Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.972 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    28. decembra, 2023 at 9:35

    V LJUBLJANI EVROPSKO SREČANJE MLADIH IZ 48 DRŽAV

    V LJUBLJANI SE DANES ZAČENJA EVROPSKO SREČANJE MLADIH, KI BO V PRESTOLNICI POTEKALO VSE DO 1. JANUARJA. 5000 MLADIH IZ RAZLIČNIH KONCEV EVROPE IN SVETA BODO SPREJELI DOMAČINI V NAŠI PRESTOLNICI IN PO OKOLIŠKIH ŽUPNIJAH. DOGODEK V SODELOVANJU S KRŠČANSKIMI CERKVAMI PRIPRAVLJA SKUPNOST TAIZÉJSKIH BRATOV IZ FRANCIJE. (Radio Ognjišče)

    “Na srečanju bo sodelovalo 5000 udeležencev, ki prihajajo iz kar 48 različnih držav. Namesto v hotelskih nastanitvi, jim bodo vrata odprli domačini iz Ljubljane in okolice. Gre za edinstveno priložnost, ki zahteva veliko mero zaupanja in hkrati ustvarja lepe ter pogosto dolgotrajne vezi. Letos bodo mlade sprejeli na 48 župnijah v Ljubljani in okolici. V zadnjih dveh tednih pred začetkom srečanja so organizatorji uspeli zbrati več kot 2000 nastanitev za udeležence. Skupno v pripravi na srečanje sodeluje 300 domačih in 380 mednarodnih prostovoljcev,” so zapisali organizatorji.

    Več o tem dogodku na: https://radio.ognjisce.si/sl/269/novice/37503/mladi-iz-kar-48-drzav-ze-prihajajo-v-ljubljano.htm

    Odgovori
  2. Miro says:
    28. decembra, 2023 at 8:28

    RAHELA JE JOKALA PO SVOJIH OTROCIH IN SE NI HOTELA UTOLAŽITI, KER JIH NI VEČ

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 2,13-18)

    Ko so Modri odšli, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.« Vstal je, vzel dete in njegovo mater še ponoči in se umaknil v Egipt; in bil je tam do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je bil povedal Gospod po preroku, ki pravi: »Iz Egipta sem poklical svojega sina.« Ko je tedaj Herod videl, da so ga Modri prevarali, se je silno razsrdil; in dal je pomoriti v Betlehemu in v vsej njegovi okolici vse dečke, dvoletne in mlajše, po času, ki ga je bil poizvedel od Modrih. Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju, ki pravi: »Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik: Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    RAHELA JE JOKALA

    V idilo božične noči, ki jo začutimo zaradi svetosti rojstva malega deteta, kljub revščini hlevčka, kjer se zgodi rojstvo Odrešenika, danes zareže praznik, ki bi ga najraje preskočili. Angel sicer poseže in pod Jožefovim varstvom se Sveta družina reši, vseeno pa se v Betlehemu in okolici v tistih dneh oglasijo kriki majhnih dečkov in jok njihovih mater. »Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.« (Mt 2, 18) Drama zaradi Herodove oblasti željnosti, ljubosumja, prevare in jeze je rodila smrt mnogih. Bolečina mnogih mater je bila neizmerna. Koga lahko nagovori prav današnji praznik?

    Mnoge naše družine. Statistike nam govorijo, da je mnogo naših družin zaznamovanih z bolečino splava. Da so mnogi med nami globoko zaznamovani z bolečino izgube, groze zaradi smrti otroka, lahko tudi krivde in vse to pogosto nosijo v tišini. Morda se izogibajo vsega, kar bi jih lahko spomnilo na izgubljenega otroka, morda jokajo le doma v tišini svoje sobe ali kopalnice, morda skušajo utopiti spomin in čustva na različne načine, ki počasi ubija tudi njihovo življenje. “Te bolečine ponavadi zanikajo ali zatrejo, tako da ostanejo brez žalovanja. Prepoznane so vse vrste negativnih posledic, od depresije do odtujitve, zlorabe mamil, težav z intimnostjo in samomorilnih nagnjenj.” Nekaj dni po prazniku božiča, ki je lahko za žalujoče po splavu težak praznik, pride dan, ko je čas prav za njihove solze.

    Herod današnjega časa je dobil neverjetne razsežnosti. Ni moj namen, da pokažem s prstom na vse, ki so morda krivi za kakšen splav. Zdi se, kot da je Herod v naš čas zasadil sito preko katerega se določa, kateri otrok ima pravico živeti in kateri ne. Zdi se, kot da še vedno želi izriniti Jezusa in za »vsak slučaj« daje pomoriti mnoge male, da bi mu uspelo ljudi odvrniti od Boga. Pa mu bo uspelo?

    Zgodba Jezusa, Jožefa in Marije nam govori, da Božjega načrta ne more uničiti nič in nihče. Pomorjeni nedolžni otroci danes praznujejo svoj praznik kot svetniki. Vsi umrli otroci zaradi splava se jim v tem prazniku pridružujejo. Za žalujoče starše pa obstaja pot ponovne povezanosti z otrokom in polnosti življenja z Bogom. Ni čudno, da je sv. Jožef, med drugim tudi zavetnik nerojenih otrok, zato je lahko zelo blizu staršem v tem žalovanju. Sam more razumeti stisko očetov, ki se bojijo očetovstva, in v varstvo sprejeti matere, ki so se znašle v stiski.

    Kot bi včasih najraje preskočiti ta praznik, ali pa odlomek poboja otrok v Svetem pismu, bi pogosto radi preskočili tudi žalovanje za nerojenim otrokom in pogosto se zgodi, da žalujoči starši dobivajo hitre nasvete o pozabi in vrnitvi v »normalno« življenje. To lahko zelo boli, zato je prav, da današnji dan dobi svoje mesto in ustvarja čas in prostor za solze in resnično tolažbo, ki jo lahko da le Bog.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      28. decembra, 2023 at 8:29

      NEDOLŽNI OTROCI

      LE NEKAJ DNI PO BOŽIČU OBHAJAMO PRAZNIK NEDOLŽNIH BETLEHEMSKIH OTROK, KI JIH JE DAL POMORITI KRALJ HEROD V UPANJU, DA BO UBIL TUDI NOVOROJENEGA JEZUSA. NEDOLŽNI OTROČIČI SO TEMNA STRAN BOŽIČA, V SENCI VESELJA. ŠE PREDEN SO SPREGOVORILI, SO ŽE DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA NOVOROJENEGA MESIJA.

      Kajti – ko tiran Herod od treh modrih in svojih svetovalcev izve, da se je v Izraelu rodil novi judovski Kralj, se ustraši za prestol in da v Betlehemu in njegovi okolici pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Ker je bil Betlehem majhen kraj, predvidevajo, da jih je bilo ubitih verjetno okrog dvajset; čeprav izročilo govori o tisočih.

      https://portal.pridi.com/dogodek/nedolzni-otroci-temna-stran-bozica/

      Nedolžni otroci, prosite za nas!

      Odgovori
  3. Miro says:
    27. decembra, 2023 at 13:05

    JANEZ JE PETRA PREHITEL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,2-8)

    Prvi dan tedna je Marija Magdalena tekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta se odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. Sklonil se je in videl povoje na tleh – vendar ni vstopil.

    Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel prvi h grobu, in je videl in veroval.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    V evangeljskem odlomku, ki smo ga slišali, nam Janez pripoveduje o tistem nepojmljivem jutru, ki je za vedno spremenilo zgodovino človeštva. Dan po soboti ob prvem svitanju jutranje zarje začnejo okoli Jezusovega groba vsi teči. Marija Magdalena teče, da bi obvestila učence; Peter in Janez tečeta proti grobu… Vsi tečejo, vsi čutijo nujno potrebo, da se premaknejo. Ne sme se izgubljati časa, potrebno je pohiteti. Kakor je to storila Marija, se spomnite? Komaj je spočela Jezusa, že je tekla na pomoč Elizabeti.

    Toliko vzrokov je, da tečemo. Pogosto samo zato, ker je toliko stvari za postoriti in nimamo zato nikoli dovolj časa. Spet drugič hitimo, ker nas privlači nekaj novega, lepega in zanimivega. Nasprotno pa se spet drugič teče, da se uide grožnji, nevarnosti…

    Jezusova učenca tečeta, ker sta prejela novico, da je Jezusovo telo izginilo iz groba. Tisti, ki hitreje teče, je Janez, ker je mlajši, pa tudi, ker ni prenehal upati tudi tedaj, ko je s svojimi očmi videl umreti Jezusa na križu. Bil pa je tudi ob Mariji, in je bil ‘okužen’ z njeno vero. Ko čutimo, da izgubljamo vero ali da postaja mlačna, pojdimo k Njej.

    Od tistega jutra zgodovina ni več ista. Ura, ki se je zdela za smrt zmagoslavna, se je v resnici pokazala kot ura njenega poraza. Tudi tisti težki kamen, postavljen pred grob, ni vzdržal. In od tiste zarje prvega dne po soboti, se v vsakem kraju, kjer se zatira življenje, v vsakem prostoru, kjer prevladuje nasilje, vojna, beda, tja, kjer je človek ponižan in poteptan, se v takem kraju lahko ponovno prižge upanje življenja.

    Evangelij pravi, da je Peter prvi vstopil v grob in videl povoje na tleh ter prtič posebej zvit na drugem mestu. Zatem je vstopil tudi drugi učenec, ki je ‘videl in veroval’. Zelo pomembno je: videti in verovati.

    Janez, ko vstopi v Jezusov grob, nosi v očeh in srcu znamenja, ki jih je Gospod storil in s temi znamenji je ponovno vzdignil človeštvo. Jezus Kristus ni heroj, imun na smrt, temveč smrt preoblikuje z darom svojega življenja. In ta skrbno zvit prtič razodeva, da ga ne bo več potreboval, saj smrt nima več nobene oblasti nad Njim.

    Je mogoče srečati Življenje tam, kjer kraljuje smrt? Pride nam, da odgovorimo ne. Pa vendar, to je revolucionarna novost evangelija, saj prazen Kristusov grob postane poslednje znamenje, v katerem odseva dokončna zmaga Življenja. Zato se ne bojmo! Ne stojmo daleč stran od krajev trpljenja, poraza, smrti. Bog nam je dal veliko večjo moč od vseh krivic in šibkosti zgodovine, On je večji od našega greha. Jezus je premagal smrt s tem, da je dal svoje življenje za nas. In pošilja nas oznaniti, da je On Vstali, da je Gospod, in nam podarja svojega Duha, da bi z Njim sejali Božje kraljestvo na svetu.

