Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.970 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. janez says:
    26. novembra, 2024 at 15:23

    O PONIŽNOSTI

    Čisto od vsakega človeka se lahko nečesa naučimo
    Ponižnost je krepost, ki nam pomaga, da na sebe gledamo tako, kakršni smo v resnici: z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ponižnost je priznanje resničnosti. Ponižnost ni v tem, da zanikamo svoje talente ali dobre lastnosti, ali da se delamo, da nismo tako sposobni kot drugi, da bi nas pohvalili. Prav ponižnost je mati številnih kreposti, kot so: poštenost, skromnost, potrpežljivost, hvaležnost, poslušnost, spoštovanje in strpnost. Sad ponižnosti je mir srca, odprtost, veselje.

    Prakticiranje ponižnosti je ena pomembnejših nalog na poti izboljševanja sebe
    Vsi imamo neka področja v življenju, ki jih bolje razumemo in obvladamo, imamo pa tudi področja, kjer naše vedenje in razumevanje nista tako dobra. In prav tukaj se ponuja priložnost, kjer lahko vadimo ponižnost, saj nas drugi, ki ve ali razume bolje, zmeraj lahko nečesa nauči. Če pomislimo na pojem ponižnost, se nam v misli prikradejo številne podobe. Običajno si pod tem pojmom predstavljamo redke posameznike, ki ponižno prenašajo življenjske težave oziroma izzive in hkrati omalovažujejo lastne moči. Prav tako ponižnost povezujemo z ljudmi, ki jih njihova nesigurnost sili k temu, da se obsojajo.

    Prava definicija ponižnosti – kot vrlina se nikakor ne sklada z nobeno od zgornjih dveh trditev. Pomembno je vedeti, da pri ponižnosti ne gre za pasivnost, ampak za popolno odsotnost potrebe po samopomembnosti. Posamezniki, ki poosebljajo koncept oziroma vrlino ponižnosti, cenijo, da ima vsak človek na planetu edinstveno mesto v neskončnem polju razvoja.

    Čeprav se lahko ponašajo z lastnimi dosežki, razumejo, da so ljudje, s katerimi vsak dan komunicirajo dragoceni in svetu prav tako lahko ponudijo toliko, kot oni sami. Biti ponižen pomeni sprejeti dejstvo, da bodo vedno posamezniki, ki bodo bolj in manj napredni od nas samih, vendar nam lahko tako eni, kot drugi omogočajo vpogled v naš osebni razvoj.

    Ljudje smo tako močni, kot je močan naš najšibkejši člen
    Prepoznavanje teh spoznanj nas nadalje vodi, da se odpremo dejstvu, ne samo, da drugi mislijo in čutijo drugače, temveč so jih tudi njihove življenjske izkušnje oblikovale na povsem drugačen način, ko so nas. To pomeni, da bomo morda nekatera področja bolje razumeli od drugih, vendar se bomo od drugih lahko še zmeraj nekaj naučili.

    Ko gojimo pristno hrepenenje po vedenju s kakšnimi sposobnostmi in talenti so blagoslovljeni ljudje, s katerimi se srečujemo, si ne moremo kaj, da se ne bi naučili ponižnosti. Instinktivno razumemo, da čustva, kot je denimo zavist, povzročajo odpor, ki nam preprečuje rast, in da nam bo prilagodljivost, ko smo v interakciji z drugimi ljudmi, pomagala pri povezovanju z »nepričakovanimi« mentorji. Ko vadimo ponižnost, želimo postati čimbolj samouresničeni ter se razvijati, vendar smo se za to pripravljeni podrediti strokovnemu znanju in mnenju drugih ljudi.

    Ljudje smo različni in različno razumemo in razmišljamo. Zavedamo se obsega svojih talentov, znanj in veščin, vendar smo odločeni izkoreniniti aroganco iz svojega odnosa in lahko ločimo vrednost, ki jo imamo kot posameznik, hkrati pa še vedno delujemo v interesu soljudi. Bodimo zato sočitni in strpni in odprti za različna mnenja drugih. Obogatimo se od drugih, ki drugače mislijo in čutijo kot mi. Naj povedo svoje predloge in mnenja. Preprosto rečeno je ponižnost oblika ravnovesja, v katerem lahko negujemo svojo vrednost in hkrati iskreno verjamemo, da je tudi vsak drug človek na planetu enako vreden kot mi sami.

    Urša Milavec, novinarka

    Addendum
    Gospod pomagaj nam prosim, da bomo vedno skromni in ponižni, saj brez Tebe ne moremo nič narediti. Prinašajmo ljudem Kristusovo LUČ Upanja in Dobrote, da bomo z Božjo Pomočjo tudi mi dejavno prispevali k boljšemu svetu. Naj pride k nam Božje kraljestvo Miru, Ljubezni, Usmiljenja in Dobrote! Naj zažari Upanje pri ubogih in pomoči potrebnih, da bomo v Samaritanski Dobroti marsikaj imeli Moč marsikaj dobrega storiti. In bili podobni Jezusu. Ko bomo pomagali drugim bomo pomagali tudi sebi.

    Odgovori
    • Miro says:
      26. novembra, 2024 at 15:56

      MOLIMO ZA PONIŽNOST V SRCU:

      Pridi, o Gospod, in se potopi v moje srce. Očisti in osvobodi
      me vseh grehov in posveti mojo dušo. Operi jo pokvarjenosti,
      zaceli rane, zatri njeno trmo, raztopi njeno hladnost in popravi
      vsa razpotja. Naredi me ponižnega, da te bom razveseljeval in
      da se ne bova nikoli ločila. Daj mi moči, prave vere, trdnega
      upanja ter iskrene ponižnosti; daj, da bom vedno izpolnil tvojo
      voljo. Amen.

      (vir: Aleteia)

      Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

      Odgovori
  2. Miro says:
    26. novembra, 2024 at 10:43

    GLEJTE, DA SE NE DASTE PREMOTITI!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 21,5-11)

    Ko so nekateri govorili o templju, da je okrašen z lepimi kamni in z darovi, je rekel Jezus: »To, kar vidite – prišli bodo dnevi, v katerih ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil razrušen.«

    Vprašali pa so ga: »Učenik, kdaj bo torej to in kakšno bo znamenje, ko se bo to zgodilo?« On pa je rekel: »Glejte, da se ne daste premotiti! Mnogo jih bo namreč prišlo z mojim imenom in bodo govorili: ›Jaz sem‹ in ›Čas se je približal.‹ Ne hodite torej za njimi. Ko boste pa slišali o vojskah in uporih, se ne ustrašite; to se mora prej zgoditi, a ne bo še takoj konec.«

    Tedaj jim je govoril: »Vstal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; veliki potresi bodo in kužne bolezni in lakota po mnogih krajih; grozote bodo in velika znamenja na nebu.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+21%2C5-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Odgovori
    • Miro says:
      26. novembra, 2024 at 10:44

      RAZLAGA BOŽJE BESEDE

      KONEC

      Bližamo se koncu cerkvenega leta, kar nas simbolično spomni, da bo prišel nekoč tudi konec vsega ustvarjenega, konec zemlje, vesolja …

      Jezus nas opominja, da bo prišel dan, na katerega moramo biti pripravljeni. O njem govori tudi v današnji Božji besedi. Mnogi šarlatani strašijo ljudi o koncu sveta, ki naj bi se zgodil že »jutri«. Vsak pojav v astronomiji, ki je sicer redek, vse, kar človeška pamet sicer ne zna razložiti, je že razlog, na katerega vežejo svoje »strašilne« napovedi.

      Kdaj bo konec sveta, ne ve nihče. Jezus pravi:: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« (Mt 24, 36).Tudi v današnjem evangeliju nas Jezus opozarja, naj ne verjamemo raznim krivim prerokom, ki se igrajo s človeško lahkovernostjo: «Glejte, da se ne daste premotiti! Mnogo jih bo namreč prišlo z mojim imenom in bodo govorili: ‘Jaz sem, in ,čas se je približal’. Ne hodite torej za njimi. Ko boste pa slišali o vojskah in uporih, se ne ustrašite; to se mora prej zgoditi, a ne bo še takoj konec.« (Lk 21, 8,9).

      Toda eno je gotovo. Vsak trenutek moramo tako živeti, da nas resnični konec sveta ne bo našel nepripravljenih. Za vsakega izmed nas bo prišel konec zemeljskega življenja, tega najbrž ni potrebno utemeljevati. Tudi za njega ne vemo ne dneva ne ure. Zelo modro je, da se vsak dan vprašamo, s kakšno dušo bom takrat stopil pred obličje Boga. Dokler smo na svetu, nam usmiljena Božja ljubezen neprestano prihaja naproti. Vedno znova se lahko poistovetimo z izgubljenim sinom v Jezusovi priliki.

      Toda ob smrti bo tega konec. Takrat bomo slišali samo še »bilanco« o našem življenju in bojmo se, da ne bomo slišali Jezusovih besed: » Proč izpred mene …kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti ….« (Mt 26, 41).

      Nikjer v Svetem pismu ne najdemo strašenja ljudi, čeprav je tega bilo precej v vsej zgodovini krščanstva, zlasti v pridigah, slikarijah in drugih umetniških izrazih. Vsi demagogi tega sveta si pomagajo s strahom. Zato se mi zdi nadvse pomembno, da Jezus nikdar ne igra na karto strahu. Pač pa želi zbuditi v človeku tisto, kar je v njem najboljšega in najplemenitejšega: to pa ni strah, ampak ljubezen, zaupanje, prijateljstvo, iskanje sreče in smisla.

      Bog zagotovo ne želi prestrašenih ljudi, ampak trezne, pokončne, pogumne, delovne, upanja in veselja polne ljudi!

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/11/25/torek-26-november-2024-konec/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sveti Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

      Odgovori
  3. Miro says:
    26. novembra, 2024 at 9:38

    »BODITE DRUG DO DRUGEGA DOBROSRČNI IN USMILJENI
    TER DRUG DRUGEMU ODPUŠČAJTE, KAKOR JE TUDI VAM
    BOG MILOSTNO ODPUSTIL V KRISTUSU.« (Ef 4,32)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  4. janez says:
    26. novembra, 2024 at 9:22

    Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo (Jn 8,7)
    S temi besedami Jezus gotovo ne razodeva, da dopušča zlo, kot je na primer prešuštvovanje. Njegove besede: »Pojdi in odslej ne greši več«, jasno povedo, kakšna je Božja zapoved. Jezus hoče razgaliti hinavščino človeka, ki se postavlja za sodnika grešne sestre, ne da bi priznal, da je sam grešnik. Tako s svojimi besedami poudarja znani izrek: »Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni.«

    Jezus se s temi besedami obrača tudi na tiste, ki obsojajo druge, ne da bi bili za to poklicani in ne da bi upoštevali, da se je morda v srcu grešnika prebudilo kesanje. In jasno pokaže, kako ravna s tistimi, ki so pogrešili: z njimi je usmiljen. Ko so se tisti možje oddaljili od prešuštnice, »sta ostala v dvoje,« pravi Avguštin, hiponski škof, »beda in usmiljenje«.
    »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«

    Kako naj uresničujemo to besedo?
    Tako, da se pred katerim koli bratom ali katero koli sestro spomnimo, da smo tudi mi grešniki. Vsi smo grešili, in tudi če se nam zdi, da nismo padli v velike grehe, se moramo vedno zavedati, da morda ne poznamo težavnih okoliščin, ki so druge zavedle, da so tako nizko padli in se na tak način oddaljili od Boga. Kako bi bili ravnali mi na njihovem mestu? Tudi mi smo včasih pretrgali vez ljubezni, ki naj bi nas povezovala z Bogom; nismo mu bili zvesti.
    Če Jezus, edini človek brez greha, ni vrgel prvega kamna v prešuštnico, tudi mi ne moremo tega narediti nikomur, kdor koli že je.

    Bodimo torej do vseh usmiljeni in borimo se zoper tiste vzgibe, ki nas ženejo, da bi brez usmiljenja obsojali; znati moramo odpuščati in pozabljati. Ne ohranjajmo v srcu ostankov obsodb in zamer, kjer se lahko kuhata jeza in sovraštvo, ki nas oddaljujeta od bratov. Vsakega glejmo, kakor da bi bil nov. Če bomo imeli namesto obsojanja in graje v srcu ljubezen in usmiljenje do vsakega, mu bomo pomagali, da začne novo življenje, in mu vsakokrat vlili poguma, da začne znova. Bodimo v vsem podobni Jezusu, ki je Dober in Usmiljen, ki odpušča skesanim grešnikom in pomaga, da se vrnejo nazaj k Njemu.

    Pridi in poglej: Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2020/03/22/ponedeljek-30-marec-kdor-izmed-vas-je-brez-greha-naj-prvi-vrze-kamen-vanjo/

    Odgovori
    • Miro says:
      26. novembra, 2024 at 9:48

      FAVSTININA MOLITEV ZA MILOST IZKAZOVANJA USMILJENJA V ODNOSU DO BLIŽNJIH

      Vsa se želim spremeniti v tvoje usmiljenje, da bi bila živi odsev tebe, o Gospod. Naj ta največja božja lastnost, to je brezmejno božje usmiljenje, skozi moje srce in mojo dušo dospe k bližnjim.

      Pomagaj mi, Gospod, da bi bile moje oči usmiljene, da bi nikoli ne sumničila in ne sodila po zunanjosti, ampak iskala to, kar je v dušah mojih bližnjih lepo, in jim pomagala.

      Pomagaj mi, Gospod, da bi bil moj sluh usmiljen, da bi se sklanjala k bližnjim v potrebah, da bi moja ušesa ne bila brezbrižna ob bolečini in vzdihljajih bližnjih.

      Pomagaj mi, Gospod, da bi bil moj jezik usmiljen, da bi o svojih bližnjih nikoli ne govorila zaničljivo, pač pa da bi imela za vsakega besedo tolažbe in odpuščanja.

      Pomagaj mi, Gospod, da bi bile moje roke usmiljene in polne dobrih del, da bi svojim bližnjim znale delati le dobro in bi nase sprejemala težja in napornejša opravila.

      Pomagaj mi, da bi moje noge bile usmiljene, da bi svojim bližnjim vedno hitele na pomoč, ne oziraje se na svojo onemoglost in utrujenost. Služenje bližnjim je moj pravi počitek.

      Pomagaj mi, Gospod, da bi bilo moje srce usmiljeno, da bi čutila vse trpljenje bližnjih in da nikomur ne odrečem svojega srca.

      Iskreno se bom srečevala tudi s tistimi, za katere vem, da bodo zlorabljali mojo dobroto, toda sama se bom zaprla v Srce usmiljenega Jezusa.

      O svojem trpljenju bom molčala.

      Moj Gospod, naj se tvoje usmiljenje odpočije v meni.

      Moj Jezus, spremeni me v sebe, kajti ti zmoreš vse.

      Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 163

      http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

      BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

      Odgovori
  5. Miro says:
    25. novembra, 2024 at 19:15

    POPOLNOMA ME OPERI MOJE KRIVDE,
    MOJEGA GREHA ME OČISTI! (Ps 51,4)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  6. Miro says:
    25. novembra, 2024 at 19:09

    PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI NA PRAZNIK KRISTUSA, KRALJA VESOLJSTVA (nedelja, 24. november 2024)

    »Današnji praznik je zato praznik upanja. V svetu in v času, ko se zdi, da je razum utihnil, da je sočutje pozabljeno, da človeško bratstvo, o katerem govori papež Frančišek, v našem svetu ne more najti pravega mesta, stopa pred nas sporočilo današnje nedelje, ki nam govori, da se zgodovina sveta ne izteka v nekakšno entropijo časa in prostora, v smrt vsega ustvarjenega. Čeprav se zdi, da zlo zmaguje in da dobro korak za korakom izgublja svoj prostor, pa se v Božjem kraljestvu, ki je kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni, razodeva sodba nad svetom in oblast Križanega.« (odlomek iz nagovora nadškofa Stanislava Zoreta)

    Celotna pridiga na: https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-na-praznik-kristusa-kralja-vesoljstva2024

    Odgovori
  7. janez says:
    25. novembra, 2024 at 18:42

    Papež Frančišek: Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dejanjih

    Papež Frančišek: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
    »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

    Naš Bog je Bog sočutja
    Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga. Ker nas Bog Ljubi, kljub grešnosti in napakam.

    Ali običajno gledam na drugo stran?
    Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti žival. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

    Sočutje vodi na pot pravičnosti
    Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019).

    Psalm 135,14: Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.

    Papež med jutranjo homilijo: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti

    MISLI O SOČUTJU (Budist Dalaj Lama)

    Posameznikova sreča lahko temeljito in učinkovito pripomore k izboljšanju celotne človeške družbe.
    Ker vsi delimo isto potrebo po ljubezni, je moč vsakogar, v kakršnihkoli okoliščinah, sprejeti kot brata in sestro. Ne glede na drugačnost obraza, vere, barve kože, oblačil ali obnašanja, ni med nami in drugimi nikakršnih bistvenih razlik, saj smo vsi otroci iz enega Izvira. Nespametno bi bilo poudarjati razlike v zunanjosti, kajti temeljna narava nam je vsem skupna. Človeštvo je eno in ta mali planet je naš edini dom. Če naj ga ohranimo, mora vsak od nas izkusiti občutek splošne odgovornosti in nesebične ljubezni. Edino ta občutek lahko odpravi našo sebično naravnanost, zaradi katere zavajamo in zlorabljamo drug drugega. Kdor ima iskreno in odprto srce, naravno občuti zaupanje vase in se zna ceniti, obenem pa zanj ni razloga, da bi do drugih čutil strah. Verjamem, da je na vseh ravneh družbe, naj bo to družina, pleme, narod ali mednarodna skupnost, več sočutja ključ do lepšega in boljšega sveta. Ni nam treba sprejeti kakršnekoli religije ali slediti kakršnikoli ideologiji. Potrebno je le, da razvijemo svoje dobre človeške lastnosti. Kogarkoli srečam, ga poskušam ljubeznivo in spoštljivo obravnavati kot starega prijatelja in biti sočuten in dober. To me navda z iskrenimi občutki sreče. Vsi smo Otroci iz Enega Vira, našega Stvarnika. To je praksa sočutja in dobrote. Da smo dobri, usmiljeni, ljubeči in da pomagamo bolnim in trpečim.
    (Dalaj Lama)

    Odgovori
    • Miro says:
      25. novembra, 2024 at 19:08

      MOLIMO

      VERA

      Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; vstajenje mesa in večno življenje. Amen.

      GOSPOD JEZUS KRISTUS, SIN BOŽJI, USMILI SE NAS!

      Odgovori
      • Miro says:
        25. novembra, 2024 at 19:28

        Še in še si zastavljajmo odločilno vprašanje:

        KDO JE TRPEL, VISEL NA KRIŽU, UMRL IN TUDI VSTAL OD MRTVIH – ZA MOJE IN TVOJE ODREŠENJE IN ZVELIČANJE?

        MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

        Odgovori
    • Hvala says:
      25. novembra, 2024 at 20:32

      REŠITEV JE SAMO JEZUS KRISTUS, KI JE PRELIL KRI ZA VSAKEGA ČLOVEKA IN NOBEN DRUG.

      Odgovori
    • Hvala says:
      25. novembra, 2024 at 20:36

      Tako kot sem že rekla: ODREŠENIK JE EDINI , TO JE NAŠ JEZUS , KI JE DAROVAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA NAS BEDNIKE IN JEGOVA MATI, KI JE TRPELA BOLEČINE ZA NAS GREŠNE BEDNIKE.

      KOGA BOMO POSNEMALI, JEZUSA IN MARIJO AALI KOGA DRUGEGA?

      Odgovori
  8. Miro says:
    25. novembra, 2024 at 16:08

    »BOG UPANJA PA NAJ VAS NAPOLNI Z VSEM VESELJEM IN
    MIROM V VEROVANJU, DA BI BILI V MÔČI SVETEGA DUHA
    POLNI UPANJA.« (Rim 15,13)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  9. Miro says:
    25. novembra, 2024 at 16:05

    KATARINA ALEKSANDRIJSKA 3./4. st – goduje 25. novembra

    Nebeški zavetnici naših Katarin sta dve svetnici s tem imenom: Katarina Sienska, ki goduje 29. aprila, in današnja godovnjakinja Katarina Aleksandrijska ali Sinajska, ki naj bi umrla mučeniške smrti v Aleksandriji v Egiptu prva leta 4. stoletja. Njeno mrtvo truplo pa so angeli takoj odnesli na goro Sinaj, kjer je iz njenega groba pritekalo mleko in olje s čudežno zdravilno močjo.

    Najstarejše poročilo o njenem mučeništvu je pasijon iz 6. ali 7. stoletja, ki ima izrazito legendarni značaj. Legendo o sv. Katarini so v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju. Ljudstvo je to svetnico ob sv. Barbari in sv. Marjeti, drugih dveh svetnicah z Vzhoda, uvrstilo med pomočnike v sili. O razširjenosti češčenja sv. Katarine pri nas govori dejstvo, da ji je na slovenskih tleh posvečenih 35 cerkva, od tega 29 podružnic. Spomin na sveto Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudskih pesmih.

    Ko je cesar Maksencij ali Maksimin – pripoveduje pasijon – odhajal iz Aleksandrije, je ukazal, da morajo vsi prebivalci žrtvovati bogovom bike in ptice. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je odšla s svojimi služabniki v svetišče, da bi podžgala kristjane k odporu. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala: »Zakaj pogubljaš ljudi s češčenjem malikov? Uči se spoznavati Boga, stvarnika sveta, in njegovega edinega sina Jezusa Kristusa, ki je s križem rešil človeštvo pekla!« Cesar jo je ukazal privesti k sebi v palačo. Poklical je filozofe in govornike, da bi Katarino spametovali. Katarina pa je znala tako prepričljivo govoriti o krščanski veri, da je vse tiste cesarjeve modrijane spreobrnila. Ko cesar zlepa ni mogel nič doseči, ji je zapretil s kaznimi. Vrgel jo je v ječo, kjer jo je obiskal Kristus in ji je golob prinašal hrano. Tudi ječa Katarine ni uklonila, zato jo je cesar obsodil na smrt s kolesi: ostri noži na kolesu naj bi jo razrezali. Toda to se ni zgodilo – kolo se je razletelo. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela cesarica in neki visok dvorjan. Oba sta se spreobrnila h krščanstvu in pretrpela mučeniško smrt. Z obglavljenjem naj bi usmrtili tudi Katarino. Ko so jo peljali ven iz mesta, je molila za vse verne in Bog ji je govoril iz oblaka. Ko so ji odsekali glavo, je brizgnilo iz njenega vratu mleko namesto krvi. Angeli so, kot rečeno, njeno truplo brž odnesli na goro Sinaj, kjer danes stoji znameniti samostan svete Katarine.

    Sveto Katarino Aleksandrijsko častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, tiskarjev, knjižničarjev, filozofov, pravnikov, učenjakov; priporočajo se ji proti migreni, boleznim jezika, za najdenje utopljencev in za srečno zadnjo uro.

    Med sto najpogostejšimi slovenskimi imeni, je bilo leta 1980 ime Katarina na 30. mestu. Poleg Katarine so najbolj znane različice: Katja, Katica, Kati, malo manj pa Katka, Katika, Katinka, Katra, Katrina, Kata, Katalin, Katija, Katjuša. Korenina imena Katarina je grška beseda ‘katara’, ki pomeni ‘čista’. »Ali bi hodile pokonci naše Katarine, ko bi vedele, kaj se skriva za tem plemenitim imenom!« začenja pisateljica Zora Tavčar svoj duhoviti sprehod med ženskami s tem imenom v svoji knjigi Poklical si me po imenu.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1418-katarina-aleksandrijska-3-4-st

    Sveta Katarina Aleksandrijska, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    25. novembra, 2024 at 16:00

    RAZLOČEVANJE DUHOV

    https://varno-zavetje.si/razlocevanje-duhov/

    PRIDI, SVETI DUH …

    Odgovori
    • Miro says:
      25. novembra, 2024 at 16:03

      MOLIMO K SVETEMU DUHU

      O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
      obišči nas, ki tvoji smo,
      napolni z rajsko milostjo
      srce, po tebi ustvarjeno!

      Ime je tvoje Tolažnik
      in Dar Boga Najvišjega
      Ljubezen, Ogenj, Živi vir,

      Duhovno pomaziljenje.
      Sedmero ti darov deliš,
      Desnice Prst Očetove,
      obljubil tebe Oče je,
      zgovorna Moč apostolov.

      Čutilom našim luč prižgi,
      ljubezen v naša srca vlij;
      v telesni bedi nas krepčaj,
      v slabosti vsaki moč nam daj.

      Odženi proč sovražnika
      in daj nam stanoviten mir,
      pred nami hodi, vodi nas
      in zla nas varuj vsakega.

      Po tebi naj spoznavamo
      Očeta in Sina Božjega
      in v tebe iz obeh Duha
      naj vedno trdno verujemo.

      Amen.

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja