Članki za dušo

15.072 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   15. novembra, 2025 at 10:35

   Papež Frančišek: 33. NEDELJA MED LETOM: svetovni dan ubogih dne 16. 11. 2025

   »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21,19)

   V evangeliju današnje nedelje (Lk 21,5-19) je v prvem delu Jezusov govor o poslednjih časih. Jezus ga je imel v Jeruzalemu blizu templja. Izhodišče tega govora so bili pogovori ljudi o templju ter njegovi lepoti, saj je bil res lep. Na to je Jezus rekel: ‘Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu’ (Lk 21,6). Čisto normalno je, da so ga vprašali, kdaj se bo to zgodilo in kakšna bodo znamenja. Toda Jezus je usmeril pozornost iz teh drugotnih vidikov, kaj bo?, kako bo?, na tista prava vprašanja. Dve sta. Prvo: ne pustiti se zavesti lažnim mesijem, kakor tudi dopustiti se omrtvičiti strahu. Drugo: živeti čas pričakovanja, kot čas pričevanja in stanovitnosti. Mi smo sedaj v času pričakovanja, pričakovanja Gospodovega drugega prihoda.

   Ta Jezusov govor je vedno aktualen, tudi za nas, ki živimo v 21. stoletju. Ponavlja nam: ‘Glejte, da se ne pustite zapeljati. Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu’ (v. 8). To je povabilo k razločevanju. S to krščansko krepostjo lahko razumemo, kje je Gospodov duh in kje je zli duh. Tudi danes so namreč lažni ‘zveličarji’, ki skušajo zamenjati Jezusa, voditelji tega sveta, guruji, tudi vrači, ki želijo k sebi pritegniti razum ter srca predvem mladih. Jezus nas na to opozarja: ‘Ne hodite za njimi!’ Gospod pa nam tudi pomaga, da se ne bomo bali, če bodo vojne, revolucije, pa tudi naravne nesreče, epidemije. Jezus nas osvobaja fatalizma (neizbežne usode) ter lažnih apokaliptičnih vizij.

   Drugi vidik nas nagovarja kot kristjane in tudi kot Cerkev. Jezus namreč napoveduje boleče preizkušnje ter preganjanja, ki jih bodo morali zaradi njega prenašati njegovi učenci. A kljub temu zagotavlja: ‘Niti las z glave se vam ne bo izgubil’ (v. 18). S tem nas spominja, da smo popolnoma v Božjih rokah. Nasprotovanja naši veri ter naši pripadnosti evangeliju so priložnosti za pričevanje. Ne smejo nas oddaljiti od Gospoda, temveč nas spodbuditi, da se še bolj zaupamo Njemu, moči njegovega Duha ter njegovi milosti.

   V tem trenutku mislim na, mislimo mi vsi, storimo to skupaj, na tolike brate in sestre, kristjane, ki trpijo preganjanje zaradi njihove vere. Mnogo jih je. Morda celo veliko več kot v prvih stoletjih. Jezus je z njimi. Tudi mi smo z njimi povezani z našo molitvijo ter z našim čutenjem. Občudujemo njihov pogum ter njihovo pričevanje. Naši bratje in sestre so in trpijo v številnih predelih sveta zaradi tega, ker so zvesti Jezusu Kristusu. Iz vsega srca ter z vso močjo jih pozdravimo.

   Na koncu je Jezus obljubil nekaj, kar zagotavlja zmago: ‘S svojo stanovitnostjo si boste rešili svoje življenje’ (v. 19). Koliko upanja je v teh besedah! Pozivajo nas k upanju in potrpežljivosti, da bomo znali čakati na zanesljive sadove zveličanja, zaupajoč v globok smisel življenja in zgodovine. Preizkušnje in težave so namreč del veliko večjega načrta, saj Gospod, ki je gospodar zgodovine vse vodi k dopolnitvi. Navkljub neredu in nesrečam, ki vznemirajo svet, se bo izpolnil Božji načrt dobrote in usmiljenja. Naše upanje je ravno to, da hodimo po poti Božjega načrta, ki se bo dopolnil. To je naše upanje. To Jezusovo sporočilo nas spodbuja premišljevati o našem času in nam daje moč pogumno in z upanjem soočiti se z njim, skupaj z Marijo, ki vedno hodi z nami. Amen

   Papež Frančišek

   Odgovori
2. Primož says:

   12. novembra, 2025 at 2:33

   Krivda, sramota,jeza,sramota,PONOS/EGO,razuzdanost.
   to nas razjeda. Vsi z mano a celu hrepenimo po posvetnoszi, dihovnost pa peša.
   Jezus Kristus Božji sin usmili se mene grešbika…

   Odgovori
   • Hvala says:

     13. novembra, 2025 at 6:52

     Spoštovani Primož!

     Ne skrbite, kajti Gospod vam bo pomagal!

     Res je, kar pravite, GOSPOD OZDRAVLJA RANE V ZAVESTI IN PODZAVESTI!

     PREPUSTITE SE NJEMU! DOPUSTITE, DA VAS ON VODI PO POTI, KI JO IMA PRIPRAVLJENO ZA VAS.

     NIČ NE SKRBITE, GOSPOD NA POTI , KO PELJE VSAKEGA ČLOVEKA, KI MU DOPUSTI IZ SUŽNOSTI GREHOV, VSE POTREBNO PRESKRBI. ON VAS BO VODIL IN POŠILJAL TJA, KAMOR JE POTREBNO.

     MOLITE IN SE MU ZAHVALJUJTE.

     Zelo zelo si želim, da bi kristjani spoznali, ( S PRENOVLJENIM UMOM ), da človek ne ve ničesar vnaprej, BOG PA VSE VIDI IN VE!

     KO JE JEZUS POSLAL APOSTOLE PO SVETU OZNANJAT EVANGELIJ, JIM JE NAROČIL NAJ NIČESAR NE NOSIJO SEBOJ. naj ne skrbijo, kako bodo preživeli na poti, ko bodo oznanjali evangelij, KER JE ON BOG IN ZA VSE SKRBI.

     JEZUS JE REKEL:
     Luka 9,1-6

     1 Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. 2 Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike. 3 Rekel jim je: »Ničesar ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. 4 V katero koli hišo stopite, ostanite tam in od tam pojdite dalje. 5 In kjer vas ne sprejmejo, si otresite prah z nog, ko odidete iz tistega kraja, v pričevanje proti njim.« 6 Razšli so se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali.
     Luka 9,1-6

     ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

     Biti ubog TAKO KOT JEZUS UČI V BLARIH, POMENI TUDI SPREJEMATI MATERIALNE , ČUSTVENE, DUHOVNE IN VSE DRUGE POMANJKLJIVOSTI., KI NAM JIH PRINAŠA ŽIVLJENJE.
     ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

     ZAUPAJMO VSI, da je tako uboštvo kot je izguba, razočaranje, trpljenje itd..VIR MILOSTI, KO TO SPREJMEMO!
     ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

     VSE DOBRO VAM ŽELIM!

     Odgovori
   • janez says:

     15. novembra, 2025 at 10:22

     MOLITEV K JEZUSU ZA VODSTVO V ČASU TEŽAV, SKRBI IN NEGOTOVOSTI
     Jezus, v negotovosti sem, trpim, žalosten sem, zmeden sem in negotov. Ne vem, kam naj se obrnem.
     Ampak zaupam Tebi, da imaš dober načrt za mene, zaupam Ti, da vodiš mojo pot Življenja k Tebi.
     Čeprav trenutno ne vem, v katero smer naj krenem, Ti to dobro veš.
     Vem Gospod, da me boš varno vodil, da ne zaidem na stranpoti.
     Čeprav za zdaj vidim le temo in meglo na poti pred seboj mi boš poslal Luč in pokazal izhodno Pot.
     S Teboj Gospod je namreč vse jasno in razvidno. In v sebi sem miren in moje misli se razjasne.
     Tvoja Beseda mi pravi, da si moj pastir, učenik in Odrešenik.
     Česa bi se bal, Jezus, če si z menoj Gospod?
     In zakaj sploh skrbim za jutrišnji dan, če pa mi praviš, da me vodiš k vodam počitka, da se umirim?
     Jezus, po tem hrepenim, po Tvojem miru, po Tvojih pašnikih, po Tvoji Vodi in Tvoji Dobroti in Odpuščanju, ki ne mine nikoli!
     Jezus nočem se opirati le na svojo pamet in presojo, ta me tolikokrat prevara, pridi in mi pomagaj!.
     Želim se opreti na Tvoja znamenja, ko sem izgubljen in na Tvojo tolažbo, kadar hodim v temi.
     Vendar se moram tudi sam prizadevati in obenem prositi za Tvojo Milost in Moliti.
     Prosim Te pomagaj mi in daj mi Luč, da se razkadijo vse dileme in da mi pokažeš mojo Pot k Tebi.
     Zato te prosim, Jezus, še močneje me primi za roko in še tesneje hodi ob meni.
     Bodi moj dobri Odrešenik in Pastir, ki mi pomaga, da bom hodil po Tvoji Poti Odrešenja.
     Prosim Gospod za stanovitno in gorečo Vero v Boga, da bom premagal vse težave, preizkušnje in skušnjave, ki jih doživljam in da bom s Tvojo Milostjo zdržal in vse nastale težkoče premagal.
     Pridi k meni Gospod in me potolaži, poduči me in me vodi, da bom delal in naredil vse prav,
     kar je BOŽJA volja in kar je prav v Božjih Očeh zame.
     Ti si vse, kar potrebujem! Hvala Ti Gospod za vse.
     Pridi Jezus in prebivaj v meni! Prosim Te nakloni mi Milost in me odreši vseh preizkušenj in spon.
     Amen

     Medmrežje Operando

     Odgovori
   • janez says:

     15. novembra, 2025 at 10:39

     ČLOVEKU JE POTREBNO POLEG DOBROTE, SLUŽENJA, DOBRA DELA TUDI GOREČA MOLITEV, VERA, TIŠINA IN DUHOVNOST
     Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi, pesimističnimi pričakovanji
     če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
     kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
     Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
     Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
     kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
     Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi
     ter strahove ne vlecite v naslednji dan, da začnete nov dan znova ter jih prenesite na Boga.
     Zakoni in družine ter znanstva z drugimi ljudmi okoli nas lahko zaradi vašega negativizma in pesimizma razpadejo,
     prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
     ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.

     Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
     Bog je Ljubezen, Usmiljenje, Dobrota in Odrešenje, ki nam hoče le dobro.
     Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice ter se smiliti samemu sebi in obupovati!.
     Pojdite in naredite kaj dobrega, vzemite stvari v svoje roke, molite in služite ter pomagajte in Bog bo prišel k vam!
     Naredite spremembo in spreobrnite se v vedrega in dobrega kristjana, ki je Svetla Luč Dobrote in zato magnet za ljudi.
     Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte, posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo, prekopljite gredice in posadite rože in zelenjavo, očistite stanovanje in skuhajte kaj dobrega za koga.
     Fizična sprostitev vam bo prinesla mir, in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma,
     da se duh okrepča in da šesimizem oddide stran in vas napolni svetkloba Dobrote in Usmiljenja.

     Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
     In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
     Zaupajte v Božjo Milost in Usmiljenje, prosite in molite k Bogu pogosto, vsak dan.
     Zmolite k Njemu z gorečo Vero, Zaupajte in se pomirite.
     Pogovorite se z Njim v molitvi in prošnjah in prosite za Božjo Pomoč.
     Naredite nekaj dobrega za druge in zase tako, da se boste odprli Božjemu Usmiljenju in Dobroti.
     Ko pomagamo drugim pomagamo sebi!
     Bodite veseli in polni Radosti, ko greste med ljudi, prinašajte jim Optimizem in Luč Upanja!
     DARUJTE JIM VESELJE IN NASMEH,
     da jim prinesete Božji Mir in Toplo Sonce Božjega Usmiljenja in Očetove Ljubezni. Amen.

     Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim (Bund ohne Namen). Že objavljeno

     Psalm 62,6 Le pri Bogu se umiri moja duša, kajti od njega je moje upanje.

     Odgovori
3. Kristina says:

   10. novembra, 2025 at 16:01

   Zaključne besede-MOLITEV filma VOJNA SOBA :Spet si to storil, Gospod. Spet si to storil. Dober si, mogočen si in usmiljen si! In skrbiš zame, ko si tega ne zaslužim. Slava tebi, Jezus! Ti si Gospod!… Vzdigni več tistih, ki bodo klicali Tvoje ime. Vzdigni tiste, ki Te ljubijo, iščejo in zaupajo. Vzdigni jih, Gospod!. Vzdigni jih!. Gospod , potrebujemo generacijo vernikov, ki se ne sramujejo evangelija!. Gospod, potrebujemo vojsko vernikov, ki sovražijo biti mlačni in bodo stali na svoji besedi bolj kot vse! Vzdigni jih, Gospod! Vzdigni jih! Molim za enotnost med tistimi, ki Te ljubijo. Molim, da jim odpreš oči, da bodo lahko videli Tvojo resnico, Gospod. Molim za Tvojo roko zaščite in vodstva. Vzdigni generacijo, Gospod, ki bo v ta svet prinesla luč, ki ne bo sklepala kompromisov, ko bo pod pritiskom, ki se ne bodo zdrznili Gospod, ko drugi odpadejo! -odkar sem gledala ta film mi je vzor ta žena, ki je molila z tako gorečnostjo in zaupanjem, da gore premikaš. Bogu hvala, da nam skozi te filme kaže kako moramo biti goreči.

   Odgovori
   • Hvala says:

     13. novembra, 2025 at 6:57

     Spoštovana Kristina!

     MOLITE ZA VSE TISTE, MKI VAS ZANIČUJEJO, PREZIRAJO, VAS PONIŽUJEJO itd…SPREJMITE STANJE, KI GA IMATE, DOPUSTITE JEZUSU DA VAS ON IZPELJE IN SE MU VSAK DAN ZAHVALJUJTE IN GA SLAVITE!
     ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

     Lepo ga. Kristina, vesela sem za vas, DA VZTRAJATE NA POTI Z GOSPODOM, DA VAS BO ON REŠIL IN VSE VAŠE!

     Tisti, ki obžalujejo svoje grehe, SO VEČJI OD TISTEGA, KI OBUJA OD MRTVIH.

     VSE DOBRO ŽELIM!

     Odgovori
     • Kristina says:

       14. novembra, 2025 at 16:06

       Gospa Hvala včasih je zelo težko, ker se ne morem premagat in prigovorim. Hudi duh ve kje me dobi. Ampak moč je v imenu Jezus. In to toliko ponavljam. Jaz sem še velika iskalka. Čeprav mnogi rečejo, da ko se srečajo z mano jim dam moč. Jaz čisto nič. Ker sem grešna, slabotna, vsak dan se vadim biti boljši kristjan. Veliko hodim na duhovna srečanja, ker tam najdem sebe, srečam se s svojo preteklostjo, in sedanjostjo. Zmeraj je boj in boj bo do konca. Hvaležna pa sem za vse ljudi, ki so me potegnili iz blata, mi začeli odpirati pot k svobodi. Tudi sama sem šla zgolj iz radovednosti na duhovna srečanja, danes pa grem iz ljubezni, da se srečam z Jezusom. Hvaljeno in slavljeno bodi Njegovo ime. Dokler sem sama delala načrte kako bom vsak dan šla k maši se ni poklopilo, ko pa je Bog dal to v moje srce se je vse odprlo. Hvaležna sem, ker mi sv. Duh odkriva za kaj se moram zahvaljevat, vsak dan nekaj novega. Hvaležna sem, da sem Božji otrok v tej situaciji in trenutku. Blagoslov Boga Očeta in Sina in sv. Duha

       Odgovori
       • Hvala says:

         15. novembra, 2025 at 13:00

         Spoštovana ga. Kristina!

         Prenova srca, misli, spominov, uma je proces in delo SVETGA DUHA, kot sem že večkrat rekla.

         Duhovnik Jacques Philippe je napisal v novi knjigi, ki je sedaj izdana z naslovom SREČA, kjer ne pričakuješ -meditacije o blagrih tudi naslednje:

         BLAGOR TISTIM, KI SO ZARADI PRAVIČNOSTI PREGANJANI, KAJTI NJIHOVO JE NEBEŠKO KRALJESTVO, ta pojem meri na Božjo resnico in zvestobo, ki ima za svoj cilj človekovo odrešenje.

         Blagor vam , kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. VESELITE SE IN TSDUJTE SE, KAJTI VAŠE PLAČILO V NEBESIH JE VELIKO.

         Tu tići največji paradoks blagrov, obljuba SREČE (ki se stopnjuje vse do navdušenja: veselite se in radujte se),

         SREDI NAJBOLJ NEPRIJETNEGA ČLOVEKOVEGA POLOŽAJA, KI SI GA JE MOGOČE PREDSTAVLJATI: SREDI PREGANJANJANJA IN NIZKOTNEGA OBREKOVANJA.
         ………………………………………………………………………………………………………………………………………….

         TA BLAGOR GOVORI, pravi duhovnik Philippe , O IZPOLNITVI POTI BLAGROV, O VRHUNCU DELOVANJA SVETEGA DUHA V ČLOVEŠKEM ŽIVLJENJU:

         DO TEGA PRIDE, KO ČLOVEK POSTANE SPOSOBEN TRPLJENJE ZA KRISTUSA SPREJETI KOT SREČO IN V KRIŽU VIDI DARILO.
         …………………………………………………………………………………………………………………………………………

         TO JE NAJVIŠJA STOPNJA ZRELOSTI IN DUHOVNE SVOBODE TER NAJMOČNEJŠE PRIČEVANJE SVETU.
         …………………………………………………………………………………………………………………………………………

         PREGANJANJE IMA RAZLIČNE OBLIKE:

         krvavo mučeništvo, omejevanje svobode in družbena diskriminacija vernikov v določenih krajih, karikiranje krščanske vere v medijih, želja, da bi vero omejili na povsem zasebno sfero, prezir, ki so ga v šoli deležni mladi, ki priznajo svoje krščanstvo, nerazumevanje,

         IN BOJI V DRUŽINI, KO ŽELI NEKDO IZPOLNITI SVOJO POKLICANOST itd.. (Duhovnik Philippe .)
         ………………………………………………………………………………………………………………………………………….

         Ja, res je, poglejte ga. Kristina.

         Tukaj danes pri nas v domovini , se mi odzdeva in po razmišljanju o vas, pride NAJBOLJ DO IZRAZA (preganjanje zaradi Kristusa), NERAZUMEVANJE V DRUŽINI, KO ŽELI NEKDO IZPOLNITI SVOJO POKLICANOST.

         JEZUS IZBERE NEKOGA V RODU- V DRUŽINI, PREKO KATEREGA BO VRŠIL OSVOBAJANJE IN OZDRAVLJENJE ZA ROD-ZA DRUŽINO . To sem že večkrat omenila.

         VI STE SE ODZVALA NA KLIC JEZUSA in sedaj vas On pelje s svjim SVETIM DUHOM po poti SPREOBRNJENJA, da vas usposobi,

         DA BOSTE LUČ V SVOJI DRUŽINI, DA BOSTE S SVOJIM TRPLJENJEM ZA JEZUSA DOPRINAŠALA , DA BO GOSPOD DELIL MILOST SPREOBRNJENJA VAŠIM ČLANOM, REŠEVAL PREDNIKE IN ŠE DRUGE LJUDI.
         ………………………………………………………………………………………………………………………………………….

         Zato je tako pomebno, da se človek ne otepa trpljenja, da ga z Gospodovo močjo SPREJME IN REŠUJE, KAR JE GOSPOD PRIPRAVIL V NAČRTU.

         Vidimo, da bi kristjani to morali razumeti in sprejeti:

         KRISTJAN POMENI BITI KRISTUSOV, BITI POSNEMALEC KRISTUSA, JEZUS NI BEŽAL OD HUDEGA TRPLJNEJA, AMPKAK GA JE SPREJEL IN PRINESEL NAM BISERE REŠITVE-VEČNO ŽIVLJENJE.

         Poglejte, ga. Kristina, VAM JE GOSPOD POSLAL NA POT DOLOČENE LJUDI, ki vas rešujejo, oz. vam pomagajo, svetujejo, tolažijo, razsvetljujejo-“dvigajo iz blata” kot pravite vi.

         Kako bomo sedaj kristjani reagirali v situaciji, KI JE PRED VRATI? Ali bomo SPREJELI, KAR NAM GOSPOD NAROČA V SVOJI ZAPOVEDI, ali se bomo zbali in otepali trpljenja v bolezni?

         Meni se je dozdevalo, da je o zadevi, KDO JE GOSPODAR ŽIVLJENJA bilo kar veliko pojasnjeno tudi tistim, ki ne berejo SVETEGA PISMA oz, BOŽJE BESEDE.

         Zato sem vprašala posvečeno osebo in rekla, da se mi zdi, da je bilo kar dosti pojasnil , KDO LAHKO VZAME ŽIVLJENJE!

         Vendar temu ni tako.

         Ga. Kristina, da ne skrenem z svojo razlago drugam, to sem omenila mimogrede, da bo bolj pojasneno, KAJ POMENI SPREJETI TRPLJENJE .

         MIR LAHKO POSREDUJEMO DRUGIM, ČE V NAŠIH SRCIH PREBIVA MIR.

         Duhovnik Philippe govori o tem v omenjeni knjigi. Prva naloga KRISTJANA NI BITI POPOLN NITI REŠITI VSEH SVOJIH TEŽAV, AMPAK BITI V MIRU.
         …………………………………………………………………………………………………………………………………………

         Če naša srca niso pomirjena, smo dovzetni za vse sile RAZPRTIJ, ZA VSE SPIRALE STRAHU IN NASILJA, KI VZNEMIRJAJO SVET.

         Vse, kar v meni ni pomirjeno, pravi duhovnik Philippe, daje oporo zlu, je kot vrata, odprta za hudiča, za sile razdora, s katerimi hoče potegniti svet v pogubo.
         …………………………………………………………………………………………………………………………………………

         Duhovnik Philippe pravi tudi da PRIDOBITI MIR , ČEPRAV ZAHTEVA TUDI LASTEN TRUD, POMENI BOLJ SPREJEMANJE OBLJUBE KOT VAJO V ASKEZI.
         …………………………………………………………………………………………………………………………………………

         MIR ,KI GA OBLJUBLA JEZUS , NI MIR TEGA SVETA, mir človeka, ki mu vse teče kot po maslu, NJEGOVE TEŽAVE SO REŠPENE IN ŽELJE ZADOVOLJENE, kar je vendarle redkost.

         MIR LAHKO PREJMEMO IN DOŽIVIMO TUDI V ČLOVEŠKO ZELO TEŽKIH RAZMERAH, SAJ IMA TEMELJ V BOGU Duhovnik Philippe).

         ………………………………………………………………………………………………………………………………………..

         Ja, resnično je tako. ČLOVEK JE LAHKO V VSAKI SITUACIJI, ŠE TAKO NEMOGOČI v popolnem miru, kajti Božji mir je MILOST.

         Kot sem že večkrat omenila, GOSPOD DELI MILOSTI IN USMILJENJE NA POTI SPREOBRNJENJA.
         ………………………………………………………………………………………………………………………………………..

         Milosti, ki jih Gospod deli na poti iz sužnosti grehov, On deli ob svojem času, po svoji presoji.

         Zato tudi kristjani moramo stremeniti za PRENOVO SRCA….da prejmemo tako zaželeni BOŽJI MIR, V VSAKI SITUACIJI, tudi v najhujših stiskah in trpljenju.

         Kot sem nekoč že omenila, GOSPOD LAHKO OSEBO, KI JO IZBERE, DA BO PREKO NJE REŠEVAL DRUŽINO IN OSTALE LJUDI V SVETU, LAHKO TO OSEBO OSAMI, TO POMENI, DA NIHČE V DRUŽINI IN DRUŽBI IN MED PRIJATELJI NE VE ZA TRPLJENJE, KI GA PREŽIVLJA TISTA OSEBA.

         Pri BOGU JE VSE MOGOČE, PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE.
         …………………………………………………………………………………………………………………………………………..

         Zato pa SAMOPOMILOVANJE ODPIRA VRATA hudobcu.

         Zato pe je zelo narobe, da nekateri kažejo in izgovarjajo imena, kdo je kriv za vojne.

         ZA VOJNE V SVETU SMO VSI ODGOVORNI.

         Če človek nima Kristusovega miru v svojem srcu, KAKO BO PONESEL MIR V SVET?
         ………………………………………………………………………………………………………………………………………

         Ga Kristina ,VSE ŠE NAPREJ ZUPAJTE GOSPODU IN ON VAS BO VODIL PO POTI, KI JO IMA ZA VAS, VAM IN VAŠPIM BO PODELJEVAL MILOSTI IN USMILJENJE, REŠEVAL DRUŽINO IN VAS IN DRUGE LJUDI…..

         Mi ne smemo skrbeti za ničesar, ČE SMO SE ODLOČILI, DA SKRBI BOG. Ne smemo skrbeti za svojo grešnost, kajti GOSPOD ČISTI IN OČIŠČUJE DUŠO.

         Če skrbimo za karkoli se postavljamo na mesto BOGA!

         V SVETEM PISMU JE TO OBRAZLOŽENO, tudi naša grešnost ima svoj ČAS NA ZEMLJI, TUDI VOJNE, itd…

         ČLOVEKOVA DEJANJA SO PROTISLOVNA, Pridigar 3, 1-8

         1 Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom:

         2 Je čas rojevanja in čas umiranja,
         čas sajenja in čas ruvanja nasada.

         3 Je čas pobijanja in čas zdravljenja,
         čas podiranja in čas zidanja.

         4 Je čas jokanja in čas smejanja,
         čas žalovanja in čas plesanja.

         5 Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov,
         čas objemanja in čas odtegovanja objemanju.

         6 Je čas pridobivanja in čas zapravljanja,
         čas hranjenja in čas zametavanja.

         7 Je čas paranja in čas šivanja,
         čas molčanja in čas govorjenja.

         8 Je čas ljubezni in čas sovraštva,
         čas vojne in čas miru. Pridigar 3, 1-8
         ………………………………………………………………………………………………………………………………………..

         Ga. Kristina sem vesela, DA VZTRAJATE Z GOSPODOM, NEKOČ BOSTE POBRALA BISER, KI GA SEDAJ ŠE NE VIDITE IN GA DELAJO VAŠE SOLZE IN TRPLJENJE.

         Pišite še, lepo vas pozdravljam in blagoslavljam!

         Odgovori
     • janez says:

       15. novembra, 2025 at 10:36

       POTREBUJEM TE JEZUS MOJ GOSPOD
       Resnično potrebujem Nekoga,
       ki se ne bo izmikal problemom tega sveta.
       Nekoga, ki bo spravil bogate z revnimi,
       ki bo dal državnikom modrost in blagoslov, da ne bo na svetu vojn in trpljenja ter revščine in lakote,
       ki ne bo presojal ljudi po družbenemu položaju, bogastvu, znanju, barvi kože in inteligenci,
       ki se ne bo zanimal samo za mogočne, zvite in prekanjene mogočneže v politiki in gospodarstvu,
       ki bo v pravem trenutku brez ovinkov povedal Resnico in Pravico komurkoli na Zemlji,
       ki bo kazal vsem Ljudem brez razlik Pot k Miru, Ljubezni in Odpuščanju in ki bo Kažipot vsem Ljudem,
       ki se bo zavzel za revne, bolne, osamljene, lačne, revne, zapuščene siromake in tudi Zame,
       ki mi bo pomagal, da bom razumel druge in samega sebe,
       ki me bo usposobil za Strpnost do drugačnih, pomoč revnim in bolnim
       ter za Ljubezen do Ljudi in drugih živih bitij in neživih Stvari v Stvarstvu,
       ki me bo rešil dvomov, nevere, zaskrbljenosti, strahu, tesnobe in pred nasprotniki,
       ki me bo potreboval in uporabil v Svojem Načrtu, da bom na strani Rešitev in ne Problemov,
       ki mi bo vse odpustil in nikoli nič očital,
       ki mi bo dal jasen odgovor, ko ga bom iskal in prosil za pomoč v odločilnih trenutkih,
       ki mi bo pomagal, da bom iskal in našel smisel mojemu življenju,
       kateremu se bom posvetil tako, da bom molil in hodil po Njegovi Poti Evangelija,
       in ki mi bo pomagal, da bom dober človek in dober kristjan,
       da bo moja Vera goreča in dejavna, ko bom molil, delal in služil Bogu in Ljudem.
       Potrebujem Te Jezus, pridi k nam Gospod in nas blagoslovi ter nam Pomagaj!
       Amen.

       Molitev Prihajam k Tebi. Že objavljeno.

       1 Kor 13,13: Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.

       Odgovori
4. janez says:

   1. novembra, 2025 at 18:27

   SVET PREIZKUŠNJE prof. dr. Danijel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto (skrajšani povzetek!)

   Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.”

   (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

   Grška beseda za preizkušnjo (peirasmoi), ki je zapisana tem mestu, govori o tem, da Gospod preverja našo ustreznost. Gre za opravljanje postopka za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti in učinkovitosti. Bog na tak način preverja ustreznost Jezusovega učenca. Pa ne zato, da bi nas s tem zlomil, ampak da bi mi pridobili na stanovitnosti. Nek romunski pastor je v času totalitarnega komunističnega režima, ko je bil preizkušan s preganjanjem, rekel: »Kristjani smo kot žeblji. Bolj ko tolčejo po njih, globlje gremo v Kristusa!«

   Grška beseda, ki jo omeni Jakob, je sestavljena iz delčka »peira«, kar pomeni »izkustvo, ali izkušnja, ki te pripelje do novih spoznanj«. Samostalnik »peirasmos« pa govori o težavah, preglavicah, nadlogah, stiskah in nesrečah, ki so mnogotere.

   Jakob pravi, da so preizkušnje »razne«, izvirnik pa, da so »mnogotere«. Toda ker so težave mnogotere, je tudi Božja milost mnogotera, saj Sveto pismo pravi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel.« (1 Pt 4,10)

   Jakob v izvirniku pravi: ko »padete« (gr. peripipto) v preizkušnje, ne pa, ko »pridete« v preizkušnje. Isto besedo »peripipto« najdemo tudi v Lukovem evangeliju 10,30, kjer Jezus pravi: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli…«

   Torej, glede preizkušenj smo nemočni in si ne moremo sami pomagati, niti jih lahko izbiramo. V težko situacijo preprosto padeš. Pravi razlog preizkušenosti vere pa je, roditi stanovitnost. Mnogotere težave preverjajo ustreznost in verodostojnost Jezusovega učenca. Vse to pa ima en sam namen, ki je izražen z grško besedo »hupomone«, kar pomeni potrpežljivost, ki ustvarja vztrajnost in obstojnost, torej stanovitnost. Gre za preverjanje naše ustreznosti kot Jezusovih učencev.

   »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.« (1 Kor 10,13) To je tisto, po čemer se kristjani razlikujemo od ostalih ljudi. Nekdo se je slikovito izrazil, ko je rekel: »Krtača preizkušenj lošči čevlje. Krtača se enkrat iztroši, čevlji pa se svetijo.«

   Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Zapomnimo si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne preizkušnje. Kajti največji svetniki so tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

   Poglejmo, kaj nam pravi glede preizkušnje pisec Hebrejcem: »Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom: Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?« (12,5-7)

   V bolnišnici je ležal zelo bolan otrok. Niti oči več ni mogel odpreti, niti ust, da bi govoril. Zdravniki so se borili za njegovo življenje. Potem so poklicali njegovo mamo. Ko je prišla, je brez besed položila svojo roko na otrokovo vroče čelo. Bolnik je rekel: »Mama, ti si, kako vesel sem, da si prišla.« Na smrt bolan otrok ni odprl svojih oči, ni slišal maminega glasu, toda začutil in prepoznal je mamino roko. Takoj ko je položila svojo roko na njegovo znojno, vroče čelo, je vedel, da je to njegova mama. Ranjeno srce prepozna Božjo roko sočutja in ljubezni. Dovoli, da Jezus položi svojo roko na tvojo bolečino, na tvojo rano, na tvojo preizkušnjo in vedi, da je vse to z določenim namenom. John Wycliff (znani teolog iz 14. stoletja) je zapisal: »Naj nihče sam zase ne misli, da je svet, če ni preizkušan, kajti brez preizkušenj ni svetosti. Nasprotno, tisti, ki so najbolj sveti, imajo največje preizkušnje, kajti višja ko je gora, močnejši je tudi veter. Poglej na preizkušanega Joba. Bolj ko stremiš k svetosti, močnejša je peč preizkušnje. Bolj ko ljubiš Gospoda in mu služiš, več težav imaš!«

   Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je tri krat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10) Kje so zdaj ob vseh teh besedah Svetega pisma lažnivi učitelji evangelija prosperitete, evangelija uspeha?

   Avtor: prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto, pastor in profesor na zagrebški protestantski teološki fakulteti.

   Molimo k Bogu za krščansko edinost Jezusove Cerkve! Veliko se lahko naučimo eden od drugega. Z gospodom pastorjem si občasno dopisujeva in izmenjava mnenja in stališča om Veri. So med bratskimi krščanskimi Cerkvi razlike, lažje je nanje pokazati, kot pa na stvari, ki so nam skupne. Vsi pa izhajamo iz Jezusa in Biblije. Gospod pomagaj nam k edinosti Cerkve in da bi vsi doprinesli k Božjemu kraljestvu tukaj in zdaj in živeli po Božji Volji! Amen.
   Izgubljen je dan, ko se od sočloveka nisi ničesar novega naučil, pravi nemški aheolog in raziskovalec Heinrich Schliemann. Posebno, ker je sočlovek tvoj/naš brat v Kristusu!.

   Boga ni nihče nikoli videl, kako lahko ljubimo Boga, če ne ljubimo sočloveka?! Kaj nam pomagajo vse molitve, vera in spolnjevanje verskih dolžnosti, če nismo obenem dobri ljudje in kristjani, sočutni, strpni, ljubeči in usmiljeni; če smo tisti farizeji, ki nimamo radi ljudi, ker jim ne pomagamo, jim ne prinašamo Božjega Miru in Ljubezni in zato nismo podobni Kristusu Odrešeniku in Učeniku?! Spreobrnimo se in se poboljšajmo, nikar ne odlašajmo, danes je za to odlična priložnost. Tudi Bog je vedno z nami in nikoli nismo sami. Naj pride k nam Božje kraljestvo Miru, Ljubezni in Odpuščanja, da bomo prinašali Kristusovo Luč in Upanje med ljudi tudi z osebnim zgledom in pravičnim krščanskim Življenjem.

   Odgovori
5. janez says:

   1. novembra, 2025 at 17:42

   Misli papeža Frančiška: Spomin vseh vernih rajnih petek, 2. november 2018
   Nedelja 2. 11. 2025 »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40)
   Današnje bogoslužje je realistično, je konkretno. Postavi nas v tri razsežnosti življenja, razsežnosti, ki jih razumejo tudi otroci: preteklost, prihodnost in sedanjost. Danes je dan, ko se spominjamo preteklosti. Dan, ko se spominjamo tistih, ki so hodili pred nami, nas spremljali, nam dali življenje. Priklicati v spomin. Spominjati se.

   Spomin je tisti, ki krepi ljudi, ker se čutijo ukoreninjeni na poti, ukoreninjeni v zgodovini, ukoreninjeni v ljudstvu. Spomin nam pomaga razumeti, da nismo sami, smo ljudstvo. Ljudstvo, ki ima zgodovino, ki ima preteklost, ki ima življenje. Spomin na mnoge, ki so z nami podelili del poti in so tukaj. Ni se lahko spominjati. Velikokrat smo preveč utrujeni, da bi šli nazaj in razmišljali o tem, kaj se zgodilo: v mojem življenju, v moji družini, v ljudstvu. Vendar pa je danes dan spomina, spomina, ki nas vodi h koreninam: k mojim koreninam, h koreninam mojega ljudstva.

   Danes je tudi dan upanja. Drugo berilo je govorilo o tem, kar nas čaka: »Novo nebo, nova zemlja in sveto mesto Jeruzalem, novi, lep … da bi mogli razumeti, kaj nas čaka, smo slišali naslednje besede: “Videl sem ga, ko je prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina.” Čaka nas lepota. … Spomin in upanje. Upanje, da se bomo srečali; upanje, da bomo prišli tja, kjer je ljubezen, ki nas je ustvarila; kjer je ljubezen, ki nas pričakuje: Očetova ljubezen.«

   Med spominom in upanjem je še tretja razsežnost, to je pot, ki jo moramo prehoditi in po kateri hodimo. In kako hoditi po poti ne da bi se zmotili? Katere so luči, ki mi bodo pomagale, da ne bom zgrešil poti? Kateri je navigator, ki nam ga je dal Bog sam, da ne bi zgrešili poti? To so blagri, ki nas jih je naučil Jezus v evangeliju. Ti blagri – krotkost, uboštvo v duhu, pravičnost, usmiljenje, čistost srca – so luči, ki nas spremljajo, da ne bi zgrešili poti: to je naša sedanjost.

   Na tem pokopališču obstajajo tri razsežnosti življenja: spomin, lahko ga vidimo tukaj; upanje, ki ga bomo zdaj obhajali v veri, ne gledanju; in luči, ki vodijo naše korake, da ne bi zgrešili poti – to so blagri, ki smo jih slišali v evangeliju.

   Prosimo danes Gospoda, naj nam da milost, da nikoli ne bi izgubili spomina, da nikoli ne bi skrivali spomina; naj nam da milost upanja, saj je upanje Njegov dar: da bi znali upati, gledati obzorje, da ne bi ostajali zaprti pred zidom. Vedno je potrebno gledati obzorje in upanje. In naj nam da milost, da bi razumeli, katere so luči, ki nas bodo vodile na poti, da ne bi zgrešili ter tako prišli tja, kjer nas pričakujejo z veliko ljubezni. Amen

   Papež Frančišek

   Odgovori
6. janez says:

   1. novembra, 2025 at 17:34

   Papež Frančišek: Praznik vseh Svetih, 1. november 2013

   »Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« (Mt 5,4)

   Praznik vseh svetih, ki ga danes obhajamo, nas spominja, da cilj našega bivanja ni smrt, ampak je raj! »Ni še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je.« (1 Jn 3,2) Da ta obljuba ne razočara, nam zagotavljajo svetniki, prijatelji Boga. Ti so v svojem zemeljskem bivanju živeli v globokem občestvu z Bogom. Božje obličje so prepoznavali na obličjih najmanjših in preziranih bratov, sedaj pa ga gledajo iz oči v oči v njegovi slavni lepoti. Svetniki niso nadljudje in niti niso rojeni popolni. So kakor mi, kakor vsakdo izmed nas, so osebe, ki so preden so dosegle nebeško slavo, živele normalno življenje z radostmi in bolečinami, napori in upanji.

   Toda kaj je spremenilo njihovo življenje?
   Ko so spoznale Božjo ljubezen, so ji sledile brez pogojev in hinavščine z vsem srcem; svoja življenja so dale za služenje drugim, trpljenja in nasprotovanja so prenašale brez sovraštva ter na zlo so odgovarjale z dobrim, s širjenjem radosti in miru. To je življenje svetnikov: so osebe, ki zaradi Božje ljubezni v svojih življenjih Bogu niso postavljale pogojev; niso bile hinavske; svoja življenja so preživele v služenju drugim – služiti bližnjim. Trpele so zaradi veliko nasprotovanj, a ne da bi sovražile. Svetniki niso nikoli sovražili,« je poudaril papež Frančišek. Kajti razumeti moramo, da ljubezen prihaja od Boga, sovraštvo pa prihaja od hudiča. Od le-tega pa so se svetniki oddaljili.

   »Svetniki so moški in ženske, ki imajo v srcih veselje in ga posredujejo drugim. Nikoli sovražiti, služiti drugim, najbolj ubogim, moliti in veselje: to je pot svetosti.« Papež Frančišek je nadaljeval, da »biti svetniki ni privilegij redkih, kot da bi nekdo prejel veliko dediščino. Vsi mi imamo v krstu dediščino, da lahko postanemo sveti.« Biti sveti je poklicanost vseh. Vsi smo poklicani, da hodimo po poti svetosti. Ta pot pa ima tudi ime in obličje, je dodal papež. To je Jezus Kristus. On nas uči, kako postati sveti. V evangeliju nam pokaže pot blagrov. »Božje kraljestvo je namreč za tiste, ki svoje gotovosti ne polagajo v stvari, temveč v Božjo ljubezen; za tiste, ki imajo preprosto in ponižno srce; ki si ne domišljajo, da so pravični, in ne sodijo drugih; tiste, ki znajo trpeti s tistimi, ki trpijo, in se veseliti s tistimi, ki se veselijo; ki niso napadalni, ampak usmiljeni in si prizadevajo za spravo in mir.« Prav to slednje je papež Frančišek še posebej poudaril. Svetniki in svetnice vedno pomagajo spraviti ljudi in delajo za mir.

   Svetost in pot svetosti sta nekaj lepega. Na današnji praznik nam svetniki pravijo, naj zaupamo v Gospoda, saj »Gospod nikoli ne razočara«. Je naš »dober prijatelj«, ki nam vedno stoji ob strani. »Svetniki nas s svojim pričevanjem opogumljajo, naj nas ne bo strah iti proti toku in biti nerazumljeni ter zasmehovani, kadar govorimo o Njem in o evangeliju; s svojimi življenji nam kažejo, da kdor ostane zvest Bogu in njegovi Besedi, izkusi tolažbo njegove ljubezni že na tej zemlji in nato stoterno v večnosti.« Kot je dejal papež Frančišek, je to tudi tisto, v kar upamo in prosimo Gospoda za naše rajne brate in sestre. Cerkev je namreč z modrostjo postavila praznika vseh svetih in spomina vernih rajnih enega za drugim. Tako se naši hvalnici Bogu in češčenju blaženih pridružuje molitev priprošnje za vse, ki so pred nami s tega sveta odšli v večno življenje.

   Po molitvi Angelovega češčenja je papež še posebej pozdravil udeležence tako imenovanega »teka svetnikov«, ki je danes dopoldne potekal v Rimu in ga je organizirala Fundacija Don Bosko v svetu: »Sveti Pavel bi rekel, da je celotno življenje kristjana nekakšen ‘tek’, da bi osvojili nagrado svetosti.« Zatem pa je papež spomnil še na svoj popoldanski obisk na rimskem pokopališču Verano. Namen tega je bil moliti tudi posebej za žrtve nasilja, zlasti za kristjane, ki so izgubili življenja med preganjanji; za naše brate in sestre, ki so umrli zaradi žeje, lakote ali napora med potjo do boljših pogojev za življenje: »Vsi v tišini molimo za te naše brate in sestre.« Amen

   Papež Frančišek

   Odgovori
7. janez says:

   31. oktobra, 2025 at 14:03

   Papež Frančišek: Evangelizacija in apostolska gorečnost

   Ko je Jezus šel od tam, je zagledal moža, Mateja po imenu, ki je sedèl pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Sedeli so za mizo z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne daritve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« (Mt 9,9-13)

   Kateheza: Vnema za evangelizacijo: apostolska gorečnost vernika. Poklicanost v apostolat. (Mt 9,9-13)
   »Dragi bratje in sestre, dober dan!
   Danes začnemo nov cikel katehez, posvečen temi, ki je nujna in ključna za krščansko življenje: vnema za evangelizacijo, torej apostolska gorečnost. To je življenjska razsežnost za Cerkev: skupnost Jezusovih učencev je namreč rojena kot apostolska, misijonarska, ne prozelitistična. To moramo razlikovati že od začetka: biti misijonarski, biti apostolski, evangelizirati ni isto kot prozelitizem – eno nima nič skupnega z drugim. Gre za vitalno razsežnost Cerkve. Skupnost Jezusovih učencev se rodi kot apostolska in misijonarska. Sveti Duh jo oblikuje v izhodu – Cerkev je v izhodu, gre ven –, tako da ne bi bila zaprta vase, ampak usmerjena navzven, nalezljiva Jezusova priča, ki se steguje v izžarevanje njegove luči do skrajnih koncev sveta. Lahko pa se zgodi, da se apostolska gorečnost, želja, da bi z dobrim oznanilom evangelija dosegli druge, zmanjša in postane mlačna. Včasih se zdi, da je v stanju mrka. Imamo zaprte kristjane, ki ne mislijo na druge. Ko krščansko življenje izgubi obzorje evangelizacije, obzorje oznanjevanja, zboli: zapre se vase, postane avtoreferencialno, se izčrpa. Brez apostolske gorečnosti vera usiha. Poslanstvo pa po drugi strani pomeni kisik krščanskega življenja: spodbuja ga in očiščuje.

   Podajmo se torej na pot ponovnega odkrivanja evangelizacijske vneme, pri tem pa izhajajmo iz Svetega pisma in cerkvenega nauka, da bi iz virov črpali apostolsko gorečnost. Nato se bomo približali nekaterim živim virom, nekaterim pričevalcem, ki so v Cerkvi obudili gorečnost za evangelij, da bi nam pomagali prižgati ogenj, za katerega Sveti Duh želi, da vedno gori v nas. Rad bi začel z evangeljskim prizorom, ki je na nek način simboličen: s klicem apostola Mateja, o čemer on sam pripoveduje v svojem evangeliju, ki smo mu prisluhnili na začetku avdience (Mt 9,9-13).

   Vse se začne z Jezusom, ki »je zagledal moža«, pravi besedilo. Le redki so videli Mateja takšnega, kot je bil: poznali so ga kot nekoga, »ki je sedèl pri mitnici«. Bil je namreč izterjevalec davkov: pobiral je dajatve v imenu rimskega cesarstva, ki je zasedalo Palestino. Z drugimi besedami, bil je kolaborant in izdajalec ljudstva. Lahko si predstavljamo prezir, ki so ga ljudje čutili do njega: bil je »cestninar«. A v Jezusovih očeh je Matej bil človek s svojo bedo in veličino.
   Bodite pozorni na to: Jezus se ne ustavi pri pridevnikih, Jezus vedno išče samostalnik. »Ta je grešnik, ta je tak in tak, zaradi nečesa…« so pridevniki. Jezus gre k osebi, k srcu: to je oseba, to je moški, to je ženska. Jezus gre k bistvu, k samostalniku, nikoli k pridevniku, pridevnike izpusti. In medtem ko je med Matejem in ljudmi razdalja, se mu Jezus približa, saj Bog ljubi vsakega človeka. Tudi tega nesrečneža? Da, tudi tega nesrečneža, saj je prišel ravno zaradi njega. Evangelij pravi: »Prišel sem zaradi grešnikov, ne zaradi pravičnih.«

   Ta Jezusov pogled, ki vidi drugega, kdor koli že je, kot prejemnika ljubezni, je začetek evangelizacijske gorečnosti. Vse se začne s tem pogledom, ki se ga naučimo od Jezusa.
   Lahko se vprašamo: Kakšen je naš pogled na druge? Kolikokrat vidimo pomanjkljivosti in ne potreb; kolikokrat etiketiramo osebe glede na to, kaj počnejo ali mislijo! Tudi kot kristjani si pravimo: naš je ali ni naš? To ni Jezusov pogled: On vedno gleda na vse z usmiljenjem in posebno ljubeznijo. In kristjani so poklicani ravnati kot Kristus, gledati kot On, zlasti na tako imenovane »oddaljene«. Pripoved o klicu Mateja se sklene z Jezusovimi besedami: »Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« Če se kdo med nami čuti pravičen in je Jezus daleč, se On približa našim omejitvam in nesrečam, da bi ozdraveli.

   Vse se torej začne z Jezusovim pogledom: zagleda moža Mateja. Temu sledi drugi korak: premik. Matej je sedel pri mitnici. Jezus mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In on je »vstal in šel za njim«. Opazimo, kako besedilo izpostavlja »vstal je«. Zakaj je ta podrobnost tako pomembna? V tistih časih je namreč tisti, ki je sedel, imel oblast nad drugimi, ki so stali pred njim, da bi ga poslušali ali, kot v tem primeru, da bi mu plačali davek. Skratka, tisti, ki je sedel, je imel moč. Prva stvar, ki jo Jezus naredi, je, da Mateja odtrga od moči: od sedenja, da bi sprejemal druge, ga premakne k drugim; spodbudi ga, da zapusti položaj nadrejenosti, da bi ga izenačil z njegovimi brati in mu odprl obzorje služenja. To počne Kristus in to je temeljno za kristjane: Ali mi, Jezusovi učenci, mi Cerkev, sedimo in čakamo, da ljudje pridejo, ali pa znamo vstati, stopiti na pot z drugimi, iskati druge? Nekrščanski položaj je reči: »Naj pridejo. Jaz sem tukaj, naj pridejo.« Ne, ti pojdi in jih poišči, ti naredi prvi korak.

   Pogled – Jezus vidi, premik – Matej vstane in cilj. Kam se bo podal Matej, potem ko je vstal in šel za Jezusom? Lahko si predstavljamo, da ga je Učitelj, potem ko se je življenje tega moža spremenilo, povedel v nova srečanja in nove duhovne izkušnje. Vendar ne ali vsaj ne takoj. Jezus gre najprej v njegovo hišo, kjer mu Matej pripravi veliko pojedino, ki se je udeleži tudi veliko cestninarjev, torej ljudi kot je bil on. Matej se vrne v svoje okolje, a se vrne spremenjen in z Jezusom. Njegova apostolska gorečnost se ne začne na novem kraju, čistem, idealnem in oddaljenem, ampak se začne tam, kjer živi, z ljudmi, ki jih pozna. To je sporočilo za nas: ni nam treba čakati, da bomo popolni in bomo opravili dolgo pot za Jezusom, da bi pričevali zanj. Naše oznanjevanje se začne danes, tam, kjer živimo. Ne začne se s prepričevanjem drugih, ampak z vsakodnevnim pričevanjem o lepoti Ljubezni, ki nas je pogledala in nas dvignila. Ta lepota in sporočanje o njej bo prepričalo ljudi, ne mi, ampak sam Gospod. Mi oznanjamo Gospoda, ne oznanjamo sebe, ne oznanjamo politične stranke ali ideologije, temveč Jezusa. Mi povežemo Jezusa z ljudmi, ne da bi jih prepričevali, in pustimo, da jih Gospod prepriča. Kot nas je učil papež Benedikt XVI., »Cerkev ne dela prozelitizma. Razvija se bolj s privlačnostjo« Privlačiti moramo za Kristusa s ponižnostjo, krotkostjo in odločnostjo; ne na nek nesprejemljiv prisilen način. (Aparecida, 13. maj 2007).

   To privlačno in radostno pričevanje je cilj, h kateremu nas vodi Jezus s svojim pogledom ljubezni in premikanjem, ki ga v srcu spodbuja Sveti Duh. Mi lahko razmislimo, ali je naš pogled podoben Jezusovemu, da bi pritegnil ljudi in jih približal Cerkvi. Razmislimo o tem. Hvala.«

   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v Avli Pavla VI. v Vatikanu, 11.1.2023)

   Odgovori
8. janez says:

   31. oktobra, 2025 at 13:53

   Aleteia: Papež Frančišek: Tišina nam lahko pomaga, da se odpremo Gospodu

   “Brez tišine tvegamo, da zanemarimo zbranost duše”Papež Frančišek je med splošno avdienco v vatikanski dvorani Pavla VI. nadaljeval pojasnjevanje delov svete maše, med drugim pa se je dotaknil tudi pomena tišine, ki verniku pomaga k notranji zbranosti in osebni molitvi. Duhovnike je opozoril, naj upoštevajo ta trenutek tišine in med bogoslužjem ne hitijo preveč. (Hiti počasi!)

   Pomemben trenutek tišine po papeževih besedah nastopi po “slavi” oziroma, kadar je ni, takoj po kesanju. Takrat molitev dobi posebno obliko prošnje, ki se imenuje “glavna prošnja”. S povabilom “Molímo!” duhovnik ljudstvo povabi, naj se skupaj z njim zaustavi v trenutku tišine ter se zaveda, da stoji pred Bogom. Vsak v svojem srcu pa se lahko spomni svojih osebnih namenov, s katerimi se udeležuje maše.

   Ko prisluhnemo glasu srca in glasu Svetega Duha
   Kot je poudaril sveti oče, tišina ne pomeni samo odsotnosti besed, ampak pomeni, da se pripravimo na poslušanje drugih glasov. Prisluhnemo glasu svojega srca, predvsem pa glasu Svetega Duha.
   Pri bogoslužju je narava svete tišine odvisna od trenutka, ki ji je namenjen. “Pri skupnem kesanju in po povabilu k molitvi pomaga k zbranosti; po branju beril ali po pridigi je poziv h kratkemu premišljevanju o tistem, kar smo slišali; po obhajilu spodbuja notranje slavljenje in molitev,” je navedel papež.

   Pred začetno molitvijo torej tišina pomaga, da se poglobimo vase in razmislimo, zakaj smo tu. Zato je tudi pomembno prisluhniti svojemu duhu, da bi ga zatem lahko odprli Gospodu.

   Kaj želimo izročiti Bogu?
   Morda so za nami dnevi napora, veselja, bolečine in to želimo povedati Gospodu. Prosimo ga za pomoč in za to, da nam je blizu. Morda imamo bolne družinske člane in prijatelje ali pa ti preživljajo težke preizkušnje, morda želimo izročiti Bogu usodo Cerkve in sveta. Ravno temu je namenjena kratka tišina, preden duhovnik sprejme namene vsakogar in v imenu vseh Bogu na glas izreče skupno molitev.

   Papež Frančišek je ob tem vsem duhovnikom in vernikom priporočil, naj spoštujejo trenutek tišine in naj ne hitijo: “Brez te tišine tvegamo, da zanemarimo zbranost duše.”

   Odgovori