    Koliko grobov pričakuje naš obisk! Koliko ranjenih oseb, tudi mladih, je zapečatilo svoje trpljenje, kot se reče, da se je pokrilo s kamnom. Z močjo Duha in Jezusovo Besedo lahko premaknemo te kamne in omogočimo žarkom svetlobe vstopiti v te, od teme strte.

    Hodimo v življenju z Janezovim zaupanjem in predvsem hodimo z ‘ljubljenim učencem’. Vsa skrivnost je v tem, da sem in vem, da sem ljubljen (ljubljena) od Njega, od Jezusa, Gospoda! Tedaj bo življenje postalo dober tek, brez stisk, brez strahu. Tek proti Jezusu in proti bratom, s srcem polnim ljubezni, vere in veselja.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

    Odgovori
  4. Miro says:
    26. decembra, 2023 at 20:20

    NA GOD SVETEGA ŠTEFANA, KI SOVPADA S PRAZNIKOM NAŠE SAMOSTOJNE DRŽAVE SLOVENIJE, VELIKO MOLIMO ZA STRPNOST, MIR, SOŽITJE, VOLJO DO ŽIVLJENJA IN DRUGE VREDNOTE, POMEMBNE TAKO ZA OSEBNO KOT SKUPNO ŽIVLJENJE V DOMOVINI.

    MOLITEV ZA DOMOVINO

    Moj Oče,

    Ustvaril si to čudovito deželo, tako raznoliko, tako bogato, tako rodovitno, in mi jo namenil za moj zemeljski dom. Hvala ti za Slovenijo!

    Gospod, tako globoko, kot mi je žal za razdeljenost med nami, tako močno te prosim, da nas poenotiš in naučiš živeti drug z drugim brez sovraštva in zamer.

    Oče, živim v deželi, katere rane še vedno krvavijo. S seboj nosimo travme preteklosti, ki še vedno močno tlakujejo pot, po kateri hodimo. Prosim Te, pokaži nam, kako zaceliti te rane, da jih ne bomo prenašali v naslednje generacije. Naj iz njih zaveje Tvoj Duh in Tvoja Ljubezen, tako kot sta se prelivala iz ran Tvojega prebodenega telesa na križu.

    Prosim te za spravo med nami, za spravo z vsem, kar se je zgodilo v preteklosti in kar se dogaja danes. Potrebujemo jo, Oče, saj bomo brez nje ostali nesrečni, zagrenjeni in ločeni drug od drugega.

    Oče, prosim te za naše voditelje. Za vse naše voditelje, ne glede na njihova prepričanja, politično opredelitev, ne glede na to, ali se strinjam z njihovim delom ali ne.

    Daj mi zaupanja v tvojo modrost in previdnost, sploh kadar dvomim o poti po kateri hodimo. Vse je pod tvojim nadzorom, nimam razloga za skrbi; vse, kar naredimo dobrega, posvečuješ in plemenitiš, vse naše napake pa preobražaš in nas iz njih učiš pomembnih življenjskih lekcij. Tako je danes in tako je bilo vedno doslej.

    Gospod, prosim te za vse ljudi, ki so kadarkoli živeli na zemlji te dežele, za naše praočete in pramatere, zlasti tiste, ki so umirali nesrečni, bolni, ranjeni in prizadeti. Mnogo jih je bilo, a hvala ti zanje, saj v sadovih njihove bolečine lahko danes živimo, se počutimo varno in imamo priložnosti, ki jih oni nikoli niso imeli.

    Pošlji nam Svetega Duha, da bomo zmogli prepoznati vizijo, ki jo imaš za našo domovino. Še več, daj da jo bomo zmogli sprejeti in uresničevati – vsi skupaj, enotni, kot bratje in sestre v Tebi.

    In na koncu, Gospod, naj ta molitev za domovino doseže tudi vse bodoče rodove. Oni bodo želi, kar mi sejemo danes. Naj žanjejo blagostanje, mir, enotnost, spravo in ljubezen!

    Amen.

    Molitev zapisal: Nace Volčič, Operando

    Sv. Štefan, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    26. decembra, 2023 at 12:34

    DUH VAŠEGA OČETA BO V VAS GOVORIL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,17-22)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: “Varujte se ljudi, kajti izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v svojih shodnicah; pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar vas pa izročijo, ne skrbite, kako ali kaj bi govorili, kajti dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak Duh vašega Očeta je, ki bo v vas govoril. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan.”

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Jezus čuti z utrujenimi ljudmi in jim pošlje svoje učence. Vabi jih, naj vztrajajo na poti vere. Hudobija bo nasprotovala njegovemu oznanilu. Z vero in pomočjo Svetega Duha se bom soočil z nasprotovanji in pričeval za Jezusa. Gospod, hvala za podporo, da bom rasel v ljubezni in nasprotovanje spreminjal v dar za novo življenje. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Sv. Štefan, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      26. decembra, 2023 at 12:37

      SVETNIK DNEVA: SVETI ŠTEFAN

      PO PRAZNIKU JEZUSOVEGA ROJSTVA OBHAJAMO GOD SV. ŠTEFANA, PRVEGA KRŠČANSKEGA MUČENCA.

      Z njegovim kamnanjem se začne najstrašnejše preganjanje kristjanov v zgodovini, a sovražniki s tem dosežejo ravno obratni učinek: Kristjani sicer bežijo, a ne molčijo, temveč oznanjajo evangelij sedaj tudi v sosednjih deželah.

      Sv. Štefan je bil pri nas od nekdaj priljubljen ljudski svetnik, zato so se ob njegovem godu razvili številni domači običaji. Na Štefanovo so se obiskovali in si voščili, kajti božič so obhajali doma. Sv. Štefan je postal zavetnik konj in živine ter tako prevzel vlogo nekega predkrščanskega božanstva. Cerkev se je temu prilagodila z blagoslavljanjem konj, soli in vode.
      Iz življenja …

      Sv. Štefan je rojen v času Jezusa Kristusa v Palestini. Iz Svetega pisma izvemo, da je bil v prvi Cerkvi eden od sedmih diakonov, ki so opravljali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med helenisti, to je med grško govorečimi Judi. Bil je mož »poln milosti in moči«, ki je »delal velike čudeže in znamenja med ljudmi« (Apd 6,8).

      Žal pa so ga naščuvani ljudje lažno obtožili bogokletja in privedli pred velikega duhovnika. Med njegovim pogumnim zagovorom, so ga jezni Judje brez vsakršne predhodne obsodbe pahnili iz mesta in kamnali. Preden je umrl, je Boga še prosil, naj svojim mučiteljem ne prišteva tega greha – podobno kot je molil Jezus na križu. Štefan je tako prvi kristjan, ki so ga ubili zaradi vere. Umrl je kot mučenec okoli leta 35 v Jeruzalemu.

      Z njegovo nasilno smrtjo se je začelo preganjanje vernikov pod vodstvom Savla, ki je bil pri Štefanovi usmrtitvi molče navzoč in jo odobraval. Posebna ironija pa je, da je čez nekaj let Bog ravno tega Savla (poznejšega sv. Pavla) poklical za apostola nove vere, da bi dokončal Štefanovo delo.

      Sv. Štefan je zavetnik diakonov; konj in kočijažev; kamnosekov, zidarjev, tesarjev, sodarjev, krojačev …; priprošnjik proti glavobolu in kamnom, obsedenosti ter za srečno zadnjo uro. Štefana upodabljajo kot mladega diakona s palmovo vejico, kamni in knjigo; pogosto je upodobljen prizor njegovega kamnanja.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-stefan-zalosten-spomin-na-bozic/

      Sv. Štefan, prosi za nas!

      Odgovori
  6. Miro says:
    25. decembra, 2023 at 13:54

    PAPEŽ MED URBI ET ORBI: ODPRIMO SVOJA SRCA NJEMU, ZVELIČARJU, KI JE KNEZU MIRU!

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ! OČI IN SRCE KRISTJANOV PO VSEM SVETU SO OBRNJENI V BETLEHEM. TAM, KJER V TEH DNEH KRALJUJETA BOLEČINA IN MOLK, JE ZADONELO OZNANILO, KI SO GA PRIČAKOVALI ŽE STOLETJA: »RODIL SE VAM JE ODREŠENIK, KI JE KRISTUS, GOSPOD!« (Lk 2,11).« TAKO JE PAPEŽ FRANČIŠEK NA BOŽIČNI DAN OB POLDNE VOŠČIL MESTU IN SVETU IZ OSREDNJE LOŽE VATIKANSKE BAZILIKE NA TRGU SV. PETRA.

    POSLANICA MESTU IN SVETU, BOŽIČ 2023

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-12/sveti-oce-med-urbi-et-orbi-odprimo-svoja-srca-njemu-odprimo.html

    Odgovori
  7. Miro says:
    25. decembra, 2023 at 9:58

    PAPEŽ FRANČIŠEK: NAJ SE KOT MARIJA, JOŽEF, PASTIRJI IN MODRI STISNEMO OKOLI TEBE, DA BI TE ČASTILI

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE V NEDELJO, 24. DECEMBRA 2023, V VATIKANSKI BAZILIKI SV. PETRA VODIL POLNOČNO SVETO MAŠO. HOMILIJO JE SKLENIL Z BESEDAMI: »NOCOJ LJUBEZEN SPREMINJA ZGODOVINO. DAJ, GOSPOD, DA BOMO VEROVALI V MOČ TVOJE LJUBEZNI, KI JE TAKO DRUGAČNA OD MOČI SVETA. NAJ SE KOT MARIJA, JOŽEF, PASTIRJI IN MODRI STISNEMO OKOLI TEBE, DA BI TE ČASTILI. KO NAS BOŠ NAREDIL BOLJ PODOBNE TEBI, BOMO LAHKO SVETU PRIČEVALI O LEPOTI TVOJEGA OBRAZA«.

    »Naj se popiše ves svet« (Lk 2,1). To je kontekst, v katerem se je Jezus rodil in pri katerem se je zadržal evangelij. Lahko bi ga na hitro omenil, a namesto tega o njem govori natančno. In s tem pokaže veliko nasprotje: medtem ko cesar prešteva prebivalce sveta, Bog vanj vstopi skoraj naskrivaj; medtem ko se vladarji skušajo povzpeti med velikane zgodovine, Kralj zgodovine izbere pot majhnosti. Noben mogočnik Ga ne opazi, ampak samo nekaj pastirjev, odrinjenih na rob družbenega življenja.

    A popis prebivalstva pove še več. V Svetem pismu ni pustil dobrega spomina. Kralj David, ki je popustil skušnjavi velikih številk in nezdravi domišljavosti o samozadostnosti, je zagrešil velik greh ravno s popisom ljudstva. Hotel je spoznati svojo moč in po približno devetih mesecih je imel število tistih, ki so lahko vešče uporabljali meč (prim. 2 Sam 24,1-9). Gospod je bil ogorčen in ljudstvo je zadela nesreča. V tej noči pa se »Davidov sin«, Jezus, po devetih mesecih pod Marijinim srcem rodi v Betlehemu, v Davidovem mestu, in ne kaznuje popisovanja, ampak se ponižno pusti prešteti. Gre za enega med mnogimi. Ne vidimo jeznega Boga, ki kaznuje, ampak usmiljenega Boga, ki se učloveči, ki slaboten stopa v svet, pred njim pa je oznanilo: »na zemlji mir ljudem (Lk 2,14). Naša srca so nocoj v Betlehemu, kjer Kneza miru še vedno zavrača izgubljajoča logika vojne, z rjovenjem orožja, ki mu tudi danes preprečuje, da bi našel prebivališče na zemlji (prim. Lk 2,7).

    Popis vsega sveta skratka po eni strani kaže preveč človeški preplet, ki gre skozi zgodovino: skozi zgodovino sveta, ki išče moč in vpliv, sloves in slavo, v katerem se vse meri z uspehi in rezultati, s številkami in števili. To je obsedenost z učinkovitostjo. A hkrati v popisu izstopa Jezusova pot, ki nas prihaja iskat skozi učlovečenje. On ni Bog uspešnosti, ampak je Bog učlovečenja. Ne ruši krivic od zgoraj s silo, ampak od spodaj z ljubeznijo; ne vdre z brezmejno močjo, ampak se spusti v naše meje; ne izogiba se naši krhkosti, ampak jo sprejme.

    Bratje in sestre, nocoj se lahko vprašamo: v katerega Boga verujemo? V Boga učlovečenja ali v boga učinkovitosti? Da, saj obstaja nevarnost, da bi božič doživljali s pogansko predstavo o bogu v glavi, kot da bi bil mogočen gospodar v nebesih; bog, ki sprejema moč, posvetni uspeh in malikovanje potrošništva. Stalno se vrača napačna podoba odmaknjenega in zamerljivega boga, ki je dober do dobrih in se jezi na slabe; boga po naši podobi, uporabnega samo za reševanje naših problemov in odvzemanje naših krivd. On pa ne uporablja čarobne palice, ni trgovinski bog »vsega in takoj«; ne rešuje nas s pritiskom na gumb, ampak se nam približa, da bi resničnost spremenil od znotraj. In vendar kako je v nas zakoreninjena posvetna predstava o bogu, ki je odmaknjen in nadzirajoč, tog in močan, ki svojim pomaga, da prevladajo nad drugimi! Vendar ni tako: On je rojen za vse, med popisovanjem vsega sveta.

    Ozrimo se torej na »živega in resničnega Boga« (1 Tes 1,9); na Njega, ki je onstran vsake človeške preračunljivosti, pa se vendar pusti popisovati našim preštevanjem; na Njega, ki spreminja zgodovino tako, da živi v njej; na Njega, ki nas tako spoštuje, da nam dovoli, da ga odklonimo; na Njega, ki greh izbriše tako, da si ga naloži; na Njega, ki ne odvzame bolečine, ampak jo preoblikuje; ki ne odpravlja življenjskih težav, ampak daje našim življenjem upanje, ki je večje od težav. Tako zelo si želi objeti naša življenja, da je neskončni za nas postal končen; velik je postal majhen; pravični živi naše krivičnosti. Bratje in sestre, to je osupljivost božiča: ne mešanica osladnih čustev in posvetnih uteh, ampak nezaslišana nežnost Boga, ki odrešuje svet tako, da se učloveči. Glejmo Dete, glejmo njegove jasli, glejmo jaslice, ki jih angeli imenujejo »znamenje« (Lk 2,12). To je namreč znamenje, ki razodeva obličje Boga, ki je sočutje in usmiljenje, vedno vsemogočen in samo v ljubezni, ki postane bližnji. Postane bližnji kot nežen in sočuten. Način biti Boga je bližina, sočutje, nežnost.

    Sestre, bratje, čudimo se, ker je »postal meso« (prim. Jn 1,14). Meso: beseda, ki spominja na našo krhkost in ki jo evangelij uporablja, da nam pove, da je Bog globoko vstopil v naše človeško stanje. Zakaj je šel tako daleč, se sprašujemo? Ker ga zanima vse v zvezi z nami, ker nas tako ljubi, da nas ima za dragocenejše od vsega drugega. Brat, sestra, za Boga, ki je med popisovanjem spremenil zgodovino, nisi številka, ampak obličje. Tvoje ime je zapisano v njegovem srcu. Toda ti, ko gledaš svoje srce, na tvoje dosežke, ki niso na nivoju, na svet, ki sodi in ne odpušča, morda ta božič živiš slabo, misliš, da ti ne gre dobro, gojiš občutek neustreznosti in nezadovoljstva zaradi svojih krhkosti, svojih padcev, svojih težav, svojih grehov. Ampak danes, prosim te, pusti pobudo Jezusu, ki ti pravi: »Zate sem postal meso, zate sem postal kot ti.« Zakaj ostajaš v ječi svojih žalosti? Kot pastirji, ki so zapustili svoje črede, zapusti ogrado potrtosti in objemi nežnost Boga otroka. Brez mask in brez oklepov vrzi vanj svoje skrbi in on bo poskrbel zate (prim. Ps 55,23): On, ki je postal meso, ne pričakuje tvojih uspehov, ampak tvoje odprto in zaupljivo srce. In ti boš v Njem odkril, kdo si: ljubljeni Božji sin, ljubljena Božja hči. Zdaj to lahko verjameš, saj je nocoj Gospod prišel na svet, da bi razsvetlil tvoje življenje in njegove oči sijejo od ljubezni do tebe. Nam pa je težko verjeti, da Božje oči sijejo od ljubezni do nas.

    Da, Kristus ne gleda na številke, ampak na obraze. Kdo pa se ozira Nanj med tolikimi stvarmi in norim tekanjem vedno prezaposlenega in brezbrižnega sveta? Kdo ga gleda? Medtem je v Betlehemu veliko ljudi v zanosu popisovanja odhajalo in prihajalo, polnilo prenočišča in gostišča ter se pogovarjalo o tem in onem, so bili nekateri blizu Jezusu. To sta bila Marija in Jožef, pastirji, potem modri. Učimo se od njih. Stojijo s pogledom, uprtim v Jezusa, s srcem, ki je obrnjeno k Njemu. Ne govorijo, ampak častijo. Nocoj, bratje in sestre, je čas za češčenje. Častiti.

    Češčenje je način, kako sprejeti učlovečenje. Kajti v tišini se Jezus, Očetova Beseda, učloveči v naših življenjih. Storimo tudi mi kot v Betlehemu, kar pomeni »hiša kruha«: stojmo pred Njim, Kruhom življenja. Ponovno odkrijmo češčenje, kajti častiti ne pomeni izgubljati čas, ampak dovoliti Bogu, da se naseli v našem času. Častiti je pustiti, da se v nas razcveti seme učlovečenja, je sodelovati pri Gospodovem delu, ki kot kvas spreminja svet. Častiti je posredovati, popravljati, dopuščati Bogu, da popravi zgodovino. Veliki pripovedovalec epskih podvigov je pisal svojemu sinu: »Ponujam ti edino veliko stvar, ki jo moraš ljubiti na zemlji: Najsvetejši zakrament. Tam boš našel čar, slavo, čast, zvestobo in pravo pot vseh svojih ljubezni na zemlji« (J.R.R. Tolkien, Pismo 43, marec 1941).

    Bratje in sestre, nocoj ljubezen spreminja zgodovino. Daj, Gospod, da bomo verovali v moč tvoje ljubezni, ki je tako drugačna od moči sveta. Naj se kot Marija, Jožef, pastirji in modri stisnemo okoli Tebe, da bi te častili. Ko nas boš naredil bolj podobne Tebi, bomo lahko svetu pričevali o lepoti tvojega obličja.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-12/papez-francisek-naj-se-kot-marija-jozef-pastirji-in-modri.html

    Odgovori
    • Miro says:
      25. decembra, 2023 at 10:12

      NADŠKOF ZORE PRI POLNOČNICI: ‘ZAKAJ JE TAKO POMEMBNO, DA SE ZAČNEMO UČITI PRI TEM UČLOVEČENEM BOGU?’

      https://katoliska-cerkev.si/nadskof-zore-pri-polnocnici-zakaj-je-tako-pomembno-da-se-zacnemo-uciti-pri-tem-uclovecenem-bogu

      Odgovori
      • Miro says:
        25. decembra, 2023 at 10:12

        ŠKOF SAJE PRI POLNOČNI SVETI MAŠI: ‘PRIPRAVIMO PROSTOR GOSPODU IN POSTANIMO NOSILCI MIRU IN LUČI’

        https://katoliska-cerkev.si/skof-saje-pri-polnocni-sveti-masi-pripravimo-prostor-gospodu-in-postanimo-nosilci-miru-in-luci

        Odgovori
        • Miro says:
          25. decembra, 2023 at 10:13

          ŠKOF ŠTUMPF PRI POLNOČNICI: ‘VELIKO ČLOVEŠKIH SRC MORAJO TO NOČ OBISKATI ANGELI IZ BETLEHEMA’

          https://katoliska-cerkev.si/skof-stumpf-pri-polnicnici-veliko-cloveskih-srce-morajo-to-noc-obiskati-angeli-iz-betlehema

          Odgovori
          • Miro says:
            25. decembra, 2023 at 13:49

            NADŠKOF CVIKL V BOŽIČNI HOMILIJI: ‘KDOR SPREJME LUČ, ON SAM POSTAJA LUČ’

            https://katoliska-cerkev.si/nadskof-cvikl-pri-ob-bozicu-kdor-sprejme-luc-on-sam-postaja-luc

          • Miro says:
            25. decembra, 2023 at 14:54

            PASTIRSKA MAŠA

            Jaslice so živ evangelij. Prinašajo evangelij tja, kjer se živi. In tam, kjer živimo, nas spominjajo na nekaj bistvenega, da Bog ni ostal neviden v nebesih, ampak je prišel na zemljo, je postal človek, otrok. Delati jaslice, pomeni obhajati Božjo bližino. Bog ni oddaljeni gospod ali hladen sodnik, ampak Bog je ponižna Ljubezen, ki se je spustila vse do nas. Zato je lepo stati pred jaslicami in tam izročati Gospodu življenje, govoriti mu o ljudeh, o stanju, ki ga nosimo v srcu, napraviti z Njim obračun leta, ki se izteka, podeliti z Njim pričakovanja in zaskrbljenosti.

            Lahko si predstavljamo misli in občutja, ki sta jih imela Marija in Jožef, medtem ko se je Dete rojevalo v revščini, torej veselje in tudi tesnobo. Tako lahko povabimo Sveto družino v naš dom, tja, kjer je veselje in so zaskrbljenosti, kjer se vsak dan zbudimo, jemo in smo blizu svojim najdražjim. Jaslice, ki jih naredimo doma, kjer si delimo hrano in naklonjenost, nas spominjajo, da je Jezus hrana, kruh življenja. On je, ki hrani našo ljubezen. On je, ki daje našim družinam moč, da gredo naprej in si odpuščajo.

            Jaslice pa nam ponujajo še en nauk življenja. V današnjem ritmu, včasih divjem, so povabilo k zrenju. Spomnijo nas, kako pomembno se je ustaviti. Kajti samo, ko se znamo zbrati, lahko sprejmemo to, kar v življenju nekaj velja. Samo če pred domom pustimo trušč sveta, se lahko odpremo poslušanju Boga, ki govori v tišini.

            Iz jaslic lahko tudi izluščimo nauk o smislu življenja. Gledamo namreč vsakodnevne prizore. In prav je tako, saj nas jaslice spominjajo na to, da Jezus prihaja v naše konkretno življenje. V življenju nismo več sami. On prebiva z nami. Ne spreminja čudežno stvari, a če ga sprejmemo, se lahko vsaka stvar spremeni. Želim vam torej, da je današnji dan priložnost za povabilo Jezusa v vaše življenje. Kajti, če on začne prebivati v našem življenju, se življenje prerodi. In če se življenje prerodi, potem je zares božič.

            Na božič so v Davidovem mestu tisti, ki sprejmejo Jezusa, prav pastirji.

            Betlehemski pastirji nam pravijo, kako naj gremo Gospodu naproti. Oni ponoči bedijo. Ostajajo čuječi, čakajo budni v temi; in Bog jih ‘obsije’. To velja tudi za nas. Naše življenje je lahko pričakovanje.

            Gospod želi, da ga pričakujemo. Pastirji se namreč zganejo: ‘hitro so odšli’, pravi besedilo. Ne stojijo na mestu kot tisti, ki mislijo, da so prišli na cilj in ne potrebujejo ničesar, ampak se odpravijo, pustijo čredo nezavarovano, tvegajo za Boga. In po tem, ko so videli Boga, kljub temu, da niso bili izkušeni govorci, gredo in ga oznanjajo, tako da so se ‘vsi, ki so slišali, začudili temu, kar so jim povedali.

            Pričakovati, biti buden, iti, tvegati, pripovedovati o lepoti: to so dejanja ljubezni. Ta dan smo tudi mi poklicani, da odgovorimo, da mu tudi mi rečemo: ‘Ljubim te’.

            Božič bo torej tedaj, ko ti bom lahko rekel: ‘Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim’.

            Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

            https://portal.pridi.com/2023/12/18/25-december-pastirska-masa/

  8. Miro says:
    24. decembra, 2023 at 15:02

    BOŽIČ – PRAZNIK JEZUSOVEGA ROJSTVA

    NA BOŽIČNI DAN, 25. DECEMBRA, V KATOLIŠKI CERKVI PRAZNUJEMO ROJSTVO JEZUSA KRISTUSA.
    VSEBINA PRAZNIKA JE POVEZANA S SKRIVNOSTJO BOŽJEGA UČLOVEČENJA. Z JEZUSOVIM PRIHODOM
    V ZGODOVINO SE JE BOG DOKONČNO IN NEPREKLICNO ZAVZEL ZA SVET IN ZA ČLOVEKA.

    O Božiču, prazniku Jezusovega rojstva, več na:

    https://katoliska-cerkev.si/bozic-praznik-jezusovega-rojstva-20152122015

    Odgovori
  9. Miro says:
    24. decembra, 2023 at 12:50

    POZDRAVLJENA, MILOSTI POLNA, GOSPOD JE S TEBOJ!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 1,26-38)

    Tisti čas je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«

    Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovóril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojěno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.«

    Marija pa je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Evangelist začne opis prizora z vstopom Gabrijela, katerega ime pomeni ‘Božja moč’. Preseneča kratkost opisa Marijine osebnosti. Edini pomemben podatek je njena deviškost, ki jo ponudi v dar Bogu. Tako SV. BEDA ČASTITLJIVI opaža in razlaga začetek današnjega evangeljskega odlomka v svojih homilijah o Lukovem evangeliju. SVETI HIERONIM pa o Mariji pravi, da je zaročenka in devica, ki bo takšna ostala tudi po Jezusovem rojstvu. ORIGEN pa je ugotovil, da se je pozdrav »Pozdravljena, milosti polna« uporabil samo za Marijo. PETER KRIZOLOG pravi, da je angel med pozdravom oznanil tudi, »Gospod je s teboj!«, kar je Marijo vznemirilo. Z Jezusovim spočetjem v Mariji se začenja novo obdobje zveličanja. Prudencij pa pravi, da je Marija dobila pojasnila o otroku od Gabrijela, ki ji razodene božansko skrivnost Božjega delovanja v njej, saj bo ostala devica, čeprav bo postala mati. MAKSIM TORINSKI pa prepozna v Zveličarjevem rojstvu navzočnost Trojice, ki pričuje v prid deviškemu rojstvu. K temu SV. BEDA dodaja, da bo v Mariji spočeti otrok, tako Božji Sin kot sin človekov. EFREM SIRSKI pa razlaga, da se ime Jezus bolj nanaša na njegovo delovanje kot na njegovo naravo, ker bo ljudstvo rešil njegovih grehov. V Jezusu Davidov rod doseže višek, saj je potomec Davidove hiše, kot tudi Levijeve. Janez Menih k temu doda, da to odseva skrivnost, kako to, ki je brez časa, vstopi v čas. BEDA ČASTITLJIVI pa vidi v tej skrivnosti prihodnost ko pravi, da je z Jezusovim spočetjem Davidova in Jakobova hiša sedaj pravzaprav vesoljna Cerkev. Kakor sestrična Elizabeta, ki je Aronova potomka, je Marija iz kraljevskega rodu, saj je iz Davidove hiše in duhovniškega, ker je iz Levijeve hiše. Zaradi tega je njen sin tako kralj kot duhovnik.

    Komentar cerkvenih očetov (hozana.si)

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
    • Miro says:
      24. decembra, 2023 at 14:52

      PAPEŽ FRANČIŠEK MED OPOLDANSKIM NAGOVOROM: POMISLIMO NA LJUBEZNIVOST BOGA

      »DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEPO NEDELJO ŽELIM! DANES, NA ČETRTO ADVENTNO NEDELJO, NAM EVANGELIJ PREDSTAVI PRIZOR OZNANJENJA (prim. Lk 1,26-38)«. S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 4. ADVENTNO NEDELJO. (po zapisu p. Ivana Hercega DJ)

      Angel, da Mariji razloži, kako bo spočela, ji pravi: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila« (v.5). Zaustavimo se malo pri tej podobi, senca.

      Krajina, kjer je bila Marija, je vedno s soncem obsijana, tavajoč oblak, drevo, ki vztraja med sušo in nudi zaščito, gostoljuben šotor, ki prinaša pomoč in varstvo. Senca je dar, ki krepča, in angel ravno tako opiše način, s katerim se bo Sveti Duh spustil na Marijo, kar je način delovanja Boga. Bog vedno deluje z nežno ljubeznijo, ki objema, oplodi in varuje, ne da bi počel nasilje, ne da bi ranil svobodo. Takšen je Božji način delovanja.

      Podoba sence, ki ščiti, je pogosta v Svetem pismu. Pomislimo na senco, ki je spremljala Božje ljudstvo v puščavi. Senca vsekakor govori o ljubeznivosti Boga. Kot da bi On rekel Mariji in tudi vsem nam danes: »Tukaj sem zate in se ti nudim kot tvoje zavetje in tvoje varstvo. Pridi pod mojo senco, ostani z menoj«. Bratje in sestre, tako se obnaša rodovitna ljubezen Boga. Gre za nekaj, kar lahko na nek način okušamo tudi med nami, ko je med prijatelji, zaročenci, poročenimi, starši in otroci obzirnost in spoštovanje, ko z ljubeznivostjo sprejmemo skrb za druge. Pomislimo na ljubeznivost Boga.

      Bog ljubi na takšen način in tudi nas kliče, naj delamo enako, da sprejemamo, zaščitimo in spoštujemo druge. Pomislimo na vse, pomislimo na tistega, ki je odrinjen, na tistega, ki je v teh dneh daleč od božičnega veselja. Z ljubeznivostjo Boga mislimo na vse. Zapomnimo si to besedo: ljubeznivost Boga.

      Vprašajmo se torej na dan pred božičem. Želim dopustiti, da me obsenči Sveti Duh s sladkostjo, krotkostjo Boga in ljubeznivostjo Boga, tako da mu napravim prostor v srcu s tem, da se približam njegovemu odpuščanju in evharistiji? In še, za katere osamljene in pomoči potrebne osebe sem lahko senca, ki krepča, prijateljstvo, ki tolaži?

      Marija naj nam pomaga, da bomo odprti, gostoljubni za navzočnost Boga, ki nas s krotkostjo prihaja rešit.

      Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-12/papez-francisek-med-opoldanskim-nagovorom-pomislimo-na-ljubezni.html

      Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

      Odgovori
  10. Miro says:
    24. decembra, 2023 at 8:38

    4. ADVENTNA SVEČKA ŽE KAŽE POT K JASLIM

    NA DANAŠNJO 4. ADVENTNO NEDELJO NAM LUKOV EVANGELIJ SPOROČA,
    DA JE MARIJA NA BESEDE ANGELA, DA BO SPOČELA OD SVETEGA DUHA DEJALA:
    »GLEJ, DEKLA SEM GOSPODOVA, ZGÔDI SE MI PO TVOJI BESEDI!«.
    DANAŠNJA NEDELJA SE BO V POPOLDNEVU ŽE PREVESILA V SVETI VEČER.

    Duhovnemu nagovoru nadškofa Zoreta in škofa Štumpfa lahko prisluhnete na:
    https://radio.ognjisce.si/sl/269/novice/37485/4-adventna-svecka-ze-kaze-pot-k-jaslim.htm

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja