    http://mirenski-grad.si/postno-predavanje-pustolovscina-vere

  24. Miro says:

    PRILIKA O IZGUBLJENEM SINU – GOSPOD, HVALA ZA TVOJE USMILJENJE, KI POTRPI Z MANO, DA SE LAHKO VEDNO VRNEM DOMOV!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 15,1-3.11-32):

    In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹

    Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.

    Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+15%2C1-3.11-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Voditelji godrnjajo nad Jezusom, ker govori o sinu, ki je odšel od očeta in zapravil podedovano imetje. Toda oče mu je odpustil in ga sprejel ob vrnitvi. Starejši sin pa ni znal odpustiti. Trudil se bom živeti ljubezen, ki gre čez sodbo ljudi in vrača življenje izgubljenim. Gospod, hvala za tvoje usmiljenje, ki potrpi z mano, da se lahko vedno vrnem domov. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    HVALNICA LJUBEZNI
    (pripisano sv. Frančišku Ksaveriju)

    Zakaj te ljubim, moj Gospod?

    Pač ne zato,
    ker si nebesa mi obljubil,
    in ne zato, ker me je strah,
    da bi pogubil
    si v peklu dušo in telo;
    ne ganeta me pekel in nebo.

    Le ti me ganeš, moj Gospod,
    ko gledam te,
    pribitega na križ,
    ko vse na tebi je
    kot ena sama rana.

    Le ti me ganeš, ko trpiš,
    ko žali množica te zapeljana
    in ko umiraš zame in za – vse.

    Le to ljubezen občudujem;
    in ko bi ne bilo nebes,
    bi ljubil te;
    in ko bi ne bilo pekla,
    ne mogel bi žaliti te.

    Ko ves se ti darujem,
    darov za to ne pričakujem,
    saj ljubim te samo, ker si
    ljubezen sama, vir vse milosti.

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  25. Hvala says:

    VERA RASTE IN SE KREPI SAMO SKOZI VEROVANJE. NI DRUGE MOŽNOSTI ZA DOSEGO GOTOVOSTI GLEDE LASTNEGA ŽIVLJENJA KOT PREPUSTITI SE VEDNO BOLJ V ROKE LJUBEZNI, KI JE TOLIKO VEČJA, KOLIKOR BOLJ IZVIRA IZ BOGA.

    https://katoliska-cerkev.si/apostolsko-pismo-papeza-benedikta-xvi.-z-naslovom-vrata-vere

  26. Hvala says:

    ZAKRAMENT SPRAVE IN BOLNIŠKEGA MAZILJENJA, STA ZAKRAMENTA OZDRAVLJENJA

    KO SE SPOVEMO NAS BOG OBJAME IN PRIPRAVI GOSTIJO

    Po krstu, birmi in evharistiji, ki so zakramenti krščanskega uvajanja, človek prejme novo življenje v Kristusu. A to življenje nosimo ‘v lončenih posodah’ (2 Kor 4,7). Še vedno smo podvrženi skušnjavi, trpljenju, smrti in zaradi greha lahko celo izgubimo življenje. Zato je Gospod Jezus hotel, da Cerkev nadaljuje njegovo delo zveličanja tudi v svojih lastnih udih, posebej z zakramentoma sprave in bolniškega maziljenja, ki ju imenujemo zakramenta ozdravljenja. Zakrament sprave je torej zakrament ozdravljenja: ko grem k spovedi, grem zato, da bi ozdravel v duši in srcu. Oba zakramenta najbolje izrazi svetopisemski prizor odpuščanja in ozdravljenja hromega, kjer se Gospod Jezus pokaže kot tisti, ki ozdravlja duše in telesa.

    Velikonočna skrivnost – izvir zakramenta pokore in sprave
    Zakrament pokore in sprave, ki ga imenujemo tudi spoved, neposredno izvira iz velikonočne skrivnosti. Na veliko noč zvečer se je Gospod prikazal učencem, ki so bili zaprti v sobi zadnje večerje, in jih pozdravil z besedami: ‘Mir vam bodi!’ Nato je vanje dihnil in jim dejal: ‘Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani’ (Jn 20,21-23). Ta prizor nam razkrije najglobljo dinamiko tega zakramenta. Odpuščanje naših grehov ni nekaj, kar si lahko podelimo sami. Ne morem sebi reči: Jaz si odpuščam grehe. Za odpuščanje namreč prosimo nekoga drugega in pri spovedi prosimo Jezusa. Odpuščanje ni sad naših prizadevanj, ampak je poklon, je dar Svetega Duha, ki nas napolnjuje s kopeljo usmiljenja in milosti, ki neprestano vre iz na stežaj odprtega srca Kristusa križanega in vstalega. Prav tako nas spominja, da samo, če se pustimo spraviti v Gospodu Jezusu z Očetom in brati, smo zares lahko v miru. In ta mir, ki nam ga lahko da samo Jezus, čutimo v srcu, ko se spovemo.

    Cerkvena razsežnost spovedi
    Skozi čas je obhajanje zakramenta sprave prešlo iz javne oblike v osebno obliko spovedi. To pa ne sme izgubiti cerkvene razsežnosti. Krščanska skupnost je namreč prostor, kjer je navzoč Duh, ki prenavlja srce v Božji ljubezni in iz vseh bratov in sester dela eno samo stvar v Jezusu Kristusu. Zato ni dovolj prositi odpuščanja Gospoda v lastnih mislih in lastnem srcu, ampak je treba ponižno in z zaupanjem priznati svoje grehe služabniku Cerkve. Pri obhajanju tega zakramenta duhovnik ne predstavlja samo Boga, ampak vso skupnost, ki se prepoznava v slabotnosti vsakega svojega uda, ki ganjena posluša njegovo kesanje, ki se z njim spravi, ki ga spremlja na poti spreobrnjenja in človeškega ter krščanskega zorenja.

    Morda nekdo reče, da izpoveduje grehe samo Bogu. A grehi so lahko storjeni tudi proti bratom in Cerkvi in je zato treba prositi odpuščanja brate in Cerkev v osebi duhovnika. Morda bo nekdo oporekal, da ga je sram. Tudi sram je dober, zdravo se je nekoliko sramovati. Sram nas dela ponižne. Duhovnik z ljubeznijo in nežnostjo sprejme izpoved in v imenu Boga odpusti. Tudi iz človeškega vidika je dobro, da se pogovorim z bratom in duhovniku povem stvari, ki so težke v mojem srcu. Ne bojte se spovedi! Sami sebi odgovorite, kdaj ste bili nazadnje pri spovedi. Če je minilo veliko časa, ne izgubljajte niti dneva več, ampak pogumno pristopite k spovedi. V duhovniku vas namreč čaka Jezus, ki vas bo sprejel z veliko ljubeznijo.

    Ko se spovemo, nas Bog objame
    Dragi prijatelji, obhajanje zakramenta sprave pomeni, biti oviti v topel objem: objem neskončnega Očetovega usmiljenja. Spomnimo se na priliko o sinu, ki je zapustil očetovo hišo in zapravil ves denar, ki ga je dobil v dediščino. Ko ni imel ničesar več, se je odločil, vrniti se domov, a ne kot sin, ampak kot služabnik. V srcu je nosil veliko krivde in veliko sramu. A ko je začel očeta prositi odpuščanja, je bil zelo presenečen, ko mu oče ni pustil govoriti, ampak ga je objel in pripravil gostijo. Vsakokrat, ko se spovemo, nas Bog objame in pripravi gostijo.« (Papež Frančišek pri katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 19.2.2014)

    http://www.mirenski-grad.si/zakrament-sprave

  27. Miro says:

    »DAJTE JEZUSA SVOJIM LJUDEM, NE Z BESEDAMI, AMPAK Z ZGLEDOM, S SVOJO LJUBEZNIJO DO NJEGA« (sv. Mati Terezija)

    »Največji greh je pomanjkanje ljubezni, brezbrižnost do bližnjega. Nobena bolezen, niti gobavost, ne more tako popačiti človeka, da v njem ne bi prepoznala brata in sestre – še več: trpečega Jezusa.«

    »Dajte Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega; z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni.«

    »Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi.«

    »Če smo polni grehov, nas Bog ne more napolniti, kajti tudi Bog ne more napolniti nečesa, kar je polno. Zaradi tega potrebujemo odpuščanje, da bi postali prazni in bi nas Bog mogel napolniti s samim seboj.«

    (sv. Mati Terezija, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  28. Hvala says:

    VSI POTREBUJEMO BOŽJE USMILJENJE

    Usmili se me, o Bog, po svoji dobroti’
    »Dragi bratje in sestre, Božje odpuščanje je tisto, kar vsi potrebujemo. Je največje znamenje njegovega usmiljenja. Vsak grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, je poklican, da ta dar podeli z vsakim bratom in sestro, ki ju sreča. Vsi, ki jih je Gospod postavil ob nas, družinski člani, prijatelji, kolegi, župljani, vsi so kakor mi potrebni Božjega usmiljenja.

    Psalm 51, ki ima naslov Miserere, je spokorna molitev. Priznanju krivde sledi prošnja za odpuščanje. Molivec se pusti očistiti Gospodovi ljubezni in tako postane nova stvaritev, zmožen pokorščine, trdnosti duha in iskrenega slavljenja. Naslov Miserere, ki ga je psalmu dodelilo starodavno hebrejsko izročilo, se nanaša na kralja Davida in njegov greh, storjen z Batšebo, ženo Urije Hetita. Kralj David, ki ga je Bog poklical, da pase ljudstvo in ga vodi po poti pokorščine božji postavi, izda svoje poslanstvo. Zagreši prešuštvo z Batšebo in zatem dá umoriti njenega moža. Prerok Natan predrami njegovo krivdo in mu jo pomaga prepoznati. V tej izpovedi greha se nahaja trenutek sprave z Bogom. Kdor moli s tem psalmom je povabljen imeti enaka čustva skesanosti in zaupanja v Boga, kakor jih je imel David, ko se je pokesal in se, čeprav kralj, ponižal. Ni ga bilo strah izpovedati krivde in pokazati lastno nesrečo pred Gospodom; obenem pa je bil prepričan v njegovo usmiljenje.

    Psalm se začne z naslednjimi besedami:
    ‘Usmili se me, o Bog, po svoji dobroti,
    v svojem obilnem usmiljenju izbriši moje pregrehe!
    Popolnoma me operi moje krivde,
    mojega greha me očisti.’

    http://www.mirenski-grad.si/vsi-potrebujemo-bozje-usmiljenje

  29. Miro says:

    DA BI DOSEGLI RESNIČNO ODPUŠČANJE IN GLOBOKO SPRAVO, SPOZNAJTE PET NAČINOV OPRAVIČEVANJA – KATERI JEZIK ODPUŠČANJA JE VAŠ? (Aleteia)

    1. Izraženje obžalovanja: »Žal mi je.«
    2. Sprejemanje odgovornosti: »Napak sem ravnal.«
    3. Povračilo: »Kako lahko popravim?«
    4. Iskreno kesanje: »Potrudil se bom, da tega ne bom več storil.«
    5. Prošnja za odpuščanje: »Odpusti mi, prosim.«

    Več o navedenih načinih opravičevanja na:
    https://si.aleteia.org/2021/01/17/5-jezikov-odpuscanja-kateri-je-vas

    • Miro says:

      MOLITEV: RAD BI ODPUSTIL SEBI IN DRUGIM, KI SO ME PRIZADELI (operando.org)

      Moj oče,

      Slavim te in častim te. Z vsem mojim srcem in z vso mojo dušo.

      Zaradi tebe, Gospod, lahko ljubim in čutim ljubezen. Zaradi tebe lahko uživam to življenje v vsem, kar mi ponuja.

      Ti si tisti, ki vodiš moje korake, hodiš pred menoj, ko mi kažeš pot, in za menoj, ko popravljaš moje napake.

      Ti veš, kako šibek sem včasih, kako sopiham, ko se vzpenjam skupaj s teboj. Vidiš v moje srce in poznaš moja hrepenenja.

      Včasih te odrinem, ker mislim, da te ne potrebujem več in da bo pot brez Tebe lažja. Takrat stopiš ob stran in pustiš, da kakšen korak naredim sam…le toliko, da spoznam, kako zelo izgubljen sem brez Tebe.

      Ampak ko sem sam, delam napake, vrtim se okrog svoje osi, prizadanem sebe in druge in dopustim da tudi drugi ranijo mene.

      In šele ko sem zagrenjen in malodušen, se spomnim, da sem se odločil hoditi brez Tebe. Takrat pritečem nazaj, poln jeze, zamer in neodpuščanja.

      Dobro vem, moj Gospod, da svoje srce lahko umijem le pri Tebi. Zato te danes prosim za milost in dar odpuščanja.

      Rad bi odpustil samemu sebi za vse, s čimer sem prizadel druge ljudi. Vem, da si do mene mnogo bolj milosten in prizanesljiv, kot sem sam do sebe. Daj, da bom na sebe zmogel gledati s Tvojimi očmi.

      In Bog, prosim te, da bi zmogel odpustiti vsem ljudem, ki so me ranili in prizadeli. Tudi na vse te ljudi bi rad gledal s Tvojimi očmi.

      Ti poznaš njihova srca, poznaš njihovo življenje, veš od kod prihajajo in veš zakaj ravnajo tako kot ravnajo. Tako kot si milostljv do mene, tako milostljiv si tudi do njih. Rad bi ti bil podoben v tem!

      Odpuščam (ime) _______________ za __________________ in se osvobajam grenkobe, jeze, zamere in malodušja, ki ga čutim do njega (nje). S tem osvobajam sebe in osvobajam njega (njo). Nakloni mu mir, ljubezen in usmiljenje, kot si vse to naklonil meni.

      Hvala ti za ta dar, Gospod, hvala! Amen. (vir: operando.org)

      Ob tej odlični molitvi spomnimo še na prejem zakramenta, ki se imenuje:

      SPRAVA – SVETA SPOVED

      Spoved je zdravilišče in okrevališče, je srečanje ranjenega in Zdravnika, grešnega in Svetega, prizadetega in tolažnika, ponižnega in tistega, ki dviga ponižne, lačnega in tistega, ki nasičuje lačne, izgubljenega in tistega, ki pokaže pravo pot. Tistega v temi in tistega, ki je rekel, da je Luč. Tistega, ki je rekel, da je Pot. Pobitega in tistega, ki je rekel, da je Življenje. Osamljenega in tistega, ki se želi družiti s človeškimi sinovi. Po zakramentu sprave ali spovedi, se spravimo z Bogom, s katerim smo zaradi svojega greha prekinili odnos ter lahko zaživimo svoje življenje znova …

      Več o zakramentu svete spovedi na:
      https://zupnija-mozirje.si/zakrament-sprave-sv-spoved/

      Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
      Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  30. Miro says:

    »KDOR NE ŽIVI V KRISTUSU IN NIMA NJEGOVE MILOSTI, GA NE BO MOGEL POSNEMATI …« (Tomaš Špidlik)

    »Sveto pismo uči, da je Bog skupaj s svojimi skrivnostmi onkraj vsega. S svojim razumom spoznavamo Boga kot prvi vzrok vsega. Bog kot Oče pa se razodeva samo tistim, ki so čistega srca.«

    »Kdor ne živi v Kristusu in nima njegove milosti, ga ne bo mogel posnemati; tisti pa, ki si prizadeva hoditi po njegovih stopinjah, bo prejel njegovo milost.«

    »Ošabnež pripisuje svoje kvalitete samemu sebi, pozablja na Darovalca. Božja podoba je, pa se spremeni v malika.«

    »Napredek v duhovnem življenju predpostavlja rast v svobodi, v samozavesti; človeška dejanja postanejo vedno bolj vredna odgovornega človeka.«

    (Tomaš Špidlik, izbor misli iz Ognjišča)

    Vedno znova se priporočajmo Preblaženi Devici Mariji za duha ponižnosti, preprostosti, skromnosti … po zgledu Njenega DA božji volji. O potrebnosti “spuščanja z višin” nas molče uči vse stvarstvo, narava, stvari, reke … Ena od znamenih rek je denimo Soča, ki se z gore “ponižno” spušča v dolino, po prehojeni poti pa se izliva v morje.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  31. Hvala says:

    GREH ŽIVOTARJENJA IN PRITOŽEVANJA NAD DRUGIMI, GREH ŽALOSTI

    Papeževa homilija je slonela na današnjem odlomku iz Janezovega evangelija (Jn 5, 1-16). Priča smo prizoru, ko Jezus ozdravi bolnega moža v kopeli Betsata. Bolan je bil že 38 let, a kot je v homiliji izpostavil papež Frančišek, je dejansko bil bolan v duši, v srcu, bolan je bil za pesimizmom, žalostjo, acedio, ki jo je sveti oče opredelil kot greh nevtralnosti.

    Današnje bogoslužje nas spodbuja k razmisleku o vodi. Voda kot simbol odrešenja in sredstvo odrešenja. A voda je tudi sredstvo uničenja, pomislimo samo na poplave. V današnjih bogoslužnih branjih pa je voda za rešitev. Berilo govori o vodi, ki vodi v življenje, ki ozdravlja vode morja. Gre za novo vodo, ki ozdravlja. V evangeliju pa imamo kopel, tisto kopel, kamor so prihajali bolniki. Bila je polna zdravilne vode. Kajti govorilo se je, da se voda občasno premakne, kakor da bi bila reka, saj z neba sestopi angel, ki jo zaplivka. In prvi, eden ali več, ki so takrat stopili v vodo, so bili ozdravljeni. Kot pravi Jezus, je tam ležalo mnogo bolnikov, slepih, hromih, sušičnih, in čakali so na ozdravitev, da bi voda zaplivkala. Tam se je nahajal tudi mož, ki je že 38 let bil bolan. 38 let je bil tam in je čakal ozdravljenje. To nam dá misliti. Je kar malo preveč. Kajti nekdo, ki hoče ozdraveti, se znajde, da dobi nekoga, ki mu pomaga, premakne se, je nekoliko urnejši, tudi zvit. Tale pa je tam 38 let. Tako da se na koncu ne ve, ali je bolan ali mrtev. Jezus ga vidi tam ležati in, ker je vedel, da je že dolgo časa tam, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?« Odgovor je zanimiv. Ne reče ‘da’, ampak se pritožuje. O bolezni? Ne. Bolnik odgovori: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me dal v vodo, kadar voda zaplivka; medtem ko se jaz tja pomikam – medtem ko se odločam –, pa vstopi pred menoj kdo drug.« Človek, ki zmeraj pride z zamudo. Jezus mu pravi: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« In ta mož je v hipu ozdravel.

    Drža tega človeka nam da misliti. Je bil bolna? Ja, verjetno je imel kakšno paralizo, a zdi se, da je malo lahko hodil. Bil je bolan v srcu, bil je bolan v duši, bil je bolan za pesimizmom, bil je bolan za žalostjo, bil je bolan za acedio [naveličanostjo, duhovno lenobo, brezbrižnostjo]. To je bolezen tega človeka: »Ja, želim živeti, ampak …« Ostajal je tam. Je bil odgovor: »Ja, hočem biti ozdravljen!«? Ne, odgovor je bil pritoževanje: »Drugi pridejo prvi, vedno drugi.« Odgovor na Jezusovo ponudbo ozdravitve je pritoževanje nad drugimi. In tako se 38 let pritožuje nad drugimi. In ne stori ničesar za ozdravitev.

    Bila je sobota. Slišali smo, kaj so storili učitelji Postave. Ključ pa je srečanje z Jezusom. Pozneje ga je našel v templju in mu je rekel: »Glej, ozdravel si, ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega.« Tisti človek je bil v grehu, a ne zato, ker bi storil nekaj velikega, ne. Greh životarjenja in pritoževanja nad drugimi. Greh žalosti, ki je hudičevo seme, tiste nesposobnosti, da bi se odločili o svojem življenju. Druge bi gledal in se pritoževal. Niti ne da bi jih kritiziral, temveč da bi se pritoževal nad njimi. »Oni pridejo prvi, jaz sem žrtev tega življenja.« Pritoževanja, te osebe dihajo pritoževanja.

    https://www.vaticannews.va/sl/papez-francisek/masa-v-sv-marti/2020-03/papez-molil-za-umrle-zdravnike-in-duhovnike-homilija-greh.html

  32. Miro says:

    PRILIKA O VINOGRADU IN VINIČARJIH – GOSPOD, ZAUPAM VATE, KER SI DAL ŽIVLJENJE ZAME. HVALA, KER ME REŠUJEŠ IZ VSAKRŠNE TEME!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 21,33-43.45-46)

    »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali. Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh. Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+21%2C33-43.45-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Gospodar ima najete delavce v vinogradu. Ti se v njegovi odsotnosti polastijo vinograda in pobijejo vse poslance, nazadnje še sina. Tako je človeštvo zavrglo in umorilo Božjega Sina. V postu se bom trudil obnoviti svojo vero v Gospoda in sprejeti vse njegove poslance. Gospod, zaupam vate, ker si dal življenje zame. Hvala, ker me rešuješ iz vsakršne teme. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  33. Miro says:

    »NOČI SE SPREMENIJO V DAN, ČE JE BOG V NAŠEM SRCU …« (sv. Frančišek Asiški)

    »Blagor služabniku, ki enako ljubi in spoštuje svojega brata, kadar je daleč, kakor takrat, ko je z njim skupaj, in ne govori o njem za njegovim hrbtom nič takega, česar ne bi z ljubeznijo mogel povedati v njegovi navzočnosti.«

    »Noči se spremenijo v dan, če je Bog v našem srcu, in dnevi postanejo noč, če Boga v srcu ni.«

    »Blagor človeku, ki podpira svojega bližnjega v skladu s svojo slabostjo toliko, kot bi v podobnem primeru sam želel, da bi ga bližnji podpiral.«

    »Ko mi je Gospod naložil skrb za brate, mi ni nihče pokazal, kaj moram storiti. Toda sam Najvišji mi je razodel, da moram živeti po vzoru svetega evangelija.«

    (sv. Frančišek Asiški, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  34. Hvala says:

    RANE, KI JIH V PRIMERU OPRAVLJANJA IN OBREKOVANJA POVZROČIMO DRUGI OSEBI, PA TUDI SEBI, SO VELIKE
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Kaj lahko storimo?

    Jason in Crystalina Evert v knjigi Kako najti pravo ljubezen ponujata nekaj rešitev.

    NE OBREKUJTE

    Vsi se pritožujemo nad RAZŠIRJENIM ZLOM OBREKOVANJA. Gotovo smo že bili žrtve obrekovanja in/ali obrekovalci. Vir takšnih govoric sta NAPUH IN POMANJKANJE USMILJENJA, ki povzročita zagrenjenost in trpljenje. Slednje lahko premagamo z ljubeznijo, ponižnostjo in odpuščanjem.
    Ni dovolj, da se le izogibamo širjenju govoric. Ne smemo jih NITI POSLUŠATI, zato se varujmo pred nenasitno radovednostjo. Pomembno je, da ostanemo ponižni. Takšni ljudje namreč ne čutijo potrebe po obrekovanju, saj se zavedajo svojih napak.

    NE PODŽIGAJTE GOVORIC

    Prej ali slej se bomo morali spopadati z govoricami. Tudi Jezus je prestajal nenehno obrekovanje.

    ODPUSTITE

    Apostol Pavel pravi, naj tiste, ki nas preganjajo, blagoslavljamo in jih ne preklinjamo, nikomur naj ne vračamo hudega s hudim in naj skušamo skrbeti za dobro pred vsemi ljudmi.

    Namesto da bi se predajali jezi, odpustite. To je največje dejanje ljubezni, ki ga lahko namenite človeku, ki vas je prizadel. Čeprav je posebej težko odpustiti drugemu, medtem ko še trpite, ne odlašajte. Tudi Jezus je odpustil tistim, ki so ga križali, ko je še visel na križu.

    Vprašajmo se tudi, s kakšno utemeljitvijo lahko prosimo Boga odpuščanja, če nočemo odpustiti tistim, ki so nas prizadeli.

    Če boste tratili solze in moč, da bi popravili sleherno laž in skušali pojasniti vse govorice, se boste izčrpali. Vprašajte se, ali si oseba, ki o vas grdo govori, zasluži imeti nadzor nad vašim dnevom.

    Čeprav ste morda prizadeti zaradi njenih besed, se lahko še vedno odločite, da boste ohranili mir. Ne dopustite, da bi govorice vplivale na to, kako gledate nase. Kdor o vas govori škodljive stvari, v resnici skriva svojo bolečino. Sočustvujte z osebo, ki vas obrekuje. Zmolite kaj zanjo.

    Najboljše maščevanje je lepo življenje

    Mnenja drugih o vas ne morete spremeniti čez noč. Ne obupajte, če vaše usmiljenje in molitve ne morejo pomiriti viharja obrekovanja. Govorice spodbijajte s svojim pričevanjem.

    https://si.aleteia.org/2020/03/18/namesto-opravljanja-in-obrekovanja-raje-storite-tole/
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ZAPOMNIMO SI TA STAVEK: Ni dovolj, da se le izogibamo širjenju govoric. Ne smemo jih niti poslušati, zato se varujmo pred nenasitno radovednostjo.

  35. Hvala says:

    KAKO LAHKO PRIDEMO DO POMOČI SVETEGA DUHA?
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Samo molitve, ki jih molimo v SVETEM DUHU, lahko ljudem , za katere molimo, prinesejo pomoč in ohrabritev, ki ju potrebujejo.

    Kako torej lahko pridemo do POMOČI SVETEGA DUHA? Dve osnovni zahtevi sta PONIŽNOST IN ČISTOST NAMENA. Najprej se moramo ponižati pred Svetim Duhom in priznati, da ga potrebujemo. Potem Mu moramo dopustiti, da nas očisti vseh napačnih motivov in sebičnih stališč in da nas navdihne z iskreno ljubeznijo in skrbjo za ljudi, za katere želimo moliti.

    Molitve, ki jih navdihne SVETI DUH, NISO NUJNO DOLGE ALI LEPO ZVENEČE. NA BOGA NE NAPRAVIJO VTISA LEPE FRAZE ALI RESEN TON GLASU. Nekatere najbolj učinkovite molitve v Svetem Pismu so bile osupljivo PREPROSTE. Ko je Mojzes molil za svojo sestro Mirjam, ki je bila kaznovana z gobavostjo, je preprosto zavpil: “O BOG, OZDRAVI JO VENDAR! ” (4. Mojzesova knjiga 12,13).

    Če pa se ne podredimo SVETEMU DUHU in ne iščemo NJEGOVE USMERITVE, ampak naše molitve motivirajo nevoščljivost ali prepirljivost (omenja jo Jakobovo pismo 3,14), sebičnost ali kakšna druga mesena naravnanost, kot je užaljenost, jeza, kriticizem, ali samopravičnost, TAKŠNIH MOLITEV SVETI DUH NE BO ODOBRIL IN JIH NE BO PRINESEL PRED BOGA OČETA.

    Takšne molitve se neizogibno degenerirajo po “sindromu ” iz Jakobovega pisma 3,15: “zemske, duševne, demonske”. Učinek takšnih molitev je enak duševnemu govorjenju in je negativen, ne pozitiven. Takšne molitve sproščajo nevidne in nerazložljive pritiske proti ljudem, za katere molimo. TOREJ NE LAJŠAJO NJIHOVIH BREMEN, AMPAK JIH ŠE POVEČUJEJO.

    Še posebno ko molimo za svoje sovernike, se moramo varovati dveh duševnih naravnanosti: NE SMEMO OBSOJATI IN NE SMEMO ISKATI NADZORA NAD LJUDMI.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

    VSE PREVEČ ENOSTAVNO JE VIDETI NAPAKE DRUGIH KRISTJANOV. Moliti je prav, toda pazljivi moramo biti, kako molimo.
    PRED BOGA NE SMEMO PRITI S SPISKOM NJIHOVIH NAPAK.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ko si privzamemo vlogo tožnika, posnemamo satana in ne KRISTUSA.

    Satanov glavni naziv- hudič- pomeni “obrekovalec” ali “tožnik”.
    _:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Sveti Pavel skoraj vse svoje molitve za druge kristjane , pa naj gre za posameznike ali za skupnosti, ZAČENJA Z ZAHVALJEVANJEM BOGU ZANJE .

    SKORAJ NE OBSTAJA MOLITEV , KI NI UČINKOVITA. Vprašanje ni v tem, ali so naše molitve učinkovite. VPRAŠANJE JE, ALI JE NJIHOV UČINEK POZITIVEN ALI NEGATIVEN. O TEM ODLOČA MOČ, KI DELUJE PREK NJIH. SO ZARES OD SVETEGA DUHA ALI SO DUŠEVNI PONAREDEK. ?

    Kristus vidi naše napake BOLJ JASNO, KOT MI VIDIMO NAPAKE DRUGIH.
    Vendar njegovo zastopanje za nas ne povzroči naše obsodbe, temveč naše opravičenje. ON NE DOKAZUJE NAŠE KRIVDE, TEMVEČ NAŠO PRAVIČNOST.

    SI UPAMO OBTOŽEVATI TISTE, KI JIH JE BOG IZBRAL? ALI OBSOJATI TISTE, KI JIH JE BOG OPRAVIČIL?
    PRAV GOTOVO BI BILA TO PREDRZNOST NAJVIŠJE STOPNJE!
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Sporočilo Svetega Pisma je nedvoumno. Našim molitvam ne daje nobenega prostora za obtoževanje naših sovernikov.

    Vendar obstaja še druga skušnjava , da bi zlorabili moč molitve, ki je bolj zahrbtna in jo je teže odkriti. Nadene si krinko molitve z namenom, da bi nadzirali ljudi za katere molimo (Iz knjige- Blagoslov ali prekletstvo: Prince Derek).

  36. Hvala says:

    UGAJANJE DUŠI RAST IN ODNOSE

    problem ugajanja pa je ignoriranje. Kakor pravi papež Frančišek, da se za lepimi in zlaganimi manirami skriva suhota duha in nezanimanje za drugega. Mogoče pozabimo, kaj pomeni biti v odnosu, kaj pomeni ljubiti?

    – Biti v odnosu, pomeni biti brez maske, dovoliti drugemu, da te vidi takšnega, kakršen si.
    – Pomeni tudi srečati se. Srečati sebe in srečati drugega.
    – Pomeni tudi sprejeti tako svoje rane in nepopolnosti kot rane bližnjega in njegovo omejenost.
    – Pomeni biti skupaj na poti spreobrnjenja.

    Vse to pa ovira ugajanje. Če se delamo lepe in ugajamo, ni stika ne s seboj ne z bližnjim. Življenje postaja dolgočasno in za vse so krivi drugi. Vrtimo se okrog sebe in nazadnje so okrog nas le še sovražniki.

    Jezus se zaveda, da smo grešni in nas kot take sprejema in vabi na gostijo življenja. Ne zgraža se nad našo nepopolnostjo in grešnostjo. Veseli se naše rasti in je z nami potrpežljiv, kot oče v čakanju na izgubljenega sina. On ne obupa, zato ni razloga, da bi se zatekali v ugajanje ali obupovali, ker še nismo na cilju.

    JEZUS JE REKEL: “PRENAŠAJTE DRUG DRUGEGA IN ODPUŠČAJTE DRUG DRUGEMU, ČE SE IMA KATERI KAJ PRITOŽITI PROTI KATEREMU. KAKOR JE GOSPOD ODPUSTIL VAM, TAKO TUDI VI ODPUŠČAJTE” (Kol 3,13).

    http://www.mirenski-grad.si/n26-ugajanje-dusi-rast-odnose

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V življenju je potrebno, da sprejmemo svoje rane in nepopolnost in rane bližnjih oz. ljudi, ki jih srečujemo in njihovo nepopolnost.

    Vsi smo grešniki, zato prosimo Gospoda za pomoč in Mu izročimo naše slabosti.
    Ne godrnjamo nad ljudmi in pa nad dogodki, Brez Gospodovega dovoljenja se ničesar ne zgodi.

    Prebivalci Reykjavika so navajeni potresov. Sedaj pa se Zemlja trese pri njih dejansko 24 ur.

    Prebudijo se v tresenje, ko gredo spat se Zemlja trese, je povedal neki prebivalec od tam. Pravi: “TEŽKO JE, VENDAR SE MORAŠ NAUČITI ŽIVETI S TEM”.

    Ko sem to prebrala, sem takoj pomislila, kako je dejansko sprejel stanje oz. so nekateri sprejeli , kar jim pošilja Bog.

    Ne bodo se pritoževali dan in noč in tarnali nad vsem kar se dogaja.

    O, ko bi znali živeti z ljudmi okoli nas in s dogodki, ki nam jih pošilja Bog!. Da ne bi se pritoževali kar naprej, kaj ni dobro, kaj je ta rekel, kako se obnaša ta in tisti…itd.

    Zavpijmo Gospodu naj nam pride pomagat, naj nam da moč, da bomo živeli, tako kot je On naročil.

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja