Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.954 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    28. avgusta, 2024 at 13:45

    TEDEN VZGOJE 2024: ROMARJI UPANJA

    DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV SLOVENIJE V SODELOVANJU S KOMISIJO ZA ŠOLSTVO
    PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI IN SLOVENSKIM KATEHETSKIM URADOM PRIPRAVLJA
    TEDEN VZGOJE 2024.

    Potekal bo od 1. do 7. 9. 2024, naslov letošnjega tedna je ROMARJI UPANJA. V molitveni pripravi na jubilejno
    leto letos predvsem vabijo k molitvi za različna področja vzgoje.

    Več na: https://katoliska-cerkev.si/teden-vzgoje-2024-romarji-upanja

    Odgovori
  2. Miro says:
    27. avgusta, 2024 at 9:29

    JEZUS GRAJA SLEPE VODNIKE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 23,23-26)

    Tisti čas je Jezus govoril: Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ki dajete desetino od mete in kopra in kumine, pa ste opustili to, kar je v postavi važnejše: pravičnost in usmiljenje in zvestobo. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. Slepi vodniki, ki precejate komarja, požirate pa velbloda. Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker čistite čašo in skledo od zunaj, znotraj pa sta polni ropa in nezmernosti. Slepi farizej! Očisti najprej čašo in skledo znotraj, da bo čista tudi od zunaj.

    RAZLAGA BOŽE BESEDE

    SLEPI VODNIK

    Jezus se danes zopet obregne ob tiste, ki jim je pomembna zunanjost. Farizejem očita, da se na zunaj kažejo ljudem pravične, znotraj pa so polni hinavščine in nepostavnosti. Tako Jezus kritizira farizeje in pismouke, ker za božjo postavo skrivajo svojo pokvarjenost.

    Ob vsem lahko rečemo, da Jezus pogled ves čas usmerja v notranjost. Nas same pa zanaša, da bi se sklicevali na zunanjost ali pa se za njo skrivali. Zunanjost je na nek način nepopolna, a hkrati potrebna. Za zunanjost je potrebno poskrbeti tako ali drugače. Božje pa je tisto, kar je notranje, to je naše srce. Na to pa se Bog še posebej ozira. Zdi se, da Jezus v današnjem evangeliju poudarja, obrača pogled farizejev od kritike na ureditev h kritiki njihove notranje pokvarjenosti. Ve, da ga hočejo ujeti. Njihovo srce je pokvarjeno. Še tako dobra zunanjost, ne more ozdraviti pokvarjenega srca.

    Mar nismo tudi sami večkrat podoben tem farizejem: toliko damo na svoj videz, na svoje dobro ime in svoj ugled … Jezus pa nas vabi k čistemu notranjemu življenju, ki je brez sprenevedanja, in kjer sta doma veselje in mir.

    Če ti nekaj prinaša mir, ki traja nekaj časa, je to dobro znamenje, znamenje, da je bil korak pravi. Mir, ki prinaša harmonijo, edinost, gorečnost, vnemo, to je pravi mir.

    Mir, ki traja prinaša občutek, da smo v življenju na pravem mestu. Daje nekakšno “duhovno umirjenost”. “Človek prepozna, da je našel, kar je iskal, ko njegov dan postane bolj urejen in se različna zanimanja vse bolj povezujejo, ko lahko vzpostavi ustrezno lestvico prioritet in vse to živi z neko lahkostjo.

    Za vsakogar, ki sledi Jezusu Kristusu, je skrb za notranjost temeljna notranja drža, iz katere izhajajo vse druge kreposti. Je dar Duha. Eden od načinov skrbi, ki je danes še kako potrebna, je drža sprejemanja, poslušanja, dialoga. Na nas je izbira, ali bližnjega jemljemo kot »pekel ali blagoslov«. Če živimo po notranjem vzgibu potem naš odnos do drugega vsebuje spoštovanje, prijaznost, dobroto, izključuje pa polemiko in obsodbo. Žal, tudi kristjani v pogosto ravnamo popolnoma drugače.

    Evangelij vabi, kliče k pravičnosti, usmiljenju in zvestobi. Pravi apostol je tak. Tudi ni pasiven ali pa brezbrižen do zla in do tistih, ki ga vršijo. Je moder, dejaven v ljubezni in odgovoren.

    Zato bodimo vredni pričevalci. Učimo se dobrohotnosti, usmiljenja in pravičnosti.

    V Stari zavezi je pravičen – tisti, ki ne zavida in se ne jezi nad uspehi krivičnih, se ne maščuje z nasiljem, temveč vztraja v zvestobi Bogu. Psalm 37 to najbolje prikaže. »Ponižni pa bodo dedovali deželo, oživljali se bodo ob velikem miru… Pravični bodo deželo podedovali, za vedno bodo v njej prebivali.«

    Večne domovine, Kraljestva, bodo deležni le tisti, ki so se z vsem srcem odpovedali oblasti, uspehu ter nasilju. Jezusov učenec ne hrepeni po posedovanju zemeljskega bogastva, ampak se zavzema za večno. Pravičnega poživlja vera v Boga, ki je usmiljen in milostljiv, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi.

    Jezus se predstavi kot edini pravi učitelj in vodnik: krotak, potrpežljiv, usmiljen, ne obsoja grešnikov, temveč le njihov greh; resnici ne odteguje ljubezni. Jezus je Kralj, je Mesija, ki ne vstopa v svoje mesto na izbranem konju, temveč sedeč na oslici.

    Jezus pravičnost, usmiljenost, zvestobo ki jo živi sam, zahteva tudi od svojih učencev. Jezusov učenec na nasilje, na zlo in na sovraštvo odgovarja z ljubeznijo, molitvijo, blagoslovom in tako postaja sin nebeškega Očeta. To je krepost notranje močnih, ne pasivnih in šibkih.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/08/26/torek-27-avgust-2024-slepi-vodnik/

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Miro says:
    27. avgusta, 2024 at 8:44

    »Visoko vzdiguje ponižane, žalostni dosegajo rešitev.«
    (Job 5,11)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    26. avgusta, 2024 at 15:42

    SVETI OČE: ODPOVEDATI SE VOJNI KOT NAČINU REŠEVANJA KONFLIKTOV

    Papež Frančišek se je v soboto, 24. avgusta 2024, srečal s člani Mednarodne mreže katoliških zakonodajalcev (International Catholic Legislators Network). Poudaril je, da se je treba nujno odpovedati vojni kot načinu reševanja sporov. Konflikte je mogoče reševati le v duhu dialoga in občutljivosti za druge. Zbrane zakonodajalce je spodbudil, naj so priče upanja, zlasti za mlade generacije.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-08/sveti-oce-odpovedi-se-vojni-kot-nacinu-resevanja-konfliktov.html

    MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

    Odgovori
    • Miro says:
      26. avgusta, 2024 at 15:43

      MOLIMO ZA MIR V SVETU

      Gospod Jezus Kristus,
      Ti si resnični Kralj miru.
      V Tebi samem lahko najdemo svobodo.
      Prosim, osvobodi naš svet konfliktov.
      Prinesi enotnost v nemirne narode.
      Naj tvoj časten mir kraljuje v vsakem srcu.
      Razkrij vso temo in zlo.
      Varuj dostojanstvo vsakega človeškega življenja.
      Zamenjaj sovraštvo s svojo ljubeznijo.
      Podaj modrost svetovnim voditeljem.
      Osvobodi jih sebičnih ambicij.
      Odpravi vsako nasilje in vojno.

      Slavna Devica Marija, Sveti nadangel Mihael,
      vsi angeli in svetniki: prosite za mir.
      Prosite za enotnost med narodi.
      Prosite za enotnost med vsemi ljudmi.
      Prosite za najbolj ranljive.
      Prosite za tiste, ki trpijo.
      Prosite za prestrašene.
      Prosite za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
      Prosite za nas vse.

      Jezus, Sin živega Boga, usmili se nas.
      Jezus, usliši naše molitve.
      Jezus, vate zaupam!

      Amen.

      https://portal.pridi.com/2023/11/17/molitev-za-mir/

      MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

      Odgovori
  5. Miro says:
    26. avgusta, 2024 at 13:42

    »Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom
    v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.«
    (Rim 15,13)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    26. avgusta, 2024 at 8:49

    GORJE VAM, PISMOUKI IN FARIZEJI, HINAVCI, KER ZAPIRATE NEBEŠKO KRALJESTVO PRED LJUDMI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 23,13.15-22)

    Tisti čas je Jezus govoril: Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; vi namreč ne greste noter, pa tudi tistim, ki bi šli, ne pustite, da bi vstopili. Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in celino, da koga spreobrnete k svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravite, da je sin pekla, dvakrat bolj ko vi.

    Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni nič; če pa kdo priseže pri tempeljskem zlatu, je dolžan.‹ Neumneži in slepci! Kaj je vendar več, zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? In pravite: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni nič; če pa kdo priseže pri daru, ki je v njem, je dolžan.‹ Slepci! Kaj je vendar več, dar ali oltar, ki dar posvečuje?

    Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem; in kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem; in kdor priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    GORJE

    Božja beseda nas vabi k razmisleku o pokvarjenosti in prepoznavanju le te. Za današnji čas se zdi mogoče najbolj pokvarjeno opredeliti se, kaj je dobro in kaj je slabo. Pa vendar, kako se bomo pripravili na sodbo, če ne vemo, za kaj se zavzemamo. Če je vse enako dobro, potem smo v nevarnosti, da bomo dočakali Gospodov prihod pri vsakodnevnem delu, ne da bi kaj slutili, a bomo zavrženi. Kaj je meja med dobrim in slabim? Kako razlikovati?

    Vabim vas, da razmišljamo o tem, komu smo bolj podobni, ali ločimo dobro od slabega! Ali znamo prepoznati v na videz dobrih dejanjih slabo in v na videz slabih dejanjih tudi dobro? Poglejmo preproste primere:

    Ali se ločimo od pokvarjenosti tega sveta ali jo prepoznamo? Ali se nam sploh ljubi ustaviti ob tem? Sedanji papež pogosto spodbuja k razlikovanju med grešnostjo in pokvarjenostjo. Grešni smo vsi, pravi, pokvarjenost pa je naša odločitev, tega kristjan ne more sprejeti. Pokvarjenost je v preračunljivosti, iskanju lastne koristi za kakršno koli ceno. Mogoče je danes priložnost, da se vztrajno sprašujemo o naših skritih interesih in ciljih. Dobro je da se vprašamo, zakaj včasih govorimo, zakaj molčimo, zakaj smo prijazni, zakaj kritiziramo ali hvalimo. Ali prepoznamo človeka, ki se prizadeva za dobro, pa je v javnosti zato grd? Ali ga podpremo ali molčimo, da ne bomo grdi tudi mi? Pokvarjenost se skriva v pokvarjeni drži, ki smo jo sprejeli za normalno, pa je grešna. Greh je v dejanju, pokvarjenost je v odločitvi.

    V današnjem evangeljskem odlomku beremo težke besede, ki jih Jezus namenja pismoukom in farizejem: Gorje vam … Ko to premišljujem, ne smem misliti le na pismouke in farizeje, ampak tudi in predvsem na hinavca, ki ga najdem v sebi, v nas, v naših družinah, v naših skupnostih, v naši Cerkvi, v današnji družbi.

    Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti.

    Kako zaklepamo nebeško kraljestvo? Tako da prikazujemo Boga kot strogega sodnika, pri katerem ni prostora za usmiljenje.

    V Božjem imenu nalagamo pravila, ki nimajo nič skupnega z Božjimi zapovedmi. Tako izkrivljamo podobo nebeškega kraljestva in ubijamo željo po služenju Bogu.Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da enega samega napravite za spreobrnjenca; toda ko to postane, ga naredite za sina peklenske doline, dvakrat hujšega od sebe.Včasih si tako vneto prizadevamo, da bi koga spreobrnili, a ne zato, da bi mu oznanili Dobro novico, ampak da bi postal po meri naših egoističnih okvirjev.

    Obstajajo ljudje, ki prepotujejo morje in kopno, da bi privabili nove člane v svoje skupine, v svoje cerkve. Nekoč je Janez Jezusu rekel: »Učenik, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.« Jezus pa mu je rekel: »Ne branite! Kdor namreč ni proti vam, je za vas.« Cilj oznanjevanja ni, da bi ljudje postali del naše ekipe, ampak da bi ljudje imeli življenje in ga imeli v obilju.

    Gorje vam, slepi vodniki … Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje? Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem. Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.

    Logika učlovečenja je logika tistih, ki razumejo, da sta prostor in čas, torej konkretne situacije, v katerih živimo, priložnost, ki nam je dana za resnično češčenje Boga.

    Katero od teh kritik Jezus namenja meni? Gospod, dobro je, da kdaj povzdigneš glas in me ošteješ z Gorje ti …, gorje vam … Skupaj s teboj sedaj gledam svoje življenje in se ti ne bojim priznati, da sem kdaj tudi jaz hinavec in slepi vodnik. V hvaležnosti, da mi to odkrivaš, se prepuščam tvojemu usmiljenju in ozdravljajočemu pogledu. Pomagaj mi, da bo vse v slavo Boga.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/08/25/ponedeljek-26-avgust-2024-gorje/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  7. Miro says:
    25. avgusta, 2024 at 12:58

    KRISTUS IMA BESEDE VEČNEGA ŽIVLJENJA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 6,60-69)

    Tisti čas je veliko njegovih učencev reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govóril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Apostol Peter ne vidi izbire, ki jo očitno vidijo mnogi, ki od Jezusa odhajajo nezadovoljni, ker govori, da bo dal svoje meso v hrano. Peter se na glas vpraša: H komu pojdemo, ti imaš besede življenja. Kaj to zanj pomeni?

    Peter očitno doživlja, da mu je Jezus spremenil življenje:

    – ribe je še vedno rad lovil, a brez Jezusa mu je nekaj manjkalo,

    – pri Jezusu je iskal pomembnost, prerival se je v prvo vrsto, hotel je biti najboljši, a za tem se je skrivalo še nekaj, na kar je odkrival v Jezusu odgovor,

    – ko je počasi dozorevala njegova pot, je spoznaval novo pot, novo resnico in smisel svojega življenja.

    Jezus je postajal njegova pot – sicer se je z njim prepiral, prezahteven je bil, ni šlo po njegovih željah, a iz vrtenja okrog sebe in lastne pomembnosti, ga ta pot odpira za bližnjega, za občestvo, za Boga in za svet.

    Jezus je postajal njegov sopotnik, ob katerem je spoznaval resnico življenja – vse bolj jasno mu je postajalo, da človek ne živi od tega kar poje in popije, ampak od ljubezni, ki jo uživa ob Bogu, jo živi v z drugimi in jo njemu vrača.

    Jezus je postal njegovo življenje samo – ko se po legendi boji smrti v Rimu in beži iz njega, mu pride naproti Jezus. Peter ga vpraša, kam greš Gospod? Jezus mu odgovori: grem, da še enkrat umrjem zate. Tu Peter končno spozna, da je Gospod njegovo življenje in njegovo vstajenje.

    Petru ob današnjem evangeljskem dogodku še zdaleč ni jasno, kaj točno govori, a globoko v sebi čuti, da izgovarja življenjsko resnico. Kam naj gre, če Jezus ni Gospod, če on ni pot, resnica in življenje.

    Danes je praznik Device Marije Kraljice, pa mi prihaja na misel, koliko jasneje je videla Marija ta odgovor, ki ga izraža v svojem hvalospevu Moja duša poveličuje Gospoda:

    – njej je jasno, da je brez Gospoda, le ubogo dekle, brez globljega smisla in cilja

    – ob njem pa je božji otrok, božja sodelavka in celo kraljica, zato stopa na njegovo pot z veseljem,

    – ona v samem začetku vzame Boga in njegovega sina za sopotnika. Ne protestira, kakor Janez, ampak besede nosi v svojem srcu in jih premišljuje. Zanjo je Bog vsa resnica o življenju.

    – življenje, ki ga živi, čeprav v ponižanju nezakonske matere, v izgnanstvu in v trpljenju ob nasprotovanju in mučenju sina, ima zanjo ves čas poln smisel prav v Bogu.

    In kje smo mi?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/08/24/nedelja-25-avgust-2024-21-navadna-nedelja/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    24. avgusta, 2024 at 16:42

    Pridi in poglej! (Jn 1,46)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Miro says:
    24. avgusta, 2024 at 16:38

    GODUJE SVETI JERNEJ: »IZRAELEC, V KATEREM NI ZVIJAČE«

    DANES PRAZNUJEMO GOD APOSTOLA SV. BARTOLOMEJA, LJUDSKO IMENOVANEGA
    SV. JERNEJA.

    V Sloveniji je bil v preteklosti zelo priljubljen, na kar kaže veliko po njemu poimenovanih krajev ter 31
    njemu posvečenih cerkva. Jernejevo je bil včasih velik kmečki praznik, dan zahvale za pospravljeno žetev.

    https://portal.pridi.com/dogodek/sv-jernej-pravi-izraelec-v-katerem-ni-zvijace/2024-08-24/

    Sv. Jernej, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    24. avgusta, 2024 at 16:37

    RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: VIDELI BOSTE NEBO ODPRTO IN BOŽJE ANGELE GOR IN DOL HODITI NAD SINOM ČLOVEKOVIM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 1,45-51)

    Tisti čas dobi Filip Natanaela in mu reče: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina, iz Nazareta. Natanael mu reče: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu reče: »Pridi in poglej.« Ko Jezus vidi, da prihaja k njemu Natanael, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natanael ga vpraša: »Od kod me poznaš?« Jezus mu odgovori: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« Natanael mu pravi: »Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.«

    Jezus mu odgovori: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še kaj večjega kot to boš videl.« In mu reče: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in Božje angele gor in dol hoditi nad Sinom človekovim.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    NATANAEL

    Vznevolji me, ko kdo govori o čudežih, češ kako, da so resnično pomembni za naše življenje iz vere. Res je, včasih rabimo kakšno božjo brco, da nas prebudi iz naše zazibanosti v vsakdanje in posvetno, in se zavemo, kako zelo smo obdani z Bogom. A vendar naj bi se čudežev toliko bolj zavedali vsak dan, saj smo jih deležni. Le vidimo jih ne. Urili naj bi svoj duhovni pogled, da bi v ljudeh okrog sebe in v vsem stvarstvu razbirali fantastično božjo zgodbo, v kateri smemo nastopati.

    S preprostim pogovorom, Jezus osvoji srce svojega učenca in apostola in mu obljubil velike reči. Z Njim je hodil in učil ga je, kako naj oznanja božje kraljestvo. Slednjič ga je vanj tudi sprejel.

    In tukaj je lahko danes prisotna že naša prva prošnja, naj nam Gospod pomaga, da bodo moji bližnji tudi po mojih preprostih besedah verovali vanj, da se skupaj napotimo po poti v Božje kraljestvo.

    Natanaelu Jezus obljubi, da bo videl “velike stvari”. Vse, kar je treba, je zapustiti udobje sence svoje smokve in s pogumom stopiti na pot za Jezusom. V zaupanju, da je vse čudovito na svojem mestu. Da hodiš z njim varno. Tudi za nas velja, pogumno na pot za Jezusom.

    Toda Natánael se ni dal kar tako prepričati. Nazaret ni slovel kot nek preveč ugleden kraj, njegovi prebivalci pa tudi ne. Od tod dvom. Toda Natánael ni bil tiste vrste dvomljivca, ki bi povzdignil nos in z levo roko odpravil misel na to, da bi lahko iz neugledne ter blatne vasi prišlo celo kaj dobrega, ampak se je hotel na lastne oči prepričati, če morda prijateljeva beseda le drži. Odzval se je Filipovemu vabilu: “Pridi in poglej!” in šel pogledat. Jezus, katerega je našel, ga je s svojim nastopom in védenjem zelo hitro prepričal, da je Božji Sin in Izraelov kralj. Povedal pa mu je še eno globljo resnico: tisto, da ga je videl pod smokvo, ni najpomembnejša stvar. Pred njim in pred drugimi učenci so bile še večje stvari.

    Jezus jim je obljubil, da bodo videli nekaj podobnega, kot je videl starozavezni očak Jakob: Videli boste angele gor in dol hoditi…. Jezus je na tak način povedal, da je On dostop do Boga. Jezus je omogočil vsem, ki mu sledijo dostop do nebeškega Očeta.

    Danes mnogi ne poznajo Kristusa, ker ga nočejo, saj se jim zdi, da to ni preveč “ugledno” in “sodobno”, zato pred njim rajši bežijo, ne da bi sploh kaj vedeli o njem, “splošno znanih resnic”. Take vabim, da se, kot Natanaél, odzovejo Filipovemu vabilu: “Pridi in poglej!”

    Evangelist nam poroča, da je Jezus, ko je videl prihajati Natanaela, vzkliknil: ‘Glejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače’. Gre za pohvalo. A pohvala prebudi Natanaelovo radovednost. Presenečen odvrne: ‘Od kod me poznaš?. Jezusov odgovor ni takoj razumljiv. Jezus reče: ‘Še preden te je Filip poklical, sem te videl pod smokvinim drevesom’. Ne vemo, kaj se je dogajalo pod smokvinim drevesom. Očitno gre za odločilen trenutek v Natanaelovem življenju. Čuti, da so se ga te Jezusove besede najgloblje dotaknile. Čuti se razumljenega in dojame: ta mož ve vse o meni, on ve in pozna pot življenja, temu možu se morem resnično zaupati. In tako odgovori z lepo in jasno veroizpovedjo, ko reče: ‘Rabi, Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj!’. V tej izpovedi je podan prvi pomembni korak na poti zvestobe do Jezusa. Moja želja je, da bi se v takem zaupanju tudi mi čutili razumljene in se vrgli v Jezusovo naročje, saj on ve in pozna našo pot življenja.

    Nazaret je bil v Natanaelovih očeh nepomemben kraj. Filip se o tem ne prepira. Preprosto reče: ‘Pridi in poglej.’Se kdaj vprašam, če sem deležen povabila: Pridi in poglej? Tudi sam vabim drugega na tak način k Jezusu? Dejstvo pa je: Ne morem povabiti drugega, naj ‘pride in pogleda’, če sam najprej ne spoznam Jezusa.

    Kje si me spoznal?‘sprašuje Natanael. Natanael ni presenečen, ker ga je Jezus videl pod smokvo, ampak zato, ker je Jezus prebral misli v globini njegovega srca. Ko sedim z Jezusom v molitvi in pri maši, ali razmišljam in se sprašujem: Jezus, kako me vidiš? Kako bereš moje globine mojega srca?

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2024/08/23/sobota-24-avgust-2024-natanael/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja