Članki za dušo

14.971 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   28. novembra, 2024 at 10:21

   Je Jezus naša edina pot do Nebes?
   »V bistvu mislim, da verujem in molim ter živim pravično in da sem dobra oseba, zato bom najverjetneje šel v nebesa.« »Prav, nekaj počnem tudi slabega, ampak večino stvari delam dobrih, torej bom šel v nebesa.« »Bog me ne bo poslal v pekel samo zato, ker ne živim čisto po Svetem pismu. Časi se spreminjajo!« »Samo najslabši ljudje, kot so morilci in nadlegovalci ljudi, otrok ter drugi hudobneži gredo v pekel.« To so tipična razmišljanja večine ljudi, toda resnica je, da so to vse laži. Satan, vladar sveta, podtakne takšne misli v naše glave.

   On in vsi ostali, ki mu sledijo, so Božji sovražniki (1 Peter 5:8). Satan se vedno pretvarja, da je dober (2 Korinčanom 11:14) in ima v oblasti vse misli, ki niso od Boga. »Satan je zaslepil misli tistim, ki ne verujejo. Tako ne morejo videti veličastnega razsvetljenja božjih misli, ki sijejo mimo njih. Ne razumejo sporočila o Kristusu, ki je sam podoba Boga.« (2 Korinčanom 4:4) Zmotno je misliti, da Bog ne opazi manjših grehov in da je pekel rezerviran samo za najhujše grešnike. Vsak greh posebej nas razdvaja od Boga, četudi gre le za majhno, nepomembno laž. Vsi so že grešili in nihče ne zna po lastni poti do nebes (Rimljanom 3:23). Naša pot do nebes ni odvisna od tega, če smo storili več dobrega kot slabega; če mislimo tako, potem bomo vsi pogubljeni. »In če bi bili rešeni po Božji milosti, potem to ne bi bilo zaradi njihovih dobrih del. Ker če bi bilo tako, potem bi Božja milost ne bila več milost.« (Rimljanom 11:6) Nič takega ne moremo narediti, da bi si lahko prislužili pot do nebes. (Tit 3:5) »V božje kraljestvo lahko vstopiš le skozi ozka vrata. Pot v pekel je široka in vrata za tiste, ki izberejo lažjo pot, so široko odprta.« (Matej 7:13) Četudi bi vsi živeli pregrešno življenje in bi zaupanje v Boga ne bilo priljubljeno, nam tega Bog ne bi mogel oprostiti. »Živel si tako kot ves svet; ubogal si Satana, mogočnega oblastnika zraka. Ta zdaj deluje v sinovih neposlušnosti.« (Efežanom 2:2)

   Ko je Bog ustvaril svet, je le-ta bil popoln. Vse je bilo dobro. Potem je ustvaril Adama in Evo in jima dal svobodno voljo, da bi se sama odločila, ali bosta ponižna Bogu ali ne. Toda Adam in Eva, prva človeka, ki jih je Bog ustvaril, sta se podredila skušnjavi, ki jo je povzročil Satan in sta grešila. To ju je odtujilo od Boga, zato nista mogla nikoli več imeti pristnega odnosa z njim (tako tudi mi, potomci Adama in Eve, še danes ne moremo imeti bližnjega odnosa z Bogom). Ker Bog je popoln in svet in ne more živeti z grehom. Mi smo grešniki in ne moremo živeti brez grehov; vendar pa je Bog obljubil, da bomo lahko z njim združeni v nebesih: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16) »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Jezusu Kristusu.« (Rimljanom 6:23) Jezus se je rodil, da bi nas naučil prave poti in da bi umrl za naše grehe, da nam ne bi bilo treba umreti. Tri dni po njegovi smrti je zmagoslavno vstal iz groba. Premostil je praznino med Bogom in človeštvom, da bomo nekoč tudi mi lahko imeli oseben odnos z Njim, če bomo le verjeli vanj.

   »Večno življenje je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Večina ljudi verjame v Boga, še celo Satan. Toda, da bi prejeli zveličanje, se moramo obrniti na Boga, imeti z njim poseben odnos ter mu slediti in se odreči grehu. Zaupati moramo v Jezusa, z vsem kar imamo in kar delamo. »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike.« (Rimljanom 3:22) Sveto pismo nas uči, da ni druge poti zveličanja kakor preko Kristusa. Jezus v Janezovem evangeliju 14:6 pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«

   Jezus je edina Pot Zveličanja, ker je on tisti, ki je trpel zaradi naših grehov. (Rimljanom 6:23) Nobena druga religija ne uči globine in resnosti greha ter njegovih posledic. Nobena druga religija ne ponuja Odrešitve vseh ljudi, ki nam jo lahko nudi Jezus Kristus. V nobeni drugi religiji ni Bog postal človek in s tem odrešil svet. Jezus je moral postati Bog, da nas je lahko odrešil. Moral je postati človek, da je lahko umrl. Zveličanje je mogoče edino po veri v Jezusa Kristusa. »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« (Apostolska dela 4:12)

   gotquestions

   Addendum
   ‚Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.‘« (Janez 14:6)

   Mirenski grad:
   Jezus je pot k Očetu
   »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo
   tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot.« Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.«

   Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela.

   Papež Frančišek
   Bog je pokazal svoj obraz, Božji Sin pa nas je s svojim učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem osvobodil sužnosti greha, nam podaril svobodo Božjih otrok ter nam dal spoznati Božje obličje, ki je ljubezen. Boga lahko vidimo, saj je viden v Kristusu. Samo če verujemo v Kristusa ter ostanemo povezani z njim, lahko njegovi učenci, mi vsi, nadaljujemo z njegovim nenehnim delovanjem v zgodovini. Gospod pravi: ‘Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal’ (Jn 14,12).

   Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« (Jn 14,1-14)

   Papež Benedikt:
   Verovati v Jezusa po papeževih besedah pomeni hoditi vsak dan za njim v naših običajnih vsakodnevnih opravilih. Značilno za Božjo skrivnost je, je pojasnil sveti oče, da deluje na ponižen način. Počasi, počasi ustvarja v veliki zgodovini človeštva svojo zgodovino. Bog je postal človek, vendar na način, da bi ga njegovi sodobniki ter oblasti tistega časa lahko čisto prezrli. Trpel je in umrl ter kot Vstali želi priti do človeštva samo po veri svojih, katerim se razodeva. Neprestano ponižno trka na vrata naših src in če mu odpremo, nas počasi usposobi, da ‘vidimo’, je Benedikt XVI. zapisal v drugem delu svoje knjige o Jezusu iz Nazareta.

   Odgovori
2. Miro says:

   27. novembra, 2024 at 19:58

   ZARES, TI MI PRIŽIGAŠ SVETILKO, O GOSPOD;
   MOJ BOG MI RAZSVETLJUJE TEMO. (Ps 18,29)

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. novembra, 2024 at 20:01

     MOLIMO K SVETEMU DUHU ZA DAR RAZLOČEVANJA
     V NJEGOVI LUČI

     PRIDI, SVETI DUH

     Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
     vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
     Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
     prenovil boš obličje zemlje.

     Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
     razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
     bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
     vselej radi sprejemali njegove spodbude.
     Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

     BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO,
     ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
3. janez says:

   27. novembra, 2024 at 18:55

   Modrosti Dalajlame za srečno življenje ljudi

   Tenzin Gyatso, njegova svetost 14. dalajlama, ni le duhovni in posvetni voditelj budističnih Tibetancev, temveč je tudi sicer spoštovan kot duhovni vodja, čigar učenja so vodilo za dobro, srečno življenje ljudi po vsem svetu. Njegova toplina in občutek za sočloveka, odprtost in spoštovanje do drugačnosti, neutrudno zagovarjanje nenasilja in odpuščanja, obenem pa nenavaden, iskriv humor so prispevali k temu, da velja za enega najvplivnejših modrecev našega časa. V svojem govoru ob prejetju Nobelove nagrade za mir leta 1989 v Oslu je dejal: »Prepričan sem, da lahko vsakdo razvije sočutno srce in občutek za univerzalno odgovornost – z ali brez vere.« Navdihujeta prav ta neobremenjena karizma in preprostost zagovarjanja univerzalnih občečloveških, moralnih in etičnih vrednot.

   Odpuščanje in sočutje sta njegovi glavni sporočili, saj je glasnik tistih aktualnih univerzalnih etičnih, moralnih in občečloveških vrednot in načina življenja, kjer se dotikajo številnih drugih gibanj in ver v svetu, ki se po različnih poteh trudijo za sočloveka. Tudi papež Frančišek se zavzema za mir in nenasilje, strpnost in sočutje v svetu. Zato obstaja veliko stičnih točk v občečloveških in etičnih načelih, da bi v svetu povzdignila glas, ko je treba. Dalajlama se zavzema tudi za vegetarijanstvo, obsoja splav in kritizira brezobzirni egoistični kapitalizem, ki ne poskrbi dovolj za navadne ljudi, saj je na svetu preveč lakote, smrti ljudi, bolezni ter vojn. Njegova sporočila so modra in globoka, a hkrati preprosta, da jih lahko razumejo vsi. Nasveti, ki jih njegova svetost deli s soljudmi, so preprosto razumljivi tudi za tiste, ki izhajajo iz drugih verskih tradicij in niso budisti. Uporaba naslednjih univerzalnih spoznanj v vsakdanjem življenju je učinkovita, vendar za njihovo ponotranjenje in globlje razumevanje njegovih naukov pa se priporoča zainteresiranim branje kakšne izmed Dalajlamovih knjig, da si nekoliko razširimo obzorje in vedenje.

   Bodite sočutni uči
   Sočutje ni verskega značaja; je človeška stvar, ni razkošje, je bistveno za mir in čustveno stabilnost, je bistveno za človeški obstoj.
   Izkazovanje sočutja in človekoljubnosti neposredno pomaga »prejemniku«, čeprav je njen namen, da obogati »dajalca«. Zadnje znanstvene raziskave potrjujejo, da tisti, ki pokažejo sočutje, doživljajo podobne čustvene spremembe, kakor če uživajo na počitnicah ali, recimo, v dobri hrani. Misel na izkazovanje sočutja in pomoč drugim aktivira proizvodnjo dopamina, nevrotransmitorja, ki pomaga uravnavati možganske centre za dobro voljo in užitek. Zmanjšuje stres, uravnava srčni utrip in gradi imunski sistem. Sočutnost je torej dobra za vaše zdravje, zato pokažite razumevanje za soljudi, za njihove občutke. Spregovorite z ljudi, ki so vam blizu, in jim pomagajte prebroditi težavna obdobja življenja. Posebno pozornost namenite bolnim osebam, tistim, ki so nedavno utrpeli izgubo, prijatelju, ki je izgubil službo ali prestaja ločitev.

   Meni, da je človekovo preživetje najbolj odvisno od sočutja. Tudi znanstveniki so potrdili, da v stanju sočutja doživljamo podobne občutke kot pri spolnem odnosu ali na sproščujočih počitnicah. Pravijo, da je sočutje dobro za zdravje, saj omejuje stres, uravnava srčni utrip in spodbuja imunski sistem. Sočutni ste lahko že s tem, da razumete in se vživite v človekova čustva in počutje. Da govorite z njim in vas zanima, kaj preživlja, kar je seveda zahtevnejše kot to, da ste z nekom samo prijazni. Če ste sočutni, to pomeni, da se čustveno vpletete v zgodbo sočloveka. Vprašate ga, če potrebuje pomoč, in mu pomagate, pa če gre za bolnega prijatelja, nekoga, ki je izgubil službo, sorodnika v depresiji, nekoga, ki se ločuje, ali brezdomca. Spomnimo se npr. konkretno samo svete Matere Terezije iz Kalkute, kako je celo življenje posvetila, ubopgim, umirajočim in bolnim v Kalkuti.

   Bodite dobri in pomagajte drugim
   Ni potrebe po svetiščih, ni potrebe po zapletenih filozofijah.
   Naši možgani, naše srce je svetišče; filozofija je dobrota. Dobrota, plemenitost in velikodušnost ne stanejo veliko, čeprav so dobitki za srečo veliki. Podobno kot misel na sočutnost tudi pomoč drugim dokazano vpliva na izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja dobrega človeka. Harvardska poslovna šola je npr. v svoji raziskavi, denimo, dokazala, da so bili tisti, ki so darovali v dobrodelne namene, srečnejši od tistih, ki so isto vsoto denarja zapravili zase. Bodite dobri, kadarkoli je to mogoče. In vedno je mogoče.

   Najdite srečo
   Sreča ni nekaj že obstoječega. Sreča izhaja iz naših dejanj.
   »Našel bom srečo,« je nedvomno lažje reči kot storiti. Sodobni svet je veliko tekmovanje, v katerem prednjači pehanje za materialnim. Malo je sporočil in pozivanja k odpuščanju, sočutju, strpnosti, potrpežljivosti in dobroti. Medtem ko prevladujejo vojne, sovraštvo in umiranje, pozabljamo na svetlost življenja in na vse dobro v njem. »Namen naših življenj je, da smo srečni,« nikoli ne pozabi dodati dalajlama, zato ne pozabite na dobre, svetle vrednote. Postavite jih na prvo mesto in napravite prvi, a najodločilnejši korak na poti k iskanju sreče.

   Dalajlama pravi, da je pravi namen naših življenj, da bi bili srečni. Ob vseh obveznostih in zapolnjenih urnikih je edino, kar šteje ob koncu dneva, naša sposobnost, da najdemo srečo in zadovoljstvo. Dalajlama poudarja, da smo vsak dan obkroženi s sporočili o materialnih dobrinah, skoraj ničesar pa ne zaznavamo o odpuščanju, sočutju, potrpežljivosti, strpnosti in prijaznosti. Svet okoli nas se ne vrti okoli teh vrednot. Pa vendar, da bi bili srečni, moramo prav te postaviti na vrh svoje lestvice vrednot. »Sreča izhaja iz naših dejanj,« pravi Dalajlama. Iz sočutja in Dobrote.

   Najdite notranji mir
   Ne dopustite, da obnašanje drugih uniči vaš notranji mir.
   Dalajlama vsakomur svetuje, da vsak dan preživi nekaj časa v samoti. Vzemite si čas, da premislite o dnevu, ki je za vami, in odženete negativne misli, kot so jeza, zamera, ljubosumje in utrujenost. Na samem poskušajte temo zamenjati s svetlobo in čustvi, kot so optimizem, ljubezen, hvaležnost in energija. Le miren um je lahko vir sreče in zdravja.

   Dalajlama priporoča vsem, da nekaj časa vsak dan preživimo v samoti. Ta čas je namenjen predelovanju stvari in tem, s katerimi se srečujemo čez dan, kar prežene negativne misli in čustva, kot so jeza, maščevanje, ljubosumje in utrujenost. V času, ko si obnovimo moči in zaloge energije, jih zamenjamo z optimizmom, hvaležnostjo, ljubeznijo in mirom. Dalajlama poudarja, da je samo umirjen um lahko vir sreče in trdnega zdravja. Vsaj pol ure na dan si vzemite zase. Lahko greste preprosto na sprehod v naravo, kjer ste sami s svojimi mislimi.

   Ne škodujte drugim
   Če lahko, pomagajte drugim. Če ne morete pomagati, jim vsaj ne škodujte.
   Eno izmed dejanj, bistvenih na poti do sreče, je, da ne škodujemo drugim. Širjenje laži in govoric, izkoriščanje ali celo izsiljevanje so dejanja, ki se bodo bolj kot na drugi osebi odrazila na vas samih. Ob misli na takšna dejanja se ustavite, vdihnite in ponovno razmislite o tem, kakšne posledice bi škodovanje nekomu drugemu lahko imelo za vas. V učenjih dalajlame je junak tisti, ki premaga lastno jezo in sovraštvo.

   »Če morete, pomagajte drugim; če jim ne morete, pa jim vsaj ne škodujte,« pravi. Če namreč začnete širiti laži, opravljati, nadlegujete druge in se spravljate nanje, se okoriščate na račun drugih, se vam bodo negativne posledice vaših dejanj prej ali slej vrnile kot bumerang. In ne pozabite, da smo našteli le nekaj primerov, kako ste lahko zlobni do ljudi. Če se zazrete vase in ste odkriti s seboj, lahko gotovo najdete še kaj, kar počnete, kar ni prav in pošteno do drugih.

   Negujte prijateljstva
   Iskrenega prijatelja, ki opozarja na napake in nepopolnosti in odklanja zlo, je treba spoštovati, kakor da bi razkril skrivnost skrivnega zaklada.
   Prijateljstev ne smemo podcenjevati. Prijatelji potrebujejo ljubezen in našo skrb in lahko na ta način ustvarjajo zaupanje in naklonjenost. Prava prijateljstva niso odvisna od denarja, vere ali političnega prepričanja. Ne zapostavljajte resničnih prijateljev, saj lahko to vodi k občutku osamljenosti. Ta pa je po dalajlami eden izmed dejavnikov, ki močno prispevajo k depresivnemu stanju naše družbe.

   Nikoli ne podcenjujte pomena prijateljstva. Toda tudi odnosi s prijatelji potrebujejo vašo skrb in predanost, da vam lahko prinašajo pozornost in zaupanje. Prava prijateljstva ne bodo nikoli temeljila na denarju in koristih, ki jih imate od njih. Dejstvo je namreč, da prav ta vodijo v osamljenost. Potrudite se, da ustvarjate in vzdržujete pristne, srčne odnose, v katerih je uravnoteženo dajanje in prejemanje med obema vpletenima osebama. Tudi če se zgodi, da se s prijateljem ne strinjata, se potrudite zgladiti nesporazum in stališča, preden zavržete prijateljstvo.

   Ne dopustite tehnologiji, da vlada z vašim življenjem
   Mi upravljajmo s tehnologijo. Če postanemo suženj tehnologije, se ne bo dobro končalo za človeštvo. To so besede Dalajlame, čigar čivkom na Twitterju sledi skoraj devet milijonov ljudi in pol! Njegova svetost odprto izraža občudovanje napredkov na področju družabnih omrežij, saj nam pomagajo pri komunikaciji. Kljub vsemu pa svari pred njihovo preveč intenzivno uporabo. Kdo je tu glavni? Vi ali tehnologija? Gre za slab nadomestek pravih prijateljstev. Ne pomaga vam pri razvoju sočutnosti. Resnični človeški stik bo trpel.«

   Dalajlama svari pred njihovo pretirano uporabo zaradi sledečih razlogov: lahko vas zasvojijo in vladajo vašemu življenju in navadam – samo poglejte ljudi v restavraciji, ki brskajo vsak po svojem telefonu, namesto da bi se pogovarjali. Vprašajte se, ali v vašem življenju vlada tehnologija ali jo ohranjate pod nadzorom? Se zavedate, da so družabni mediji slab nadomestek za pravo prijateljstvo in da zaradi pretirane osredotočeni na virtualno resničnost pogosto trpijo vaši odnosi v resničnem življenju? Dalajlama pravi: »Tehnologija nadzoruje naša življenja. Ni dobro, da postanemo njeni sužnji.«

   Ne prepirajte se, raje se pogajajte/sporazumevajte z ljudmi
   Nenasilje pomeni dialog, pomeni uporabo jezika, človeškega jezika, pogovor za medsebojno razumevanje in strpnost.
   Dialog pomeni kompromis, vzajemno spoštovanje pravic. V duhu sprave je najti resnično rešitev za konflikt in nesoglasje. Ni stoodstotnega zmagovalca, kakor ni stoodstotnega poraženca. To je praktični način, edini način.
   Ne glede na to, ali govorimo o mednarodni krizi ali nesporazumu s partnerjem, je dialog ključ, ki vodi k mirni, nenasilni razrešitvi nesoglasja. Z dialogom se učimo umetnosti sklepanja kompromisov, pogajanj, popuščanj in spoznavamo, da je bolje, če sta zmagovalca dva. Dalajlama priporoča, da se ne vračamo v preteklost in morebitne pretekle zamere, temveč se osredotočimo na srž trenutnega problema. Prepir ničesar ne prinese dobrega, samo poglablja spore in neti vojne. Zato se Dalajlama na svetu zavzema za mir, sočutje in strpnost med ljudmi.

   Bodite nežni in obzirni do zemlje
   Bitja, ki naseljujejo to zemljo – tako ljudje kakor živali – so tu, da vsak na svoj poseben način prispevajo k lepoti in blaginji sveta.

   Da bi človeštvo preživelo na dolgi rok, imamo dolžnost, da ohranjamo planet takšen, kakršen je bil nekdaj. Nenehno učenje, kako reciklirati odpadke, uporaba alternativnih virov energije in nenehni napredki na tem področju so načini, ki lahko pomagajo preprečevati razpad našega ekosistema. Zemljo smo dobili na posodo, ne pa da jo le izkoriščamo in brezobzirno uničujemo. Zmanjšati moramo vse uničevanje narave.

   Addendum
   Papež je v nagovoru izpostavil skupno zavzemanje katoličanov in budistov za mir in spoštovanje človekovih pravic. Ljudje namreč potrebujejo takšno skupno pričevanje verskih voditeljev, je zatrdil. Predsednik menihov pa je uvodoma ostro obsodil vsako nasilje v imenu religije in poudaril, da bi morali verski voditelje svoje vernike učiti pristnih naukov.
   Kljub velikemu tehnološkemu napredku, pa se ljudje danes vedno manj zavedajo skupne človeške usode, je zbranim budističnim voditeljem dejal papež Frančišek. Izpostavil je porast raznih vrst konfliktov, revščine in nasilja, kar vodi v vedno nove delitve. Vendar pa se po njegovih besedah pred temi izzivi ne smemo vdati. Pot, ki bodi v prihodnost, je po njegovih besedah pot sočutja in ljubezni.

   Izpostavil je vrednote, ki jih poudarja tudi budizem, kot so potrpežljivost, strpnost, spoštovanje življenja in okolja. Velik izziv današnjega časa pa je po njegovih besedah pomagati ljudem, da se bodo odprli presežnemu; da se bodo sposobni zazreti globoko vase in tako prepoznati medsebojne vezi, ki nas povezujejo ene z drugimi. »Če smo poklicani k edinosti, kar je tudi naš namen, moramo premostiti vse oblike nerazumevanja, nestrpnosti, predsodkov in sovraštva«, je zatrdil papež.

   In dati konkreten glas in doprinos k miru, strpnosti in sočutju v svetu med ljudmi, da bi živeli brez vojn, konfliktov, revščine in nasilja, uboštva revežev in bolnih brez pomoči, za katere nihče ne poskrbi!

   Prosimo Boga Milosti, da nam bo Poslal Moč in Božjo Podporo, da bomo tako kot sveta Mati Terezija in pater Pedro Opeka na Madagaskarju delali dobro! S konkretnimi Dejanji in bili tako podobni Jezusu.

   Odgovori
   • Miro says:

     27. novembra, 2024 at 20:15

     ŽE SEDAJ SE OBRNIMO NA BOGA IN MOLIMO.

     SPRAVNA MOLITEV

     Bog bodi hvaljen.
     Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
     Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
     Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
     Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
     Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
     Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
     Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
     Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
     Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
     Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
     Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
     Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
     Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.

     Odgovori
     • Miro says:

       27. novembra, 2024 at 21:01

       OB IZVIRIH EVHARISTIJE ČRPAJMO POTREBNO LUČ IN MOČ TUDI ZA DIALOG KRŠČANSTVA Z DRUGIMI VERSTVI. MEDVERSKI DIALOG JE ZA MIR NA SVETU IN SOŽITJE NARODOV ŠE KAKO POTREBEN, KAR V SVOJIH NAGOVORIH NENEHNO POUDARJA TUDI PAPEŽ FRANČIŠEK!

       MOLIMO ZA MIR V SVETU:

       Gospod Jezus Kristus,
       Ti si resnični Kralj miru.
       V Tebi samem lahko najdemo svobodo.
       Prosim, osvobodi naš svet konfliktov.
       Prinesi enotnost v nemirne narode.
       Naj tvoj časten mir kraljuje v vsakem srcu.
       Razkrij vso temo in zlo.
       Varuj dostojanstvo vsakega človeškega življenja.
       Zamenjaj sovraštvo s svojo ljubeznijo.
       Podaj modrost svetovnim voditeljem.
       Osvobodi jih sebičnih ambicij.
       Odpravi vsako nasilje in vojno.

       Slavna Devica Marija, Sveti nadangel Mihael,
       vsi angeli in svetniki: prosite za mir.
       Prosite za enotnost med narodi.
       Prosite za enotnost med vsemi ljudmi.
       Prosite za najbolj ranljive.
       Prosite za tiste, ki trpijo.
       Prosite za prestrašene.
       Prosite za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
       Prosite za nas vse.

       Jezus, Sin živega Boga, usmili se nas.
       Jezus, usliši naše molitve.
       Jezus, vate zaupam!

       Amen.

       https://portal.pridi.com/2023/11/17/molitev-za-mir/

       Odgovori
       • Miro says:

         28. novembra, 2024 at 8:29

         PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU ZA POTREBNO LUČ PRI POGLABLJANJU V BOŽJO BESEDO IN NAUK CERKVE. MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

         Kaj pravi Katekizem katoliške Cerkve (KKC) glede:

         – CERKEV JE KATOLIŠKA

         – KDO PRIPADA KATOLIŠKI CERKVI?

         – CERKEV IN NEKRISTJANI

         “ZUNAJ CERKVE NI ZVELIČANJA” (kako razumeti to trditev, ki jo pogosto najdemo pri cerkvenih očetih?)

         MISIJON – ZAHTEVA, KI IZHAJA IZ KATOLIŠTVA CERKVE

         O tem več na: https://marija.si/gradivo/kkc/iii-cerkev-je-katoliska/

         BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

         Odgovori
4. janez says:

   27. novembra, 2024 at 18:43

   TEBI, TANKOČUTNI ČLOVEK NAMENJAM TO SPOROČILO

   Tebi, tankočutni človek, ki te žalosti, da je toliko novic o zlu, bi rad povedal kratko in preprosto ZGODBO O DOBREM. Moja zgodba ni informacija, temveč razmišljanje o vsakdanjem obupu. Nečloveško in nepošteno bi bilo, če bi ga morali nositi sami. Tudi tvoje je, pripada ti kot sonce in letni časi.

   Bedeli smo namesto tebe. In zdaj te kličemo od daleč. Nikoli še nisi pomislil na svet človeka, ki ga pozdraviš, ne da bi ga videl? Na žalost, ki jo vsak večer puščaš za svojim hrbtom? Na lakoto po ljubezni, po razumevanju, po življenju, ki hodi naokoli po tvojih ulicah, v tvojem mestu?

   In vendar, tvoje srce je uho tistega drugega tebe, človeka, kakršen bi rad bil, a marsikdaj nisi. Naša dogodivščina se začenja tam, kjer ti odnehaš, kjer ustaviš svoj korak nepotešenega človeka. Obupani, ki govori temu tvojemu srcu, pozna vse ustanove, ki jih družba velikodušno ponuja, in vendar še vedno išče človeka, še vedno išče ljubezen. Išče nekoga, ki je zmožen razumeti tesnobo umirajočega človeka.

   V ta pristan upanja, ljubezni, vsak dan pripluje človekovo mučeništvo. Mučeništvo, za katerega ni prostora v socioloških statistikah in ki s svojim trpljenjem pripravlja zaton našega sveta, medtem, ko se ta postavlja s svojimi privlačnostmi. Prav zaradi tega dejanja ljubezni ljudi, kot si ti, krik samomorilca v noči ne zmoti sna tvojih otrok, da jih ne bi prehitro prebudil v življenje, ki jim bo dajalo mnogo ugodja, a vedno manj ljubezni. In jutri te bodo oni vprašali, zakaj. Zakaj? Če si kdaj v življenju že izkusil strah pred današnjim dnem, negotovost jutrišnjega dne, tesnobo samote, ne misli, da je teh neprijetnosti že konec. Če ti v življenju še nihče nikoli ni dal miline prijateljstva, topline ljubezni, ne misli, da je tudi tebi prepovedano, da bi bil prijateljstvo in ljubezen.

   Moje prvo “srečanje”, moja prva “skupnost” se je rodila v Rimu, v najbolj revnem, najbolj obupanem, najbolj osamljenem mestu. Nebotičniki, palače, izložbe, avtomobili so simbol nekropole, ki hoče preživeti svoje ruševine.
   V tem času, ki ne pozna več dneva, noči, Božiča, poletja, novega leta, zadnjega dne, sončne nedelje, obstajajo ljudje, ki poslušajo, vsak dan in vsako noč, s tesnobo v srcu; so še drugi, ki kličejo, obupani: ubijali so, opraviti hočejo s tem odvratnim svetom, obstajajo osamljeni ostareli, homoseksualci, alkoholiki, uživalci drog, ljudje s ceste, ljudje v stiski, potrti. Mi pa gledamo val črnine, ki se dviga in poplavlja, in čakamo na odgovor ljubezni na tej isti cesti. Skupna nam je ljubezen do življenja. Moramo verovati v skrivnost človeka. Človek je sit papirjev, čakanja, prošenj, birokracije, sprenevedanja, besed, prevar, zatiranja. Človek hoče kaj takoj. Ima pravico do sreče in kosa kruha. Ima pravico, da prespi pod streho, ne na cesti.

   Veliko mesto organizira podzemno železnico, avtobuse, čakalnice,… Dobro upravo: davke, ceste, stadion, električno energijo, vodo, bolnišnice, pokopališče,… Ugledni ljudje organizirajo fundacije, kongrese, široke socialne pobude, zaščito živali,…

   Revež, kadar je sam, brez pomoči soljudi, je obupan, je sam in ostaja sam v svojem mestu iz kamna. Preveč je ljudi, ki samo zato vstanejo, kadar naletijo na res obupanega človeka, da bi zbežali kolikor mogoče daleč. Ustavi se in pomisli za trenutek. Pomisli na človeka, ustvarjenega po Božji podobi in sličnost! Kaj si naredil, da bi svetloba Božjega obličja sijala v tebi in v njem? Da bi ljudem v stiski prinesel Luč Upanja in Usmiljenje ter Samaritansko Pomoč. Prosim te, poslušaj: v imenu Boga, v imenu človeka, stori kaj! Verjemi mi: lahko storiš. Tudi Bog je prišel na zemljo, da odreši vse grešnike in nam pomagal, da bomo Odrešeni zastonj, brez naših zaslug! Ker nas Bog Neskončno Ljubi in je Usmiljen in Dober! In ko je bil pri nas na zemlji je pomagal vsem revnim, bolnim in ubogim brez izjem in pokazal Božje Usmiljenje in Dobroto in nas Učil z Zgledi in Evangelijem. Vse bo prešlo, le Božji Nauki in Jezusov Evangelij je Večen. In kje si Ti Človek, ki bi moral biti v vsem Podoben Jezusu? Si pozabil, da je imel Jezus rad uboge, bolne, zapuščene, ki jih ni nihče videl, jim ni nihče pomagal, jim ni nihče dal Samaritansko pomoč?! Daj en delček svojega srca in pomagaj tem ubogim in pozabljenim!

   Don Pireino Gelmini, Skupnost Srečanje

   Ali smo res pozabili na Jezusove Nauke?! Mateju 25:40 »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«

   Odgovori
5. Miro says:

   27. novembra, 2024 at 18:39

   GOSPOD JEZUS: »JAZ VAM BOM DAL ZGOVORNOST IN MODROST, KI JI NE BODO MOGLI NASPROTOVATI ALI JI UGOVARJATI VSI VAŠI NASPROTNIKI.«

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 21,12-19)

   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Po vas bodo stegnili roke in vas preganjali, izdajali v shodnice in ječe ter vlačili pred kralje in poglavarje zaradi mojega imena. Zgodilo pa se vam bo to v pričevanje. Vtisnite si torej v srce, da ne boste naprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom dal zgovornost in modrost, ki ji ne bodo mogli nasprotovati ali ji ugovarjati vsi vaši nasprotniki.

   Izdajali vas bodo celo starši in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo izročili v smrt; vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   JAZ VAM BOM DAL ZGOVORNOST

   Kljub strašnim dogodkom, ki so opisani v evangeliju, Jezus ne govori o tragičnem koncu, saj sta človek in svet ustvarjena od Boga in imata svoj končni cilj v Bogu. Zato nas ne smejo vznemirjati napovedi o koncu sveta, kajti za nas veljajo Jezusove besede: »Vzravnajte se in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« Vera v Boga nam pomaga, da vzdržimo težke situacije v življenju. Vera namreč daje prepričanje, da bo na koncu zmagala dobrota in da bo na koncu imel zadnjo besedo Bog, vsi brezbožni sistemi, ki so naredili veliko zla za človeštvo, pa bodo nekoč uničeni, kot je napovedal Jezus.

   Evangelij o koncu časov nas poziva, naj zaupamo v prisotnost in ljubezen Boga, ko pride konec časov ali konec sveta, kakršenkoli že bo. Ob teh evangelijih se nam odpre vprašanje zaupanja.

   Zahvalimo se za vse tiste v našem življenju, ki jim lahko zaupamo. Za vse ljudi, ki so z nami v trenutkih radosti in bolečine. Veliko ljudi govori ekstremne besede, oznanjajo novice na alarmanten in vznemirjujoč način. Vendar za razliko od Jezusa ne ponujajo v zameno življenja in resnice. Poslušajmo Jezusa, ki nas vabi da hodimo za njim, kajti edino on prinaša veselo novico, da nas na koncu čaka veselje, ne glede na to, kakšen bo konec tega sveta.

   Jaz vam bom namreč dal zgovornost in modrost, ki ji vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ugovarjati.” Težko je preveriti, kdo se resnično naslanja na Boga in kdo ne. Kadar opozarjam na zvestobo Evangeliju, navadno ne dobim nobenega odgovora oz. le ta ni niti poskus, da bi odgovorili z Evangelijem. Dobil sem pa odgovor, da so tudi heretiki oz. krivoverci mahali z Evangelijem.

   Res je težko presoditi, kdo je resnično zvest Evangeliju in kdo ne. Pa vendarle je to nenazadnje temeljno vprašanje, pred katerega nas postavlja današnji odlomek. Vse bo prej ali slej končalo svoj tek. Tudi naše življenje se bo izteklo. Ali se bomo lahko postavili pred Boga in rekli: “Tukaj sem Gospod, ker si me klical?”

   Naj se vrnem k samemu začetku. Skupaj nas lahko drži le zvestoba Evangeliju, vztrajno iskanje Očetove volje, hrepenenje po tem, da bi sledili Duhu. Cerkev bo vsekakor ostala, vprašanje je, ali bomo mi tisti, ki ji bomo prinašali pravega duha ali pa jo bomo z navidezno lepoto razdejali, košček za koščkom. Vzemimo si današnje Jezusovo opozorilo k srcu. Naslanjajmo se Nanj in samo v Njem iščimo pravo zgovornost in modrost.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2024/11/26/sreda-27-november-2024-jaz-vam-bom-dal-zgovornost/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sveti Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. novembra, 2024 at 18:41

     GODUJE SVETI VIRGIL: APOSTOL KARANTANIJE, ZAVETNIK SLOVENIJE

     DANES SE SPOMINJAMO SV. VIRGILA, BENEDIKTINSKEGA MENIHA IN
     SALZBURŠKEGA ŠKOFA, KI JE POMEMBEN ZA NAS SLOVENCE.

     https://portal.pridi.com/dogodek/sv-virgil-apostol-karantanije/2024-11-27/

     Sv. Virgil, prosi za nas!

     Odgovori
6. janez says:

   27. novembra, 2024 at 17:09

   Misel o hvaležnosti in dobroti
   Hvaležnost je prijazno in prisrčno čustvo do dobrotnika. Hvaležnost je izraz priznanja za dar ali uslugo, ki smo je bili deležni. Pokažemo pa jo lahko na različne načine. Ko pokažemo hvaležnost za prejeti dar ali uslugo, osrečimo dobrotnika, pa tudi sami se lepše počutimo. Nehvaležen človek ne more biti srečen, še manj pa zna tak človek osrečevati druge. Osrečujmo drug drugega z iskreno hvaležnostjo.

   Ognjišče: Molitev
   Gospod Bog,
   od tebe prihaja vsak dober dar,
   vlij v naša srca hvaležnost za vse,
   kar nam ti sam daješ
   in kar nam poklanjaš po dobroti ljudi.
   Daj, da se bomo bolj zavedali tvoje dobrote,
   ki prihaja k nam po plemenitih ljudeh
   in po stvareh,
   ki jih moremo imeti in uporabljati.
   Naj še bolj cenimo tvoje darove.
   Pomagaj nam,
   da svoje hvaležnosti ne bomo kazali le z besedami,
   ampak tudi s tem,
   da bomo pomagali ljudem,
   ki so v kakršnihkoli težavah.
   Tako bomo dobrotljivo stali ob strani tistim,
   ki so v potrebi, ter s svojo bližino opogumljali tiste,
   ki so potrti in žalostni.

   https://revija.ognjisce.si/povejmo-z-zgodbo/9342-hvaleznost

   Hvaležnost je občutek zadovoljstva, ki ga doživimo, ko smo, zavedajoč se nečesa, kar imamo. Hvaležnost ali hvaležnost lahko izrazimo na različne načine, kot so misel, čustvo ali dejanje do drugih oseb. Hvaležnost nas pogosto navda z občutkom očaranosti, zahvale in hvaležnosti za življenje, ki ga živimo. Ko izražamo hvaležnost drugim, to počnemo svobodno, ustvarjalno in brez pričakovanj. Hvaležnost je tudi potrditev, da smo od nekoga prejeli nekaj, kar nam veliko pomeni.

   Izraziti hvaležnost brez besed.
   Saj tiste popolne hvaležnosti
   pač ne moremo ujeti v besede.
   Sploh pa ne v tiste
   neštetokrat izgovorjene besede,
   ki so že vse obrabljene
   in so podobne robovom stopnic,
   ki vodijo v zgornja nadstropja oblasti,
   časti in slave.
   Začutiti torej hvaležnost tako,
   da prevzame vsega
   človeka do zadnjega vlakna.
   In vendar, kdo ne čuti,
   da je ljubezen tako brezmejna,
   da doseže višino hvaležnosti.
   Nikoli na zaključi dneva
   in se ne ulezi k počitku,
   če se prej ne zahvališ Njemu,
   da ti je bil dan podarjen.
   Ko srce začuti,
   da je za sencami dnevnih dogajanj
   vse tako, kot mora biti,
   potem duša vzdrhti v radosti.
   Potem se prerodi v radostno hvaležnost,
   v zahvalo, v brezmejno veselje.
   Avtor: Jože Urbanija

   Sklep:
   »Kaj imaš, česar bi ne prejel?« (1Kor 4,7) se sprašuje apostol Pavel. Zato si morda velja ob tej priložnosti izprašati vest: kolikokrat smo zamudili priložnost, da bi izkazali svojo hvaležnost Bogu, pa seveda tudi ljudem, po katerih smo mnogo prejeli? Ali pa nam morda bolj odgovarja stavek, kot denimo »V življenju mi ni nič podarjeno«, kar je zagotovo ena največjih neresnic sodobnega časa. Hvaležnost pomeni pomnožitev Njegove Milosti, ki jih že prejemamo, nehvaležnost pa prinaša njihovo izgubo. Hvaležnost se poraja iz ljubezni in ponižnosti. Je tudi naš odgovor na neskončno Božje usmiljenje. Bodimo Dobri in Usmiljenji, zakaj vse kar bomo drugim pomagali in darovali, nam bo Bog večkratno povrnil. Zakaj pri Bogu bomo imeli Bogat Darovanjski Račun Ljubezni in Dobrote.

   Odgovori
   • Miro says:

     27. novembra, 2024 at 20:19

     Slavimo Gospoda in se mu za vse zahvaljujmo pri obhajanju svete maše, ki je najvišja oblika zahvale. In vsak dan tudi zvesto živimo v moči svete Evharistije!

     MISEL O SVETI EVHARISTIJI: BOŽJI SIN PRIHAJA IZ NEBES IN SE SKRIVA V SVETI HOSTIJI ZARADI TEBE IN TVOJEGA ODREŠENJA.

     Več o tem na: Razlaga svete mašne daritve – sedeminsedemdeset milosti, ki jih prejemamo, kadar smo zbrano in pobožno pri sveti maši. (p. Martin von Cochen)

     http://www.molitev.net/milosti-pri-masi.html

     BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE IN DUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
     • Miro says:

       27. novembra, 2024 at 20:19

       V razmislek še:

       EVHARISTIJA – ZAHVALA BOGU

       https://sku.rkc.si/wp-content/uploads/2021/05/EVHARISTIJA.pdf

       BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE INDUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

       Odgovori
       • Miro says:

         27. novembra, 2024 at 20:29

         O EVHARISTIJI več na:

         https://marija.si/gradivo/kkc/vii-evharistija-porostvo-prihodnje-slave/

         BOŽJE USMILJENJE, NEIZMERNO V ZAKRAMENTU EVHARISTIJE INDUHOVNIŠTVA, ZAUPAMO VATE!

         Odgovori
7. Miro says:

   27. novembra, 2024 at 13:25

   SVETI OČE: ZA MIR JE POTREBEN DIALOG; NIKOLI IZGUBITI UPANJA

   S PAPEŽEM FRANČIŠKOM SE JE V PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA 2024, SREČALA DELEGACIJA MLADIH, KI SO SE ZBRALI V RIMU NA POBUDO SVETA ZA VSESPLOŠNI MIR. POVABIL JIH JE, NAJ OB NEUSPEHIH NE OBUPAJO TER POUDARIL, DA STA ZA DOSEGO MIRU BISTVENEGA POMENA ODPUŠČANJE TER PRIPRAVLJENOST, DA BI POZABILI NA PREDSODKE IN RANE PRETEKLOSTI.

   Papež je na začetku govora pohvalil njihova prizadevanja za mir v Sveti deželi, »ki je bila skozi stoletja priča tolikemu nasilju in trpljenju«. »Zaradi trenutnih razmer je spodbujanje miru še toliko pomembnejše in vesel sem, da vašo delegacijo sestavljajo mladi iz različnih okolij in verstev. To je jasno znamenje, da je želja po miru globoko zakoreninjena v človeškem srcu in da je sposobna prinašati enost v različnosti. Vendar pa vsi vemo, da vaša naloga ni lahka. Zato bi vam rad v razmislek predlagal tri kratke točke.«

   »Prva je ta, da za to pomembno nalogo potrebujemo mlade, saj imajo določene vrste idealizem, navdušenje in upanje, ki nas vse spominjajo, da je boljši svet mogoč, ter da je mir mogoč. Mladi lahko pomagajo drugim odkriti predvsem ključne elemente, ki tlakujejo pot miru: to sta odpuščanje in pripravljenost, da bi pozabili na predsodke ter rane preteklosti. Mladi so ustvarjalni, vendar je žalostno, če srečamo “ideologizirane” mlade, pri katerih ideologija nadomesti misli in pripravljenost, da bi delali dobro. Vedno se moramo spominjati zgodovine in se iz nje učiti, nezdrava navezanost na rane in predsodke iz preteklosti ne more voditi k resničnemu in trajnemu miru. Nasprotno, samo še potrjuje spiralo konfliktov in razdeljenosti.«

   Druga točka, o kateri je spregovoril papež, je nenehno prizadevanje za dialog, saj je to glavno sredstvo, ki ga imamo na razpolago. »Zbliževati se, se izražati, poslušati se, se gledati, spoznavati, se skušati razumeti, iskati skupne točke – vse to izraža glagol “dialogizirati” (Okrožnica Fratelli tutti, 198). Dialog je edina pot k miru. Mladi so lahko veliki obrtniki miru prek dialoga,« je poudaril sveti oče in navzočim spregovoril o tretji točki, to je »nikoli izgubiti upanja«.

   »Upanje ne osramoti. Ne izgubite upanja. Tako zlahka obupamo, ko vidimo uničujoče posledice vojne in sovraštva, da ne govorimo o revščini, lakoti, diskriminaciji in raznih drugih resničnostih, ki ogrožajo možnost miru. Te resničnosti so posledica vojn. Zaradi tega bi lahko pomislili, da so naša zavzemanja za dialog zaman, saj prinašajo le malo konkretnih rezultatov. Morda boste deležni tudi kritik, ker ste osredotočeni na potrebo po dialogu, da bi pospešili prizadevanja za mir. V teh trenutkih se spomnite, da vse tisto, kar je vredno narediti, ni nikoli lahko. Zahteva žrtvovanje in pripravljenost, da se vsak dan znova trudimo, zlasti kadar se zdi, da stvari ne potekajo tako, kot bi si želeli. Ohranjajte upanje živo, dragi mladi, in se vedno zavedajte, da smo vsi del ene človeške družine. Vsi smo bratje in sestre in prizadevanja za spravo, harmonijo in mir bodo vedno vredna našega časa in truda. In seveda nikoli ne izgubite smisla za humor, za zdravo veselje. To je zelo pomembno. Ne izgubite te sposobnosti veselja, ki pomaga videti najboljše stvari.«

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-11/sveti-oce-za-mir-je-potreben-dialog-nikoli-izgubiti-upanja.html

   MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. novembra, 2024 at 13:28

     MOLIMO ZA MIR V SVETU

     Dragi nebeški Oče,
     ustvaril si nas iz ljubezni
     in nas pričakuješ za vsakim dogodkom, majhnim in velikim.
     Združeni v Kristusu z vsemi našimi brati in sestrami,
     ki danes trpijo zaradi oboroženih spopadov,
     in vedoč, da smo “zaviti” v plašč naše Matere Marije,
     stegujemo roke, da bi sprejeli tvoj mir.

     Bodi usmiljen do vseh, ki so umrli
     med neštetimi napadi,
     in do njihovih bližnjih, ranjenih;
     do tistih, ki so nekoga ubili,
     in do vseh ljudi, ki trpijo zaradi nasilja.

     Prosimo te, vsemogočni Bog:
     ustavi vojno in uporabo orožja.
     Podari nam svoj mir.

     Podari nam ponižnost, da bomo prepoznali svojo majhnost,
     in modrost, da sprejmemo tvojo ljubezen in odrešenje,
     ki k nam prihajata po križu in pokori.

     Razprši hudodelce,
     ki v človeških srcih sejejo nasilje, laži in sovraštvo.
     Pošlji nam Svetega Duha, ki prebuja usmiljenje,
     sočutje in odpuščanje,
     ter nam omogoča, da se kot bratje in sestre združimo v tvojo slavo.

     Ves se ti izročam:
     skupaj z drugimi me uporabi,
     da bi svetu prinesli mir.
     Združi me s seboj v tem, kar čutim in mislim,
     v vsem, kar sem.

     Sprejmi zdaj vsa moja prizadevanja in žrtve,
     da se osvobodim svojih sebičnih interesov.
     Napolni moje srce s svojo ljubeznijo
     in poskrbi, da bo vidna tudi v mojih očeh,
     mojih besedah, dejanjih in življenju.

     Naj tako sodelujem
     pri širjenju pravičnosti in ljubezni.
     Naj ti pomagam pospeševati spravo
     in odpreti svet za tvoje večno bogastvo.

     Amen.

     Molitev za mir, Aleteia

     Odgovori
8. Miro says:

   27. novembra, 2024 at 9:23

   SVETOST SE NAM POGOSTO ZDI VZVIŠENA IN ODDALJENA, AMPAK … (Aleteia, 02/06/21)

   Piše: Alenka Klemenc

   SVETOST SE NAM POGOSTO ZDI VZVIŠENA IN ODDALJENA, AMPAK STOPA PRAV DO NAS

   Brala sem, da je Terezija Deteta Jezusa že kot otrok iskala svetost. Ne samo v molitvi, temveč se je je želela tudi dotakniti. Preden je vstopila v samostan, je obiskala Kolosej. Tam se je dotikala tal, kjer so umirali krščanski mučenci. V katakombah je šla prav do grobnic, da se je lahko dotaknila svete kosti mučenca. Svetosti je želela biti blizu, kolikor je mogla.

   Svetost se nam pogosto zdi vzvišena in oddaljena, ampak stopa prav do nas. Včasih res ne dopusti človeškega dotika. Mojzes se je v vzhičenosti želel približati svetlobi gorečega grma, vendar je zaslišal glas, naj se ji ne približa, saj je bila celo zemlja okrog polna svetosti. Mariji Magdaleni, ki se je po vstajenju želela dotakniti Jezusa, to ni bilo dovoljeno, saj je bil v poveličanem telesu.

   Svetost pa stopa k nam tudi v veliki bližini. Cerkve in romarski kraji so polni svetosti. Tja prihajamo, da se duhovno napolnimo in smo svetosti lahko blizu. S svetostjo je napolnjena vsaka maša, med katero se ta bogato izliva po besedi, pesmih in skrivnosti spremenjenja. Sveti so zakramenti in blagoslovi, pa tudi blagoslovljeni kipi, slike in nabožni predmeti, ki jih lahko odnesemo domov. Svetost se podarja vsakomur, ki jo išče.

   POSEBEN DOTIK SVETOSTI PA JE SVETO OBHAJILO

   Po eni strani gre za najgloblje dejanje Boga, ko hostije spremeni v Najsvetejše, kar obstaja – pravo Jezusovo telo. Po drugi strani pa to Najsvetejše, ki se mu ne bi smeli niti približati, kaj šele se ga dotakniti, vstopi v nas same. Ko zaužijemo hostijo, se ta vgradi v naše telo in preide v celice in kri. Na enak način duh te svetosti, ki je zajet v njej, zajame naše srce.

   Dan, ko otrok prejme prvo sveto obhajilo, je zato poseben dan. Bela obleka otroka in bela hostija kažeta enost, v kateri sta oblečena v enako oblačilo. Otrok to doživlja preprosto in otroško. Včasih se zdi, da ne razume ali da mu celo ni mar, kako velik pomen ima prva hostija za njegovo življenje.

   Toda Bog otroku spregovori na način, ki ga odrasli ne slišimo. Obhajilo vanje vstopi mimo naših razlag ali vzvišenih besed. Otroško srce se kot glina prepusti Bogu. Vsak dotik in delovanje Boga v človeku namreč vedno ostaja tudi skrivnost.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/06/02/svetost-se-nam-pogosto-zdi-vzvisena-in-oddaljena-ampak

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   26. novembra, 2024 at 16:01

   ZARES, TI MI PRIŽIGAŠ SVETILKO, O GOSPOD;
   MOJ BOG MI RAZSVETLJUJE TEMO. (Ps 18,29)

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   PRIDI, SVETI DUH, NAPOLNI SRCA SVOJIH VERNIH
   IN VŽGI V NJIH OGENJ SVOJE LJUBEZNI!

   Odgovori
   • Miro says:

     26. novembra, 2024 at 16:15

     Oprostite, ker je današnja Božja beseda v tej rubriki pomotoma objavljena še enkrat. Upam pa, da v primeru, ko gre za Božjo besedo, ta »pomota« le ni tako moteča. Nasprotno: Tekom dneva je dobro, da se čim večkrat spomnimo na to, kaj nam Gospod naroča in se po tem v življenju tudi ravnamo. POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI!

     Ob tem še:

     ZAKAJ JE SVETO PISMO TAKO POSEBNO? Ker pripoveduje prav posebno ljubezensko zgodbo: Bog sam podarja ljudem in svetu svojo ljubezen. Bog, ki je navdihnil vsako besedo Svetega pisma, nam sporoča, kako zelo nas ima rad.

     Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/01/23/10-cudovitih-svetopisemskih-citatov-o-bozji-besedi

     Odgovori
10. Miro says:

    26. novembra, 2024 at 16:00

    ZARES, TI MI PRIŽIGAŠ SVETILKO, O GOSPOD;
    MOJ BOG MI RAZSVETLJUJE TEMO. (Ps 18,29)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    PRIDI, SVETI DUH, NAPOLNI SRCA SVOJIH VERNIH IN
    VŽGI V NJIH OGENJ SVOJE LJUBEZNI!

    Odgovori
    • Miro says:

      26. novembra, 2024 at 16:19

      Preberite še naslednje poučno pričevanje:

      BOŽJA BESEDA JE ŽIVA IN DEJAVNA TUDI DANES

      https://si.aleteia.org/2022/02/02/bozja-beseda-je-ziva-in-dejavna-tudi-danes

      Odgovori