Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.970 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    4. februarja, 2024 at 17:09

    PAPEŽ FRANČIŠEK: JEZUS NAM RAZODEVA OČETA, KI NAM JE BLIZU, JE SOČUTEN IN NEŽEN

    »DRAGI BRATJE IN SESTRE, DOBER DAN! EVANGELIJ BOGOSLUŽJA NAM KAŽE JEZUSA V PREMIKANJU«. S TEMI BESEDAMI JE PAPEŽ FRANČIŠEK ZAČEL NAGOVOR PRED OPOLDANSKO MOLITVIJO ANGEL GOSPODOV Z OKNA APOSTOLSKE PALAČE NA TRGU SV. PETRA NA DANAŠNJO 5. NEDELJO MED LETOM.

    Papež Frančišek

    Dejansko je končal s pridiganjem in ko je prišel ven iz shodnice, se je napotil v hišo Simona Petra, kjer je ozdravil njegovo taščo mrzlice. Potem proti večeru gre ven proti vratom mesta, kjer je srečal številne bolnike in obsedence in jih je ozdravil. Naslednje jutro se je zgodaj vstal in se umaknil, da bi molil. In končno nadaljuje s potjo skozi Galilejo (prim. Mr 1,29-39). Jezus se premika.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+1%2C29-39&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Zaustavimo se pri tem Jezusovem neprestanem premikanju, ki nam pove nekaj pomembnega o Bogu in nam istočasno zastavlja nekatera vprašanja o naši veri.

    Jezus, ki gre naproti ranjenemu človeštvu, nam kaže Očetovo obličje. Možno je, da je v nas še vedno ideja o oddaljenem, hladnem in glede naše usode brezbrižnem Bogu. Evangelij pa nam nasprotno kaže Jezusa, ki potem, ko je učil v shodnici, gre ven, da bi Beseda, ki jo je učil, lahko dosegla, se dotaknila in ozdravila še druge osebe. S tem načinom nam razodeva, da Bog ni oddaljeni gospodar, ki nam govori od zgoraj. Nasprotno, je Oče, ki se poln ljubezni približa, obišče naše hiše, ki hoče rešiti in osvoboditi, ozdraviti vsakršnega zla telo in duha. Bog je vedno ob nas. Božjo držo lahko opišemo v treh besedah: bližina, sočutje in nežnost. Bog, ki postane bližnji, da bi nas spremljal; nežen, da bi nam odpustil. Tega ne pozabite: bližina, sočutje in nežnost. To je Božja drža.

    Ta Jezusova nenehna hoja nas nagovarja. Vprašamo se lahko: smo odkrili obličje Boga kot Očeta usmiljenja ali verjamemo in oznanjamo hladnega in oddaljenega Boga? Nam vera prinaša nemir poti ali pa je za nas intimistična tolažba, zaradi katere smo pri miru? Molimo samo za to, da bi se počutili mirne ali pa nas Beseda, ki jo poslušamo in učimo, nagovarja, da gremo ven kot Jezus, da bi srečali druge in širili Božjo tolažbo? Ta vprašanja nam bodo dobro dela, če si jih bomo zastavili.

    Glejmo torej Jezusovo pot in si zapomnimo, da je naše primarno duhovno delo to, da zapustimo Boga, za katerega mislimo, da ga poznamo in se vsak dan spreobračamo k Bogu, ki nam ga Jezus predstavlja v evangeliju kot Očeta ljubezni in sočutja. Oče, ki je blizu, je sočuten in nežen. In ko bomo odkrili resnično Očetovo obličje, bo naša vera zorela. Ne bomo več ostali zakristijski ali salonski kristjani, ampak se bomo čutili poklicane postati prinašalci upanja in Božjega ozdravljenja.

    Sveta Marija, žena na poti, naj nam pomaga, da bi oznanjali in pričevali Gospoda, ki je bližnji, sočuten in nežen.

    Nagovor papeža Frančiška, nedelja, 4. februar 2024

    Odgovori
  2. Miro says:
    4. februarja, 2024 at 12:48

    PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2024: SVET TRPLJENJA IN ZDRAVLJENJA JE POMENLJIVO OGLEDALO SEDANJE DRUŽBE

    1. DEL – 5. NEDELJA MED LETOM, 4. FEBRUAR 2024

    Dragi bratje in sestre!

    Mir Gospoda Jezusa Kristusa, ki je posvečal bolnikom posebno skrb, bodi z vami in z vsemi vašimi, ki se jih boste spominjali ob poslušanju letošnjega postnega pastirskega pisma. Za tematiko pisma škofov so nas prosili bolnišnični duhovniki, ki se vsako leto v januarju srečajo, si izmenjajo izkušnje in se medsebojno bogatijo. Hkrati se pripravijo na praznovanje svetovnega dneva bolnikov ob lurški Materi Božji, ki ga bomo letos obhajali prihodnjo nedeljo.

    V prvem delu postnega pastirskega pisma se škofje s posebno naklonjenostjo sklanjamo k vsem, ki jim življenje ne prizanaša z različnimi težavami, kot so bolezen, invalidnost, slepota, naglušnost, starost, osamljenost, alkohol, odvisnost, motnje v telesnem in duševnem razvoju … Prepričani smo, kot beremo v knjigi Blagoslovi, da »vsaka bolezen, posebej še huda, človeka prizadene. Bolj kot kdajkoli prej se zave svoje krhkosti, nemoči in odvisnosti od drugih, tudi od Boga. Veren človek pa vidi v bolezni tudi priložnost, da svoje trpljenje pridruži Kristusovemu in ga daruje zase in za druge. Z zaupanjem se obrača k nebeškemu Očetu, saj ve, da je njegovo trpljenje in ozdravljenje v Božjih rokah«. (Blagoslovi, str. 182)

    »Primarij vseh primarijev«, kot je Jezusa ob neki priliki poimenoval pokojni nadškof Šuštar, je ozdravil mnogo takih, ki so trpeli zaradi različnih bolezni, ter po besedah evangelista Marka, kot smo slišali v današnjem evangeliju, izgnal tudi veliko hudih duhov. Kristus oznanja in ozdravlja, kot Simonovo taščo. Z oznanjevanjem razodeva Božjo ljubezen, odpira pot k veri, razlaga smisel trpljenja, kaže pot k zveličanju. Danes nadaljuje svoje delo po nas. Simonova hiša so danes naši domovi, domovi za ostarele, bolnišnice, teh je v šestih slovenskih škofijah kar 26, pa hospic in drugi zavodi. Sicer pa se ne moremo izogniti vtisu, da je Slovenija velika »bolnišnica«.

    Dragi vsi! Povejte bližnjim, ki jih obiskujete ali zanje molite, da jih imamo škofje radi ter da je njihovo poslanstvo dragoceno za našo krajevno Cerkev in tudi za ves svet.

    Škofje smo hvaležni vsem, ki zdravstveno in vsestransko spremljajo in lajšajo bolečine. Hvaležni smo zdravnikom, medicinskim sestram ter zdravstvenemu in socialnemu osebju, ki z znanjem in požrtvovalnostjo skrbijo za lajšanje telesnih bolečin. Kot pravi eden slovenskih zdravnikov, je »slovensko zdravstvo kot zrcalo, ki odseva naše vrednote, našo solidarnost in našo narodno zavednost«. Hvala vsem, ki jim veliko pomenita človekovo dostojanstvo in svetost življenja od začetka do konca.

    Vsi se dobro zavedamo, da je pravo zdravljenje celostno, to je telesno, duševno, duhovno in socialno. Zato se škofje zahvaljujemo bolnišničnim duhovnikom. Teh je v slovenskih bolnišnicah približno trideset. Hvaležni smo vsem, ki ste blizu oskrbovancem v domovih za ostarele. Hvala župnikom, kaplanom in drugim duhovnikom, prav tako redovnikom, redovnicam, diakonom in prostovoljcem ter vsem, ki obiskujejo bolnike in starejše ob prvih petkih in drugih priložnostih na župnijah.

    Povzemamo nedavno objavljen zapis v slovenskem katoliškem tedniku Družina. Žena je po smrti moža hvaležna za preizkušnje in za trpljenje, ki jo je utrjevalo v ljubezni. Zapisala je: »Ob spremljanju umirajočega, zlasti ljubljene osebe, začnemo čutiti pravi smisel življenja, za katerega smo rojeni …« (Družina 2023, str. 36, 20).

    Prepričani smo, da ljudje pogosto bolj kot zdravstveno podporo potrebujejo duševno in duhovno oporo, ki jih zmoreta spodbuditi k bolj odgovornemu in pogumnemu življenju. O tem navajamo pričevanje zdravnika, ki spodbuja duhovnika: »Povezovalec si med nebeškim in zemeljskim, posvečen za zmeraj. Vem, da so s študijami že dokazali učinkovito moč molitve pri zdravljenju. Pogosto sem pri svojem delu doživel čudeže, pravzaprav se mi neprestano dogajajo. To ti pripovedujem zato, da ti povem, da tvoje delo ni zaman, da se ti ob njem smehlja tvoj Oče in te blagoslavlja«. (dr. Janez Eržen, 25 let Bolniške župnije, str. 59)

    Prvi del pastirskega pisma pred postom, v katerem se želimo zahvaliti vsem, ki ste blizu bolnim, preizkušanim in vsem, ki trpijo, sklenemo z besedami: »Dobri Bog, razsvetljuj nas, da bomo starejšim, bolnim in umirajočim posredovali zakramente – spoved, maziljenje in obhajilo, ki jih bodo utrdili v krščanski veri, zaupanju v Božje varstvo ter sprejemanju in darovanju trpljenja za odrešenje vseh ljudi.« Naj Marija, Zdravje bolnikov, bolnim pomaga prenašati trpljenje s trpljenjem Jezusa Kristusa. Vsem – bolnim, tistim, ki jim strežejo, in vsem odgovornim podarjamo svoj blagoslov.

    Vaši škofje

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/svet-trpljenja-in-zdravljenja-je-pomenljivo-ogledalo-sedanje-druzbe

    Odgovori
  3. Miro says:
    4. februarja, 2024 at 10:11

    SVETI OČE MLADIM: IŠČITE RESNICO; NAJ VAS NE POGOJUJEJO MODA, VŠEČKI IN SLEDILCI

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE V SOBOTO, 3. FEBRUARJA, V AVDIENCO SPREJEL UČENCE, DIJAKE, STARŠE IN UČITELJE KOLEGIJA ROTONDI IZ POKRAJINE VARESE NA SEVERU ITALIJE, KI OBHAJA 425-LETNICO DELOVANJA.

    V svojem govoru je izpostavil, da je potrebno znati prisluhniti tudi mnenjem, s katerimi se ne strinjamo, ter da nepoznavanje poraja strah, strah pa nestrpnost. Povabil jih je, naj se skupaj učijo in rastejo ter se pogovarjajo z Bogom, z učitelji, vzgojitelji in s starši.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-02/sveti-oce-mladim-iscite-resnico-naj-vas-ne-pogojujejo-moda-vs.html

    Odgovori
  4. Miro says:
    4. februarja, 2024 at 9:00

    OZDRAVIL JE RAZNOVRSTNE BOLNIKE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 1,29-39)

    Tisti čas je Jezus prišel iz shodnice in se z Jakobom in Janezom takoj napótil v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali.

    Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in njegovi tovariši so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal hude duhove.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnje nedelje nadaljuje z opisom Jezusovega dneva v Kafarnáumu na soboto, nacionalni praznik judov (prim. Mr 1,21-39). Tokrat evangelist Marko poudari odnos med Jezusovo dejavnostjo ozdravljanja ter prebuditvijo vere v osebah, ki jih srečuje. Z znamenji ozdravljanja, ki jih vrši na bolnikih vseh vrst, želi Gospod prebuditi kot odgovor vero.

    Jezusov dan se začne z ozdravitvijo Petrove tašče in se zaključi s prizorom ljudi iz vsega mesteca nagnetenih pred hišo, kjer je bil nastanjen, ki so prinesli vse bolnike (prim. v. 33). Množica, zaznamovana s telesnim trpljenjem in duhovno revščino, predstavlja, če tako rečemo, »vitalno okolje«, v katerem se udejanja Jezusovo poslanstvo, sestavljeno iz ozdravljajočih in tolažečih besed ter dejanj. Jezus ni prišel in prinesel zveličanje v nekem laboratoriju. Ne pridiga po laboratorijsko, stran od ljudi, ampak sredi ljudi! Sredi ljudstva! Pomislite na to, da je Jezus večino svojega javnega življenja preživel na poti, torej med ljudmi in pridigal evangelij ter ozdravljal tako telesne kot duhovne rane. To človeštvo, ta množica, kot večkrat ponavlja evangelij, je človeštvo razbrazdano zaradi trpljenja, naporov in težav. Takšnemu bednemu človeštvu je namenjeno močno, osvobajajoče in prenavljajoče Jezusovo delovanje. Tako se je sredi množice pozno v noč, končala tista sobota. In kaj je zatem storil Jezus?

    Pred zoro naslednjega dne, je Jezus prišel ven, ne da bi ga videli z mestnih vrat ter se sam umaknil na samotni kraj, da bi molil. Jezus moli. S tem se je izognil izpostavitvi samega sebe ter svojega poslanstva viziji zmagoslavja, ki napačno razume smisel čudežev in njegovo karizmatično moč. Čudeži so namreč znamenja, ki izvabljajo odgovor vere, torej znamenja, ki jih vedno spremljajo razsvetljujoče besede, ter skupaj znamenja in besede prebudijo zaradi božanske moči Kristusove milosti vero ter spreobrnjenje.

    Zaključek današnjega odlomka (vv. 35-39) kaže na to, da je ravno pot tisti najbolj primeren kraj Jezusovega oznanjevanja Božjega kraljestva. Kaj je Jezus učencem, ki so ga hoteli ponovno peljati v mesto, saj so ga prišli iskat na kraj, odgovoril? »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal« (v. 38). Takšna je bila pot Božjega Sina in takšna bo pot njegovih učencev in naj bo pot vsakega kristjana. Saj pot, kot kraj veselega oznanjevanja evangelija, postavlja namreč poslanstvo Cerkve pod znamenje »iti«, torej »gibanja« in nikoli statičnosti.

    Devica Marija naj nam pomaga, da bomo vedno odprti za glas Svetega Duha, ki spodbuja Cerkev, da vedno bolj postavi svoj šotor sredi ljudstva, da tako prinaša vsem ozdravljajočo besedo Jezusa, zdravnika duš in teles.

    Iz nagovora papeža Frančiška, 4. februar 2018 (več razlag Božje besede na: hozana.si)

    Slava tebi, Jezus, ti si naše Odrešenje!

    Odgovori
  5. Miro says:
    3. februarja, 2024 at 11:16

    JEZUSA SKRBIJO OVCE BREZ PASTIRJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 6,30-34)

    Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu ter mu povedali vse, kar so storili in učili. Rekel jim je: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte.« Mnogo jih je namreč prihajalo in odhajalo, da še jesti niso utegnili. In odpeljali so se v čolnu v samoten kraj sami zase. Videli so jih pa, da odhajajo in mnogo jih je to zvedelo; in od vseh mest so tja hiteli peš in prišli pred njimi. Ko je Jezus izstopil, je zagledal veliko množico; zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel mnogokaj učiti.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Učenci se vrnejo in navdušeno govorijo o Božjih delih, ki so se zgodila po njih. Jezus jim reče, naj se umaknejo od množice in se odpočijejo v njegovi bližini, sam pa še sprejema druge ljudi, ki prihajajo. Zavedal se bom, da ni dovolj le oznanjati in pastoralno delovati, biti moram tudi z Jezusom. Gospod, naj bom tesno v tvoji družbi, da bom odprto sprejemal ljudi.

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Blaž, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      3. februarja, 2024 at 11:18

      SVETNIK DNEVA: SVETI BLAŽ

      SV. BLAŽ JE V KOLEDARJU SVETNIKOV EDEN IZMED NAJBOLJ PRILJUBLJENIH POMOČNIKOV
      V SILI IN H KATEREM SE ŠE POSEBEJ RADI ZATEKAMO PO POMOČ ZOPER BOLEZNI GRLA.

      Ne ščiti le pred boleznimi grla. Je vsestranski zavetnik; tudi proti škodljivim besedam, ki ranijo. Na ta dan
      pri sv. maši verniki prejmejo Blažev žegen.

      O tem svetniku več na: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-blaz-vsestranski-zavetnik/

      Sv. Blaž, prosi za nas!

      Odgovori
  6. Miro says:
    2. februarja, 2024 at 20:04

    PAPEŽ NA SVEČNICO: KO SPREJMEMO GOSPODA, SE STARO V NAS ODPRE NOVEMU

    NA PRAZNIK GOSPODOVEGA DAROVANJA V TEMPLJU, KO OBHAJAMO DAN POSVEČENEGA ŽIVLJENJA, JE PAPEŽ FRANČIŠEK V VATIKANSKI BAZILIKI VODIL SLOVESNO SOMAŠEVANJE. MED HOMILIJO JE SPREGOVORIL O SIMEONU IN ANI V TEMPLJU TER POUDARIL, DA JE PRIČAKOVANJE BOGA POMEMBNO TUDI ZA NAŠO POT VERE. PO NJEGOVIH BESEDAH STA ZA VSE, POSEBEJ PA ZA POSVEČENE OSEBE, BISTVENEGA POMENA POZORNOST NA NOTRANJE ŽIVLJENJE TER VAROVANJE PRED DUHOM SVETA.

    Homilija papeža Frančiška na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-02/papez-na-svecnico-ko-sprejmemo-gospoda-se-staro-v-nas-odpre-no.html

    Odgovori
  7. Miro says:
    2. februarja, 2024 at 10:11

    2. FEBRUAR – SVEČNICA IN DAN BOGU POSVEČENEGA ŽIVLJENJA

    V KATOLIŠKI CERKVI 2. FEBRUARJA PRAZNUJEMO JEZUSOVO DAROVANJE V TEMPLJU ALI SVEČNICO.

    JEZUSOVO DAROVANJE, SVEČNICA

    V Katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje, kajti po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako »očistiti«. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ni obvezoval, vendar se mu je podvrgla. Kakor v vsem, se je tudi v tem pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila Božjo postavo. Zapis o tem dogodku se v Svetem pismu nahaja v Lukovem evangeliju.

    Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo, pridigo in mašo, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo, je ime dobilo po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na besede starčka Simeona se sklicuje starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. O tem obredu poroča znamenita romarica Silvija v svojem spisu s konca 4. stoletja, ki se nanaša na Jeruzalem. Za Rim poročilo o tem obredu in procesiji iz ene cerkve v drugo obstaja iz časa papeža Sergija I. (687–692).

    Po obredu blagoslavljanja sveč »je praznik znan kot svečnica oziroma praznik luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave,« piše slovenski etnograf Niko Kuret (1906–1995). Cerkev, ki je na ta dan uvedla blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo; šego je povzdignila v svet nadnarave, v cerkven obred: v njem je »luč« prispodoba Mesija, ki »razsvetljuje človeštvo«, mu razodeva smisel sveta in življenja.

    Več na: https://katoliska-cerkev.si/2-februar-svecnica-in-dan-bogu-posvecenega-zivljenja-2019

    Odgovori
  8. Miro says:
    2. februarja, 2024 at 10:02

    1. BERILO – ODREŠENIK PRIHAJA V TEMPELJ
    Iz knjige preroka Malahija (Mal 3,1-4)

    To govori Gospod Bog: Glejte, pošiljam svojega angela, da pripravi pot pred menoj. In naglo bo stopil v svoje svetišče Gospod, ki ga iščete, angel zaveze, ki po njem hrepenite. Glej, prihaja, govori Gospod nad vojskami. Toda kdo bo mogel prestati dan njegovega prihoda? Kdo bo obstal, ko se prikaže? Kajti on je kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev. Sédel bo kakor topilec in čistilec srebra in očistil bo Levijeve sinove. Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav. Tedaj bo Judova in jeruzalemska daritev Bogu všeč, kakor v starodavnih časih in kakor v nekdanjih letih.

    2. BERILO – ODREŠENIK JE PRAVI ČLOVEK
    Iz pisma Hebrejcem (Heb 2,14-18)

    Ker so otroci deležni krvi in mesa, se je prav tako Jezus udeležil obojega, da bi s smrtjo zrušil tistega, ki je imel oblast nad smrtjo, to je hudiča, in bi rešil nje, ki so bili v strahu pred smrtjo vse življenje podvrženi sužnosti. Saj se vendar ne zavzema za angele, ampak za Abrahamov zarod. Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen in zvest véliki duhovnik pred Bogom v spravo za grehe ljudstva. V čemer je bil namreč sam skušan in je trpel, more pomagati skušanim.

    EVANGELIJ – MOJE OČI SO VIDELE TVOJE ZVELIČANJE
    Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,22-40)

    Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja po Mojzesovi postavi, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je pisano v Gospodovi postavi: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu«, in da bi dali v daritev »dve grlici ali dva golobčka«, kakor je rečeno v Gospodovi postavi.

    In glej, bil je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ in je pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil z njim. Razodeto mu je bilo od Svetega Duha, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Maziljenca. Prišel je po navdihnjenju v tempelj. Ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj storili po predpisu postave, ga je tudi on vzel v naročje, zahvalil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

    Njegov oče in njegova mati sta se čudila temu, kar se je o njem govorilo. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.« In bila je neka prerokinja Ana, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu, že zelo v letih. Potem ko je preživela z možem sedem let od svojega devištva, je bila vdova do štiriinosemdesetih let; ni zapuščala templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan. In prav tisto uro je prišla tja in hvalila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odrešenja v Jeruzalemu.

    Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Na praznik Jezusovega darovanja v templju obhajamo eno od skrivnosti iz Jezusovega življenja povezano s predpisom iz Mojzesove postave, ki je staršem nalagal naj štirideset dni po rojstvu prvorojenca gredo v jeruzalemski tempelj in darujejo Gospodu svojega sina in hkrati, da se mati obredno očisti (prim. 2 Mz 13,1-2. 11-16; 3Mz 12,1-8). Tudi Marija in Jožef sta opravila ta obred tako, da sta po postavi darovala dve grlici ali dva goloba. Če beremo globje ta dogodek razumemo, da je pravzaprav Bog sam predstavil svojega edinorojenega Sina ljudem z besedami starčka Simeona in prerokinje Ane. Simeon je namreč Jezusa razglasil za »zveličanje« človeštva, kot »luč« vsem ljudstvom, kot »znamenje« nasprotovanja, »da se razodenejo misli mnogih src« (prim. Lk 2,29-35).

    Na vzhodu so praznik poimenovali Hypapante, praznik srečanja, saj Simeon in Ana, ki se v templju srečata z Jezusom ter v njem prepoznata težko pričakovanega Mesija, predstavljata človeštvo, ki se v Cerkvi sreča s svojim Gospodom. Pozneje, ko se je ta praznik razširil tudi na zahod, pa je v ospredje prišel simbol luči in s tem procesija s svečkami. Od tu izhaja drugo ime za ta praznik: Svečnica. To vidno znamenje želi nakazati, da Cerkev v veri sreča Njega, ki je »luč ljudem«, ga z vero sprejme in nato to »luč« z vso zavzetostjo ponese svetu.

    Skladno s tem liturgičnim praznikom je častitljivi Janez Pavel II. od leta 1997 želel, da se na ta dan po vsej Cerkvi obhaja poseben dan posvečenega življenja, saj je darovanje Božjega Sina model za vsakega moškega ali žensko, ki posveti svoje življenje Gospodu. Ta dan ima trojen namen: najprej hvaliti Gospoda in se mu zahvaljevati za dar posvečenega življenja, drugi namen je prebuditi poznavanje in spoštovanje tega načina življenja pri vsem Božjem ljudstvu in tretji namen pa je, povabiti vse, ki so posvetili svoje življenje zaradi evangelija, da bi obhajati čudovita dela, ki jih je v njih storil Gospod. Ko se vam zahvaljujem redovniki, redovnice ter posvečene osebe, vam izražam svojo bližino in priznanje za dobro, ki ga s svojim služenjem opravljate Božjemu ljudstvu.

    Berilo iz Pisma Hebrejcem pa zelo dobro poveže razloge za to pomenljivo in lepo sovpadanje in nam ponuja namige za razmišljanje. To besedilo, uvede v osnovno temo pisma, ki je Kristus kot veliki duhovnik. »Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina« (Heb 4,14). Kristus je predstavljen kot edini Srednik. Je namreč pravi Bog in pravi človek ter zato v resnici pripada tako božjemu kot človeškemu svetu.

    V resnici, ravno iz te in samo iz te vere, iz te veroizpovedi v Jezusa Kristusa, edinega in dokončnega Srednika, ima posvečeno življenje v Cerkvi pravi smisel, življenje posvečeno Bogu po Kristusu. Smisel ima samo, ker je On resnično srednik med Bogom in nami, drugače bi šlo samo za neko obliko preusmeritve človeških teženj ali za beg. Če Kristus ne bi bil resnično Bog in če ne bi bil istočasno v polnosti človek, ne bi bilo prave osnove za krščansko življenje, še posebej pa ne bi bilo osnove za kakršno koli posvetitev.

    Posvečeno življenje namreč pričuje in izraža na še posebej močan način ravno to medsebojno iskanje Boga in človeka ter medsebojno privlačno ljubezen. Posvečena oseba je namreč že za to, ker je posvečena, kot ‘most’ k Bogu za vse tiste, ki jo srečujejo, kot klic in napotitev. Vse to pa v moči sredništva Jezusa Kristusa, Maziljenega od Očeta. Temelj je On! On, ki je z nami delil našo slabotnost, da bi mi bili lahko deležni njegove božje narave.

    Misli Benedikta XVI. (hozana.si)

    Slava tebi, Jezus, ti si Luč sveta!

    Odgovori
  9. Miro says:
    2. februarja, 2024 at 9:47

    Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    KATERE SO BISTVENE PRVINE ZAKRAMENTA SPRAVE?

    Bistveni sta dve prvini: dejanje človeka, ki se spreobrne po delovanju Svetega Duha, in odveza duhovnika, ki v Kristusovem imenu podeli odpuščanje in določi način zadoščevanja.

    KATERA SO SPOKORNIKOVA DEJANJA?

    Spokornikova dejanja so: skrbno spraševanje vesti; kesanje, ki je popolno, kadar izvira iz ljubezni do Boga, in nepopolno, če temelji na drugih nagibih, ter vključuje sklep, nič več ne grešiti; izpoved, ki obstaja v priznanju grehov pred duhovnikom; zadoščevanje ali pokora, ki jo spovednik naloži spokorniku, da popravi škodo, katero je povzročil greh.

    Kompendij KKC, 302 in 303

    https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    1. februarja, 2024 at 11:00

    JEZUS JE ZAČEL POŠILJATI APOSTOLE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 6,7-13)

    Tisti čas je Jezus poklical dvanajstere ter jih začel pošiljati po dva in dva in jim je dal oblast nad hudimi duhovi. Naročil jim je, naj ne jemljejo na pot nič drugega kakor le palico, ne kruha ne torbe ne denarja v pasu; ampak naj imajo sandale na nogah in naj ne oblačijo po dveh oblek. In govoril jim je: »Koder koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete od ondod. In če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje.« In šli so ter oznanjali pokoro; tudi mnogo hudih duhov so izgnali in mnogo bolnikov so z oljem mazilili ter jih ozdravili.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Jezus pritegne učence k odrešenjskemu delovanju. Pošlje jih oznanjat in jim da moč nad hudimi duhovi. Za to nalogo morajo biti povsem svobodni. Trudil se bom izpolniti od Jezusa zaupano mi poslanstvo. Gospod, svoje prijatelje kličeš, da bi prinašali svetu odrešenje od greha in smrti. Podpri in okrepi me pri tem delu, da ti bom z vsem srcem in zvesto služil. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Slava tebi, Jezus, ki si pot, resnica in življenje!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja