Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.970 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    IZGUBA ŽIVLJENJA ZARADI KRISTUSA JE REŠITEV

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,22-25)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Sin človekov mora veliko trpeti in biti zavržen po starešinah, velikih duhovnikih in pismoukih in biti umorjen in tretji dan vstati.« Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo rešil. Kaj si namreč človek pomaga, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi?«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    V hoji za Jezusom mora biti učenec pripravljen sprejeti svoj križ in se v odpovedi prečistiti od sebične navezanosti. Poiskal bom področja življenja, kjer se moram bolj odločno boriti s sebičnostjo in svobodno stopiti na pot za Jezusom. Gospod, pomagaj mi razumeti, da je pot, ki mi jo predlagaš, edina, ki me resnično vodi k življenju. Daj mi poguma, da bom šel po njej. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK PRI KATEHEZI: PROTI LENOBI SE BORITI S POTRPEŽLJIVOSTJO VERE

    SVETI OČE JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 14. FEBRUARJA 2024, GOVORIL O LENOBI ALI ACIDII, KI JO IMENUJEMO TUDI »DEMON POLDNEVA«. GRE ZA NEVARNO SKUŠNJAVO, PROTI KATERI SE MORAMO BORITI S POTRPEŽLJIVOSTJO VERE IN VZTRAJATI, TAKO DA SE NASLONIMO NA JEZUSA, KI NAS V SKUŠNJAVI NIKOLI NE ZAPUSTI. (po zapisu Andreje Červek)

    V središču kateheze je bilo grešno nagnjenje acidia, ki jo običajno imenujemo lenoba. A kot je pojasnil papež, je lenoba bolj posledica acidie. Gre za stanje, v katerem človek čuti odpor do vsega, odnos z Bogom mu postane dolgočasen in tudi najsvetejša dejanja, ki so nekoč ogrela njegovo srce, se mu zdaj zdijo popolnoma nekoristna. Da bi se zoperstavili acidii, sveti oče priporoča »potrpežljivost vere« in opogumlja, naj se naslonimo na Jezusa, ki nas v skušnjavi nikoli ne zapusti.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Mt 26,36.40-41

    Tedaj je prišel Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in jim rekel: »Sédite tukaj, medtem stopim tja in bom molil.« Nato je šel k učencem in jih našel speče. Rekel je Petru: »Tako, eno uro niste mogli bdeti z menoj? Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.«

    Celotna kateheza na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-02/papez-francisek-pri-katehezi-proti-lenobi-se-boriti-s-potrpezlj.html

  3. Miro says:

    1. BERILO – PRETRGAJTE SRCA IN NE OBLAČIL (Jl 2,12-18)

    Zdaj govori Gospod: Obrnite se k meni z vsem srcem, s postom in z jokom in s srčno bolečino! Pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil, vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj milostljiv je in poln usmiljenja, počasen za jezo in bogat v milosti, pripravljen preklicati kazen. Kdo ve, če se ne vrne, se usmili in pusti za seboj blagoslov, jedilno in pitno daritev za Gospoda, vašega Boga?

    Dajte s trobento znak na Sionu! Zapovejte post, razglasite slovesni shod, zberite ljudstvo, očistite srenjo, skličite starčke, zberite otroke in dojenčke na prsih; naj pride ženin iz svoje sobe in nevesta iz svoje spalnice! Duhovniki, Gospodovi služabniki, naj jokajo med lopo in oltarjem! Naj govorijo: »Usmili se, Gospod, svojega ljudstva! Ne daj svoje dediščine v zasramovanje, da bi bili v posmeh narodom! Zakaj bi govorili med ljudstvi: ›Kje je njihov Bog?‹« Tedaj se je Gospod vnel za svojo deželo, in se je usmilil svojega ljudstva.

    2. BERILO – ZDAJ JE ČAS SPREOBRNITVE (2 Kor 5,20-6,2)

    Bratje, namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom! Njega, ki ni poznal greha, je za nas storil nosivca greha, da bi mi po njem postali Božja pravičnost. Kot sodelavci vas pa tudi opominjamo, da Božje milosti ne prejemate nepridoma. Pravi namreč: »Ob času milosti sem te uslišal in na dan rešitve sem ti pomagal.« Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve!

    BOG VIDI SKRIVNO DOBROTO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 6,1-6.16-18)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Glejte, da dobrih del ne boste opravljali pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

    Kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

    Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

    MISLI BENEDIKTA XVI.

    Štiridesetdnevna pot nas bo privedla do velikonočnega tridnevja, spomina na Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje, osrčje skrivnosti našega zveličanja. V prvih stoletjih Cerkve je to bil čas, ko so vsi, ki so slišali in sprejeli oznanilo o Kristusu, korak za korakom začeli svojo pot vere in spreobrnjenja, da bi postali vredni zakramenta svetega krsta. Pri tem so se približevali živemu Bogu in se postopno uvajali v življenje vere s pomočjo notranje spremembe kot katehumeni, torej tisti, ki so želeli postati kristjani in se združiti s Kristusom in Cerkvijo.

    Pozneje so bili ob tem tudi spokorniki in ne nazadnje vsi verniki povabljeni k tej poti duhovne prenove, da bi svoje življenje vedno bolj oblikovali ob Kristusovem. Sodelovanje celotne krščanske skupnosti pri raznih korakih v postnem času poudarja pomembno razsežnost krščanske duhovnosti: po zaslugi Kristusove smrti in vstajenja je mogoče odrešenje vseh in ne samo nekaterih. Zato so se vsi, bodisi tisti, ki so hodili po poti vere kot katehumeni, da bi prejeli krst, bodisi tisti, ki so se oddaljili od Boga in skupnosti vernikov ter iskali spravo, bodisi tisti, ki so svojo vero živeli v polnem občestvu s Cerkvijo, so vedeli, da je čas pred veliko nočjo čas metanoje, to je čas notranje spremembe, kesanja; čas, ki vse človeško življenje in doživljanje prikaže kot proces spreobrnjenja, ki ga sedaj živimo, da bi srečali Gospoda ob koncu časov.

    Čas, v katerega vstopamo, imenuje Cerkev z izrazom, ki se je udomačil v bogoslužju, to je postni čas ali štiridesetdnevje, čas štiridesetih dni, ki ima svoje jasne korenine v Svetem pismu in nas tako uvaja v dragoceno duhovno ozračje. Število štirideset je simbolično število, s katerim stara in nova zaveza izražata pomembne trenutke izkušnje vere Božjega ljudstva. To je število, ki izraža čas pričakovanja, očiščevanja, vrnitve h Gospodu, čas spoznanja, da je Bog zvest svojim obljubam. To število predstavlja potrpežljivo vztrajnost, dolgo preizkušnjo, potreben čas, da bi opazili Božja dela, ko se je potrebno odločiti in prevzeti odgovornost brez nadaljnjega odlašanja. To je čas zrelih odločitev.

    S ponavljajočim se številom štirideset se torej opisuje določen duhovni okvir, ki je še danes aktualen in veljaven, zato ga Cerkev, prav v postnem času, skuša ovrednotiti in nas opozoriti na njegovo učinkovitost. Namen krščanskega bogoslužja v postnem času je podpirati pot naše duhovne prenove v luči svetopisemske izkušnje in nas predvsem naučiti, da bi posnemali Jezusa, ki je s štiridesetimi dnevi življenja v puščavi pokazal, kako premagati skušnjavo z Božjo Besedo.

    Danes za nas odmeva poziv »obrnite se k meni z vsem svojim srcem« (Jl 2,12); danes smo mi poklicani k spreobrnjenju našega srca k Bogu. Vedno se moramo zavedati, da našega spreobrnjenja ne moremo uresničiti sami, samo z lastnimi močmi, kajti Bog je tisti, ki nas spreobrača. Še vedno nam ponuja svoje odpuščanje. Vabi nas, da se vrnemo k Njemu in Mu podarimo novo srce, očiščeno zla, ki ga obtežuje. Tako postanemo deležni njegovega veselja. Naš svet se mora spreobrniti k Bogu, potrebuje Njegovo odpuščanje in Njegovo ljubezen. Potrebuje novo srce.

    Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli. To se lahko zgodi le, če jih izpolnjujemo iz ljubezni do Boga in ne iz želje, da bi bili spoštovani ali občudovani. »Miloščina, molitev in post: to je načrt Božje vzgoje, ki nas spremlja na poti do srečanja z Vstalim Gospodom, in to ne le v postnem času. Načrt, preko katerega moramo brez postavljanja, v gotovosti, da naš nebeški Oče lahko bere in vidi tudi skrivnosti našega srca.«

    Dragi bratje in sestre, pot postnega časa začnimo z zaupanjem in veseljem. Ta močni čas liturgičnega leta je ugoden čas, ki nam je podarjen, da se z večjo prizadevnostjo posvetimo našemu spreobrnjenju. Da poživimo poslušanje Božje besede, molitev in kesanje. Da odpremo srce za voljan sprejem Božje volje in da radodarneje udejanjamo telesno pokoro, zahvaljujoč kateri smo lahko v pomoč bližnjemu, ki nas potrebuje. V teh štiridesetih dneh, ki nas vodijo do velike noči Gospodovega vstajenja, lahko ponovno najdemo pogum, da bomo potrpežljivo in z vero sprejeli vsako težavo, bridkost in preizkušnjo, v zavesti, da bo Gospod iz teme naredil nov dan. In če bomo ostali zvesti Jezusu na poti križa, nam bo podarjen tudi novi, jasen Božji svet, svet luči, resnice in veselja: doživeli bomo novo jutro, ki ga bo ustvaril sam Bog. Srečno vsem na poti skozi postni čas!

    Razmišljanje Benedikta XVI. (hozana.si)

  4. Miro says:

    POSTNI ČAS V KATOLIŠKI CERKVI

    V KATOLIŠKI CERKVI NA PEPELNIČNO SREDO, LETOS JE TO 14. FEBRUARJA, ZAČENJAMO POSTNI ČAS, KI BO TRAJAL ŠTIRIDESET DNI. POSTNI ČAS BOMO SKLENILI Z VEČERNO MAŠO VELIKEGA ČETRTKA, KO NASTOPI SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE.

    Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.

    Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

    Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

    Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

    Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/postni-cas-v-katoliski-cerkvi2024

  5. Miro says:

    BODIMO ODPRTI DO BRATA IN SESTRE V STISKI!

    Naj nam Gospod na priprošnjo Lurške Matere Božje podeli milost, da bomo odprti do brata in sestre
    v stiski. Ne ustrašimo se ran. So vir Božje moči in prostor odrešenja. Naj nam da tudi moči za prenavljanje
    uma in srca, da bi znali v Božjem imenu biti blizu bolnim in pomoči potrebnim današnjega časa, ki čakajo,
    da jim nekdo priskoči na pomoč, se jih dotakne in jim posreduje Božjo ljubezen!

    Poudarek iz nagovora škofa Andreja Sajeta ob 32. svetovnem dnevu bolnikov, 11. februar 2024

    Celoten nagovor na: https://katoliska-cerkev.si/nagovor-skofa-sajeta-ob-32-svetovnega-dneva-bolnikov

    Lurška Mati Božja, prosi za nas!

  6. Miro says:

    JEZUS SVARI UČENCE PRED FARIZEJSKIM DUHOM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 8,14-21)

    Tisti čas so učenci bili pozabili vzeti kruha in so imeli samo en hleb s seboj v čolnu. Jezus jim je naročal: »Pazite, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.« Oni pa so se med seboj prepirali, da nimajo kruha. Jezus je to vedel in jim je rekel: »Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rečejo mu: »Dvanajst.« »In ko sem sedem hlebov med štiri tisoč, koliko polnih košar ste nabrali koščkov?« Odgovorijo mu: »Sedem.« In rekel jim je: »Kako da še ne umevate?«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Učence skrbi, ker niso vzeli dovolj kruha v čoln. Jezus pa jih opomni, naj se varujejo kvasa – hinavščine. Da se bo s hrano že rešilo, jih spomni pomnožitve kruha v puščavi. Boril se bom proti vsaki zakrknjenosti, da bo moje srce vselej odprto za Božjo besedo. Gospod, pomagaj mi, da me pri prepoznavanju znamenj tvoje ljubezni ne bodo zmedle težave in problemi. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Slava tebi, Jezus, ti si Kruh življenja!

  7. Miro says:

    Pred začetkom postnega časa spomnimo na:

    PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2024: SVET TRPLJENJA IN ZDRAVLJENJA JE POMENLJIVO
    OGLEDALO SEDANJE DRUŽBE – 1. in 2. DEL

    https://katoliska-cerkev.si/svet-trpljenja-in-zdravljenja-je-pomenljivo-ogledalo-sedanje-druzbe

  8. Miro says:

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 8,11-13)

    Tisti čas so prišli farizeji ter se začeli prepirati z Jezusom: zahtevali so od njega znamenje z neba, da so ga skušali. Iz globočine srca vzdihne ter pravi: »Kaj hoče ta rod imeti znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu se ne bo dalo znamenje.« In pustil jih je, stopil zopet v čoln in se odpeljal na drugo stran.

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Farizeji razpravljajo z Jezusom in hočejo potrditev za to, kar dela. On pa se žalosten sprašuje o zaslepljenosti in trdosrčnosti ljudstva. Z večjo zavzetostjo bom sprejemal Jezusova naročila. Ne bom iskal drugih znamenj kakor njegovo ljubezen in osvoboditev. Gospod, ne dopusti, da bi me predsodki in strahovi ovirali na poti vere. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    • Miro says:

      GODUJE BL. HUMBELINA

      BL. HUMBELINA JE SESTRA SV. BERNARDA IZ CLAIRVAUXA.

      Iz življenja …

      Humbelina je sestra sv. Bernarda iz Clairvauxa, soustanovitelja cistercijanov. Ta jo je spodbudil, da je zapustila bogato družino, v katerem je uživala v posvetnem življenju in postala redovnica. Sprva ni želela. A ko je nekoč šla v slovesnem spremstvu obiskat svojega brata, in je ta ni sprejel, jo je to tako pretreslo, da je s soglasjem svojega moža odšla v benediktinski samostan Jully-sur-Sarce, kjer je leta 1128 postala predstojnica. Umrla je 12. februarja 1136. Za blaženo je bila razglašena leta 1703.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/bl-humbelina-sestra-sv-bernarda/

  9. Miro says:

    JEZUS OZDRAVI GOBAVCA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 1,40-45)

    Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. Jezus ga je brž s strogimi besedami poslal ven in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni mogel več javno v mesto, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    ORIGEN se sprašuje: »Zakaj se ga je Gospod dotaknil, ko pa je postava prepovedovala dotakniti se gobavca? Zato, da bi pokazal, kako so za čistega vse stvari čiste (Tit 1,15), da se gnusoba nekaterih ne prenaša na druge in zunanja umazanija ne umaže brezmadežne. Še zaradi česa drugega se ga je dotaknil? Da bi pokazal svojo človeškost in nas poučil, kako ne smemo ničesar prezirati, sovražiti nikogar in ne prezirati nikogar zaradi ran na telesu ali madežev, ki jih je dal Gospod v svoji nedoumljivi volji. Ko je (Jezus) stegnil roko, je gobavost takoj izginila in Gospodova roka se ni več dotaknila gobe, temveč že ozdravljeno telo. Sedaj torej pomislimo, dragi bratje, kako nihče v svoji duši ne skriva gobavost greha, kako nihče ne ohranja v svojem srcu okuženost s krivdo, če pa jo kljub temu ima, naj neprenehoma časti Gospoda ter se obrača nanj s temi besedami: Gospod ‘če hočeš, me moreš očistiti’ (Mr 1,40).« SV. JANEZ KRIZOSTOM pa pravi: »Za čiste v srcu, katerih srca so postala čista iz vere, ni nič nečisto.« SV. BEDA pa o ukazu, da naj nikomur ne pove, pravi: »Ukaz, naj se trenutno zakrije resnico razodetja, je bil začasen in ne stalen.«

    Komentar cerkvenih očetov (hozana.si)

    Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

    • Miro says:

      LURŠKA MATI BOŽJA: PRIKAZANJE SV. BERNARDKI

      NA PRAZNIK LURŠKE MATERE BOŽJE SE SPOMINJAMO PRIKAZANJA MATERE BOŽJE 11. FEBRUARJA 1858 V LURDU UBOGI SV. BERNARDKI LURŠKI. PRIKAZALA SE JI JE OSEMNAJSTKRAT.

      Marija se je sv. Bernardki predstavila kot Brezmadežno spočetje. Na njeno željo je tam začel izvirati čudežni izvir, kjer so mnogi ozdraveli, postavili so cerkev in vernike pozvali, da molijo in se pokorijo za spreobrnjenje grešnikov.

      Iz celega sveta hodijo bolniki in zdravi po lurško vodo. V mnogih deželah sveta so postavili lurške votline, kjer častijo Marijo kot Lurško Mati Božjo. Sicer pa 11. februarja obhajamo tudi svetovni dan bolnikov.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/lurska-mati-bozja-ozdravitve/

      Lurška Mati Božja, prosi za nas!

  10. Miro says:

    NA GOD LURŠKE MATERE BOŽJE OBHAJAMO 32. SVETOVNI DAN BOLNIKOV Z NASLOVOM:
    »NI DOBRO ZA ČLOVEKA, DA JE SAM«. ZDRAVITI BOLNEGA S SKRBJO ZA ODNOSE.

    POSLANICA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA je objavljena na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-01/poslanica-svetega-oceta-franciska-za-32-svetovni-dan-bolnikov.html

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja