Članki za dušo

15.077 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   28. novembra, 2025 at 9:18

   Odslej ljubim le Tebe Gospod Jezus in hodim za Teboj ali latinsko Ex hoc solum amo te Dominus Iesus sequere me et te

   Molitev je odgovor, ki ga spodbudi beseda, s katero se na nas obrača Bog. On je prvi, On vedno prevzema pobudo, ker nas ljubi prvi (prim. 1 Jn 4,19). Molitev, če je resnična, je vedno ljubeč odgovor na Njegovo besedo ljubezni. Če naša molitev ne izhaja in nas ne vodi k poslušanju Boga, njegove besede, ostajamo zunaj molitve, samo na njeni lupini. Toda, samo z lupinami se ne moremo nahraniti. »Poslušanje« je ključ do Svetega pisma. Glagol »poslušati« najdemo 1100-krat v Stari zavezi in 445-krat v Novi zavezi. Bog nas torej vedno znova spodbuja, da postanemo poslušalci Njegove Božje besede. Temu poslušanju oziroma slišanju Božje besede pa naravno sledi naš odgovor molitve in ljubezni, pokorščine Božji besedi in njeno uresničenje. V biblično-krščanskem kontekstu ima molitev svoje mesto po poslušanju Božje besede, to je po njenem branju in meditaciji, premišljevanju. Je tisti pomemben pogovor z Bogom, ki prevzema pobudo in pričakuje naš odgovor. Poslušanje Boga je torej srce molitve. In Bog nam pri molitvah in poslušanju Božje Bosede pove, kaj je prav in kaj ne in kaj hoče od nas. Božja beseda je Njegova Navzočnost, je konkretna obstoječa Božja Oseba, ki je Vsemogočna in Vseprisotna povsod, česar s svojo človeško pametjo ne zmorem razumeti! Vabi nas, da vstopimo z vero in ljubeznijo v živo občestvo z Njo in da vedno ostanemo skupaj v dobrem in v slabem. Premišljevanje ni sicer nepomembno. Je celo zelo pomembno, toda preseči ga mora naslednji korak, ki vodi globlje, korak dejavne in goreče vere in spolnjevanje Božje Volje in Naukov Evangelija, ki Slavi Boga in se mu Zahvaljuje, ko vsak dan izžarevamo Kristusa in ljudem prinašamo Luč Odrešenja in Veselje Božje Ljubezni. Ko berem Sveto pismo berem namreč pismo Božjega prijatelja, ki je včasih precej oddaljen, včasih pa zelo blizu nas, ki je ko pride, pri meni in v meni, v drugih ljudeh in v Naravi, ki me obkroža. Sem sposoben le gledatri ali tudi prisluhniti in tudi videti ter se čuditi?! Pri sebi, v srcu imam tudi njegovo sliko, ki mi na poseben človeški način oživlja Njegove Besede in nauke, njegove vrstice iz Svetega pisma. Berem. Gledam. Znova berem. Molim. Premišljujem. Molim. Prosim. Delam. Služim in pomagam. Truden zvečer omahnem in zaspim z mislijo Nanj. In zjutraj vstanem z mislijo Nanj. Koliko spominov na vsa leta skupnega dela, veselja in problemov se odpira in ponavzoči v mislih in srcu! Vsaka beseda v Njegoverm Svetem pismu, vsak Nauk in Vsaka Njegova Beseda mi ljubeznivo in ljuberče prikliče trenutke, situacije in poteze njegove Božje Ljubeče in Usmiljene Osebnosti, ko so izpuhtele negativne misli, skrbi in teržkoče in me je napolnila in me Nagovorila lahna Ljubeča Usmiljenost. Nepričakovano zazvoni spet Včasih Nekdo pri vratih. Žal mi je, da sem prekinjen prav v tem trenutku dialoga in molitve. Grem odpret … Neverjetno! Pred mano je prav On, moj Prijatelj, ki mi je poslal sporočil in mi pisal pred nekaj dnevi, da bo spet prišekl k meni na obisk. Kako se veselim in kako neučakan sem, da spet pride in se naseli v meni Božji Mir, ki ga ni nikjer! Nepopisno veselje … Odložim Sveto pismo, ki ga imam v rokah, kajti sedaj sem z Njim, ki je osebno navzoč in me Učii in me Vodi ter me nežno usmerja kako in kaj, ko se, zašel in se iščem. Prenesimo to izkušnjo na našo molitev in branje Svetega pisma ter na dobra dela in služenje drugim. Kadar beremo Sveto pismo in se ustavimo v premišljevanju ob Božji besedi, smo na poseben način pred živo navzočim Bogom. Ko pomagamo drugim pa pomagamo sebvi in dobimo neslišne komaj sluteče impulze Božje Dobrote in Njegove Miline. On sam je tu, da nam spregovori in nas Vodi. Besede, ki jih beremo in premišljujemo, nas morajo »zagrabiti« in nas stanovitno voditi v navzočnost Njega, ki jih je povedal in ki jih govori sedaj nam, meni osebno, tukaj in zdaj. In Jezus hoče, da vse Njegove svete Nauke in Božjo Besedo prelijemo v vsakdanje življenje dejavne Vere v Jezusa Odrešenika in Učenika, da smo ponižni in goreči, ko je treba hoditi za Jezusom in spolnjevati Božjo Voljo v vsem, kar Bog hoče od nas! Svobodna volja je prečudoviti dar, ki pa ga spremlja tudi naša človeška neznanska odgovornost. Potrebujemo Boga ob sebi. Lahko se odločimo, da bomo Boga ljubili, lahko pa tudi, da se bomo od njega odvrnili ali se mu odzvali kasneje. Vsak dan smo poklicani k odločitvam, majhnim in velikim, in vse zaznamujejo nadaljnji potek našega življenja. Kako pa je z nami? Jezus bo danes poklical tudi nas. Sveti Duh nam bo spregovoril na tak ali drugačen način. Kako se bomo odločili? Bomo oklevali spregovoriti o svoji veri sosedu ali sodelavcu v težavah? Bomo za en dan vse preložili in opravili svojo spoved ali spravo z nekom, ki smo ga užalili ali pa se bomo spokorili in popravili krivico in škodo z opravičilom in dobrim delom in dali dober zgled? Ali se še ne bomo spreobrnili in se poboljšali? Bog nas Čaka da pridemo nazaj k Njemu! Bodimo raje kakor misijonarji in apostoli, ki so prišli k Jezusu takoj, ko jih je poklical in ki so šli in razširjali Božje Oznanilo med ljudi. Bodimo kakor tisti, ki ni hotel iti za Kristusom šele naslednji dan, ampak ki je odšel per takoj. Brez Izgovorov. Ne zamudimo nobene priložnosti in se še danes odločimo, da bomo hodili za Jezusom po običajnih pa tudi neobičajnih poteh. Vse imamo, če Vanj Verujemo in mu Zaupamo. Ko bodo drugi videli naš zgled, bodo tudi oni radi pohiteli k Jezusu; spoznali bodo, da je sedaj »čas milosti … in dan rešitve« (2 Kor 6,2). Živimo skromno, bodimo ponižni in pravični, Usmiljeni in Dobri, prinašajmo Božjo Luč in Upanje, molimo zase in za druge in dajajmo drugim ljudem tihi zgled.
   Razne misli in premisleki ter lastni doprinos

   Molitev
   Za Teboj bom odslej hodil Gospod, kamor greš. Odslej bom ljubil le Tebe Gospod Jezus, sledil bom le Tebi, le Tebi sem pripravljen služiti, saj je le to, da ti vladaš, pravično. Hočem biti pokoren in ubogljiv Tvoji Volji Gospod. Naroči, prosim te, ukaži vse, kar hočeš; le ozdravi me egoizma, egocentrizma, materialne zaslepljenosti, odpri mi ušesa, da bom poslušal in slišal tvoje besede; ozdravi, odpri mi oči, da bom videl Tvojo voljo. Prosim Poduči me in Vodi me, da bom končno razumel, kaj hočeš od mene Ljubeči in Usmiljeni Gospod. Odženi od mene neurejenost misli in duha, da Te bom prepoznal in Ti sledil ter spolnjeval Tvoje Nauke in zahteve. Povej mi, kako naj si prizadevam s Tvojom Pomočjo in se trudim, da Te bom videl: Upam, da bom znal izpolniti vse tvoje zapovedi in ukaze. Sprejmi me grešnika, prosim te, svojega begajočega grešnega sina, o Gospod, najbolj Usmiljen in Najbolj Dober in najboljši Oče med vsemi očeti in dobrotniki. Amen.

   SVETI AVGUŠTIN

   Psalm 25,10: Vse GOSPODOVE steze so dobrota in zvestoba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.  

   Odgovori
2. janez says:

   28. novembra, 2025 at 9:11

   Petek, 28. november 2025: Moje besede so večne

   Ali nas mora biti Jezusovih besed strah? Če bi vedeli, da se bo začel dogajati konec sveta že jutri, bi bile pred spovednicami takšne vrste kot še nikoli. Toda v resnici ne vemo nič.

   Jezus nas opozarja na stalno pripravljenost. Vabi nas, naj opazujemo znamenja časa. Ob tem Jezus uporabi primerjavo s smokvinim drevesom. Toda bistvo je v tem, da se ne damo zavesti. Vse to, kar nas obdaja, je ustvarjeno. In vse to je podrejeno Tistemu, ki prihaja sodit svet. Sonce in luna sta ustvarjeni nebeški telesi, pa vendar so ju stara ljudstva častila po božje. Ko se bodo začela dogajati nenavadna znamenja na njih, bomo vedeli, da je Jezusov prihod že zelo blizu.

   Bistveno v tem odlomku pa je, da je Božja beseda večna. Ostala bo in presegla tudi obstoj ustvarjenega sveta. On, ki je z b(B)esedo ustvarjal svet – in ta svet je bil ustvarjen po Jezusu – ustvarja novo nebo in novo zemljo. Navsezadnje je bila že Jezusova žrtev na križu prispodoba tega konca. Njegovo umrljivo telo je bilo križano, Jezus je na križu umrl. In tudi takrat je sonce otemnelo. Začelo se je nekaj novega. Obdobja Jezusovega javnega delovanja je bilo nepreklicno konec. Jezus je prelil kri “nove in večne zaveze”. To, kar so napovedovali preroki, se je sedaj uresničilo. Vstal je od mrtvih in njegovo učenje je šele dobilo pravi pomen. Vse te dogodke so spremljala nenavadna znamenja: potres, tema, vihar, odpiranje grobov.

   Z veliko nočjo se je tako začel “drugi polčas” človeške zgodovine, če uporabimo izraz iz nogometne tekme.
   Boj z zlom se še vedno nadaljuje. Bomo vztrajali do konca? Bomo ostali zvesti borci vse do zadnjega sodnikovega žvižga po podaljških?

   Da, zmaga ekipe je bila ob polčasu zagotovljena, toda če sami ne vztrajamo in z neaktivnostjo puščamo prednost nasprotniku, smo dejansko poraženci. Nismo več del zmagovalne ekipe, ampak delamo za nasprotnika.
   Z Jezusovim ponovnim prihodom bo človeška zgodovina končana. To pomeni konec tekme z zlom. Vse ustvarjeno je minljivo, Bog pa je večen. Če se držimo njegove Besede, nam je zmaga zagotovljena.

   Pripravil: Ervin Mozetič, Pridi in poglej

   Odgovori