Članki za dušo

15.163 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   5. aprila, 2026 at 14:04

   PAPEŽ URBI ET ORBI: VELIKA NOČ JE ZELO DRAGA ZMAGA KRISTUSA, SINA ŽIVEGA BOGA

   »BRATJE IN SESTRE, KRISTUS JE VSTAL! BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ!«, TAKO JE VOŠČIL PAPEŽ LEON XIV. IZ OSREDNJE LOŽE BAZILIKE SV. PETRA V NEDELJO, 5. APRILA 2026, NA VELIKO NOČ, PRAZNIK GOSPODOVEGA VSTAJENJA, PREDEN JE NAGOVORIL ZBRANE, VOŠČIL V RAZLIČNIH JEZIKIH, ZMOLIL MOLITEV RADUJ SE KRALJICA NEBEŠKA IN PODELIL APOSTOLSKI BLAGOSLOV URBI ET ORBI ZBRANIM NA TRGU SV. PETRA, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO SPREMLJALI DOGODEK PREKO MONDOVIZIJE ALI DRUGIH KOMUNIKACIJSKIH SREDSTEV.

   SPOROČILO URBI ET ORBI
   VELIKA NOČ 2026

   Bratje in sestre, Kristus je vstal! Blagoslovljeno veliko noč!

   Že stoletja Cerkev navdušeno opeva dogodek, ki je izvir in temelj njene vere: »Gospod življenja je umrl, / zdaj kraljuje živ! / Vémo: Kristus je res vstal od mrtvih! / Ti o Kralj zmagoslavni, se nas usmili.« (Velikonočna pesem slednica).

   Velika noč je zmaga, zmaga življenja nad smrtjo, luči nad temo, ljubezni nad sovraštvom. Zelo draga zmaga: Kristus, Sin živega Boga (prim. Mt 16,16) je moral umreti, in to umreti na križu, potem ko ga je zadela krivična obsodba, potem ko je bil zasramovan in mučen, potem ko je prelil vso svojo kri. Kakor pravo žrtvovano jagnje je vzel nase greh sveta (prim. Jn 1,29; 1 Pt 1,18-19) in je tako vse nas, z nami pa tudi vse stvarstvo osvobodil izpod oblasti zla.

   Toda kako je Jezus zmagal? Kakšna je moč, s katero je enkrat za vselej premagal starega Sovražnika, Kneza tega sveta (prim. Jn 12,31)? Kakšna je sila, s katero je vstal od mrtvih, ne tako, da bi se vrnil v prejšnje življenje, ampak tako, da je vstopil v večno življenje in tako v svojem mesu odprl prehod s tega sveta k Očetu?

   Ta moč, ta sila je Bog sam, Ljubezen, ki ustvarja in poraja, Ljubezen, ki je zvesta do konca, Ljubezen, ki odpušča in odkupuje.

   Kristus, naš »zmagoslavni kralj«, se je boril in je v svoji bitki zmagal z zaupljivo predanostjo Očetovi volji, njegovemu odrešenjskemu načrtu (prim. Mt 26,42). Tako je vse do konca prehodil pot dialoga, ne z besedami, ampak z dejanji; da bi našel nas, izgubljene, je postal meso; da bi osvobodil nas, sužnje, je postal suženj; da bi dal življenje nam, smrtnikom, se je pustil umoriti na križu.

   Sila, s katero je Kristus vstal, je povsem nenasilna. Podobna je sili pšeničnega zrna, ki zgnije v zemlji, potem pa zraste, si utre pot med grudami, vzklije in postane zlat klas. Še bolj pa je podobna sili človeškega srca, ki – čeprav razžaljeno – odkloni nagonsko maščevanje in polno sočutja moli za tistega, ki ga je užalil.

   Bratje in sestre, to je prava sila, ki človeštvu prinaša mir, ker vzpostavlja spoštljive odnose na vseh ravneh: med ljudmi, družinami, družbenimi skupinami, narodi. Nima zasebnega interesa, ampak meri na skupno dobro; noče vsiliti lastnega načrta, pač pa prispeva k oblikovanju in udejanjanju skupnega.

   Da, Kristusovo vstajenje je začetek novega človeštva, je vstop v pravo obljubljeno deželo, kjer vladajo pravičnost, svoboda in mir, kjer se vsi prepoznavajo kot bratje in sestre, otroci istega Očeta, ki je Ljubezen, Življenje, Luč.

   Bratje in sestre, s svojim vstajenjem nas Gospod še močneje postavlja pred dramo naše svobode. Pred praznim grobom se lahko napolnimo z upanjem in začudenjem kakor učenci ali s strahom kot stražarji in farizeji, ki so bili prisiljeni zateči se k laži in prevari, samo da ne bi priznali, da je tisti, ki je bil obsojen, resnično vstal (prim. Mt 28,11-15).

   V luči velike noči pustimo, da nas Kristus preseneti! Pustimo njegovi neizmerni ljubezni, da nam spremeni srce! Kdor ima v rokah orožje, naj ga odvrže! Kdor ima moč, da sproži vojno, naj izbere mir! Ne miru, ki se ga doseže s silo, ampak z dialogom! Ne z voljo po prevladi nad drugim, ampak po srečanju z njim!

   Privajamo se na nasilje, sprijaznjujemo se z njim in postajamo brezbrižni. Brezbrižni spričo smrti tisočev ljudi. Brezbrižni do posledic sovraštva in razdora, ki jih sejejo spori. Brezbrižni do gospodarskih in družbenih posledic, ki jih ti spori povzročajo in jih vsi zaznavamo. Obstaja vedno bolj opazna »globalizacija brezbrižnosti«, da se spomnimo na izraz, ki je bil drag papežu Frančišku, ki je pred enim letom s te lože namenil svetu svoje zadnje besede, ko nas je spomnil: »Kakšno željo po smrti vidimo vsak dan v tolikih sporih, ki prizadevajo različne konce sveta!« (Sporočilo Urbi et Orbi, 20. april 2025).

   Kristusov križ nas vedno spominja na trpljenje in bolečino, ki obdajata smrt, ter na muko, ki jo ta vsebuje. Vse nas je strah smrti in iz strahu se obračamo proč, je raje niti ne pogledamo. Ne moremo še naprej biti brezbrižni! In ne moremo se sprijazniti z zlom! Sveti Avguštin nas uči: »Če te je strah smrti, vzljubi vstajenje!« (Govor 124,4). Tudi mi vzljubímo vstajenje, ki nas spominja, da zlo ni poslednja beseda, ker ga je Vstali premagal.

   On je šel preko smrti, da bi nam dal življenje in mir: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet« (Jn 14,27). Mir, ki nam ga izroča Jezus, ni mir, ki bi se omejeval na utišanje orožja, ampak mir, ki se dotakne srca vsakega od nas in ga spremeni! Spreobrnimo se h Kristusovemu miru! Dajmo slišati krik po miru, ki izvira iz srca! Zato vabim vse, da se mi pridružite pri molitvenem bdenju za mir, ki ga bomo obhajali tukaj, na Trgu svetega Petra naslednjo soboto, 11. aprila.

   Na ta praznični dan, opustimo sleherno željo po sporih, nadvladi in moči ter prosimo Gospoda, naj dá svoj mir svetu, ki ga pretresajo vojne in ga zaznamujeta sovraštvo in brezbrižnost, ki nam dajeta občutek, da smo nemočni pred zlom. Gospodu priporočimo vsa srca, ki trpijo in pričakujejo resnični mir, ki ga lahko da samo on. Izročimo se mu in mu odprimo svoja srca! Samo on dela vse novo (prim. Raz 21,5)!

   Blagoslovljeno veliko noč!

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-04/papez-urbi-et-orbi-velika-noc-je-zelo-draga-zmaga-kristus.html

   Odgovori
   • Miro says:

     5. aprila, 2026 at 14:13

     KRISTUS JE VSTAL IN ŽIVI! ALELUJA! ALELUJA!

     GOSPOD JEZUS KRISTUS, BOŽJI SIN, USMILI SE NAS IN VSEGA SVETA!
     O MARIJA, BREZ MADEŽA SPOČETA, PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO!
     SVETI JOŽEF, PRIJATELJ NAJSVETEJŠEGA SRCA, PROSI ZA NAS BOGA!
     VSI SVETNIKI IN SVETNICE, PROSITE ZA NAS!

     Odgovori
2. Miro says:

   5. aprila, 2026 at 12:45

   NADŠKOF CVIKL NA VELIKO NOČ: NAŠA VERA SE RODI NA VELIKONOČNO JUTRO

   MARIBORSKI NADŠKOF METROPOLIT ALOJZIJ CVIKL JE NA VELIKO NOČ, 5. APRILA 2026, V MARIBORSKI STOLNICI DAROVAL PRAZNIČNO BOGOSLUŽJE IN POUDARIL OSREDNJE SPOROČILO KRŠČANSKE VERE: JEZUS JE UMRL, BIL POKOPAN, VSTAL IN SE PRIKAZAL SVOJIM UČENCEM.

   V homiliji je izpostavil, da se krščanska vera ne opira na idejo ali filozofski sistem, ampak na dogodek Jezusovega vstajenja, ki je odločilno zaznamoval življenje njegovih učencev. Ob evangeljskem poročilu o praznem grobu je posebej poudaril pot vere, po kateri je šel apostol Janez, ki je ob praznem grobu »videl in veroval«, ter spoznal, da so se v Kristusu izpolnile Pisma in njegove napovedi o trpljenju, smrti in vstajenju. Po besedah nadškofa Cvikla je prav to dejstvo temelj vere Cerkve: Jezus živi.

   Ob tem je poudaril, da je bilo osebno srečanje z vstalim Gospodom tisto, ki je strte in prestrašene učence spremenilo v pogumne pričevalce, pripravljene oznanjati evangelij tudi za ceno lastnega življenja. Velikonočno jutro po njegovih besedah odvaljuje tudi kamen nevere v človekovem srcu ter prinaša svetlobo, moč in upanje za spoprijemanje z življenjskimi preizkušnjami. Vernike je spodbudil, naj velikonočno sporočilo sprejmejo, ga ponotranjijo in ga ponesejo drugim kot oznanilo, da bosta na koncu zmagali resnica in ljubezen.

   Celotna homilija nadškofa Cvikla na: https://katoliska-cerkev.si/nadskof-cvikl-na-veliko-noc-nasa-vera-se-rodi-na-velikonocno-jutro-26

   Odgovori
   • Miro says:

     5. aprila, 2026 at 12:46

     KRISTUS JE VSTAL IN ŽIVI! ALELUJA!

     Odgovori
3. Miro says:

   5. aprila, 2026 at 12:41

   ŠKOF MATJAŽ NA VELIKO NOČ: VSTAL JE KRISTUS, UPANJE MOJE

   CELJSKI ŠKOF MAKSIMILIJAN MATJAŽ JE NA VELIKO NOČ, 5. APRILA 2026, V CELJSKI STOLNICI DAROVAL PRAZNIČNO BOGOSLUŽJE.

   V nagovoru je poudaril, da velika noč oznanja osrednjo radost krščanske vere: da je življenje močnejše od smrti, ljubezen trajnejša od sovraštva in zlo nima zadnje besede. Izpostavil je, da vera v vstajenje človeka vabi k preseganju zgolj človeške logike ter k sprejetju resnice, da nismo gospodje življenja, ampak živimo iz Božje ljubezni, usmiljenja in odpuščanja. Po njegovih besedah vstali Kristus razodeva, da v življenju zares zmagujeta darovanje in ljubezen, ki edina moreta ustvariti nekaj novega in izpolniti človekovo najgloblje hrepenenje.

   Škof Matjaž je poudaril tudi, da velika noč ni le spomin na pretekli dogodek, ampak resničnost, ki se uresničuje danes, ko so kristjani po krstu že vključeni v Kristusovo življenje in imajo zato trden razlog za upanje. Posebej je izpostavil evharistijo kot kraj, kjer verniki vedno znova vstopajo v skrivnost vstajenja ter prejemajo moč, da vstajajo iz svojih osebnih grobov zamere, sebičnosti, žalosti in obupa. Vernike je spodbudil, naj Vstalega povabijo v svoje domove, rane in stiske ter z zaupanjem živijo iz zvestobe Boga, ki hodi z njimi.

   Celotna homilija škofa Matjaža na: https://katoliska-cerkev.si/skof-matjaz-na-veliko-noc-vstal-je-kristus-upanje-moje-26

   Odgovori
   • Miro says:

     5. aprila, 2026 at 12:42

     KRISTUS JE VSTAL IN ŽIVI! ALELUJA!

     Odgovori
4. Miro says:

   5. aprila, 2026 at 9:57

   VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA

   VELIKA NOČ JE NAJPOMEMBNEJŠI KRŠČANSKI PRAZNIK, KER TA DAN PRAZNUJEMO NAJVEČJI ČUDEŽ IN TEMELJ NAŠE VERE, KI JE VSTAJENJE JEZUSA KRISTUSA OD MRTVIH. LETOS BOMO VELIKO NOČ OBHAJALI 5. APRILA 2026.

   Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.

   Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.

   Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35).

   Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah.

   O Veliki noči, prazniku Gospodovega vstajenja, več na: https://katoliska-cerkev.si/velika-noc-gospodovega-vstajenja2026

   Odgovori
   • Miro says:

     5. aprila, 2026 at 9:58

     KRISTUS JE VSTAL IN ŽIVI! ALELUJA!

     Odgovori
     • Miro says:

       5. aprila, 2026 at 19:27

       VELIKA NOČ (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

       Želim vam, da bi v vsako jutro, pa naj bo še tako težko, zmogli vstajati tako pogumno in srčno kot Marija Magdalena. Odhitela je k grobu že navsezgodaj, ko je bilo še temno. Po človeško gledano je bilo vse končano. Kljub temu da je lahko pričakovala le z velikim kamnom zapečaten grob, ni ostajala pri človeških predstavah. Učenik je bil mrtev, njegova ideja je bila zatrta. Ljudje so se razbežali. Tisti, ki so v njem videli Odrešenika, so bili prestrašeni. Prihodnosti v luči tedanjih dogodkov ni bilo več. Vsi upi so bili pokončani.

       Marija Magdalena nosi v sebi spomin na Gospoda. Ne ostaja pri človeških predstavah. Žene jo nekaj, česar tema ne more ustaviti. Ne meni se za misel, da je grob zapečaten. Čeprav razmišlja po človeško, sprašuje se namreč, kdo je vzel Gospoda in kam ga je položil, se ne prepusti obupu. Upa! Zato gre iskat prijatelje. Tudi učenca, ki prideta h grobu, ničesar ne razumeta. Ko vidita prazen grob, sicer verjameta ženi, a ne razumeta, kaj se je zgodilo. Onadva odideta domov, Marija Magdalena pa vztraja.

       V nadaljevanju, ki ga nismo prebrali, beremo, da je Marija ob grobu jokala. Ko se je v joku sklonila k praznemu grobu, je v njem videla dva angela. Vprašala ju je, kam so položili njenega Gospoda. Obrnila se je in videla Jezusa, ki ga ni prepoznala. Ker je mislila, da je vrtnar, ga je vprašala: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« Šele po tako vztrajnem iskanju odgovora, so se ji odprle oči, da je Jezusa spoznala.

       Velika noč nam govori o skrivnostni moči, ki jo je Gospod položil v nas. O neskončnem hrepenenju po lepem in dobrem. Prva velika noč se je zgodila tistim, ki niso hoteli pozabiti na lepoto, ki so jo doživeli ob Jezusu. Marija Magdalena je v sebi nosila srečanje z Njim, ki jo je rešil greha. Od tega se ni mogla posloviti.

       Tudi nas je Jezus že srečal in mi smo srečali njega. V množici skrbi in naglici tega sveta ne pozabimo na najgloblja hrepenenja: želimo si topline doma, nežnega odnosa, svoje vrednosti in veselja nad seboj in drugim, upanja, da se nekaj da narediti ipd. V sebi nosimo želje po neminljivem, popolnem, lepem. Ne nadomestimo jih z različnimi tolažbami, ampak kakor Marija vztrajajmo v iskanju Gospoda.

       Marija nam kaže, kako je to vztrajanje mogoče. Če bi ostala pri človeški pameti, bi bile stvari končane že na veliki petek. Vendar je iskala s srcem. Ni se ustavila pri grozi velikega petka, ni obupovala ob misli na zapečaten grobu niti ob pogledu na prazen grob. Nobena misel, ki je po človeško nesmiselna, je ni ustavila. Zato pa je srečala Vstalega.

       Marija ob grobu joče. Ni mogla in ni hotela mimo svoje bolečine. V bolečini je zdržala. Učenca sta verjetno bolj po moško odrinila, kar ju je najbolj bolelo. Žal sta se prepustila strahu, zato jima je celo razum odpovedal. Ko bi lahko razmišljala, zakaj je grob prazen, sta se preprosto vrnila domov. Marija pa je po žensko prisluhnila srcu in vztrajala vse dokler ni našla odgovora. V joku in bolečini je srečala Gospoda, ki ga je iskala.

       Današnji svet ni nič drugačen od tistega, ki ga je doživljala Marija Magdalena. Okrog sebe vidimo vojne, sovraštvo, prevare itd. Moralna podoba sveta je hudo načeta. Še več, tudi podoba Cerkve je v krizi. Lahko se predajamo malodušju in obupu, lahko iščemo tolažbo v materialnem svetu in skušamo zapolniti praznino, a velika noč nam ponuja drugačen odgovor.

       Govori nam o upanju. Bog deluje tudi takrat, ko se zdijo vsi upi pokopani. Ko se čutimo kot čreda brez pastirja, kot mornarji na ladji brez krmarja, ostaja beseda upanja v našem srcu: velika noč. Velika noč je beseda upanja v temi. Ni groba, ki bi ga ne bilo mogoče odpreti, ni teme, ki je ne bi bilo mogoče osvetliti, ni poti, ki je ne bi bilo mogoče nadaljevati. Bog je v nas položil to vero in jo s svojim vstajenjem tudi potrdil. On je naša zmaga! Naslonimo se nanj. Z njim vsaka tema postane svetla, obup se spremeni v upanje, pot dobi nov smisel. Ne podlezimo človeški logiki, ampak se oklenimo božje. Zaupajmo, da je Bog z nami in da zmaguje svet. Veselo alelujo vam želim!

       Povzeto po: https://portal.pridi.com/2026/04/05/nedelja-5-april-2026-velika-noc/

       Odgovori
5. Miro says:

   5. aprila, 2026 at 9:55

   PAPEŽ: VSTALI SKUPAJ S KRISTUSOM TUDI MI LAHKO DAMO ŽIVLJENJE NOVEMU SVETU MIRU IN EDINOSTI

   PAPEŽ LEON XIV. JE V SOBOTO, 4. APRILA 2026, ZVEČER, VODIL V BAZILIKI SV. PETRA V VATIKANU VELIKONOČNO VIGILIJO, MED KATERO JE PODELIL KRST IN BIRMO DESETIM KATEHUMENOM RAZLIČNIH NARODNOSTI.

   Med vigilijo je luč vstalega Kristusa razsvetlila 6000 vernikov zbranih v baziliki in 4000 zbranih pred velikimi zasloni na Trgu sv. Petra. Papež je oznanil: Jezus je vstal in da lahko z njegovo močjo, vstali skupaj z Njim, tudi mi damo življenje novemu svetu, svetu miru in edinosti.

   Celotna homilija svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2026-04/papez-vstali-skupaj-s-kristusom-tudi-mi-lahko-damo-zivljenje.html

   Odgovori