Članki za dušo

14.945 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   19. aprila, 2025 at 9:58

   Pridi in Poglej: Velika sobota 19. aprila 2025

   Naj začnem z oznanjanjem dobre novice. Kristus je vstal! Aleluja!

   To je za nas, kristjane, eno najbolj veselih obdobij v letu, saj lahko v tem času doživljamo, da je življenje premagalo smrt. To moramo imeti pred očmi tudi v teh težkih časih. Pomembno je, da se zavedamo, da nas Kristus, ki je umrl na križu in po treh dneh vstal, ni zapustil, še vedno je z nami kot je obljubil. Pred naše oči bi rad postavil: Marijo Magdaleno. Marija Magdalena je doživljala globoko žalost. Imela je močan občutek, da jo je Jezus zapustil.

   Prepričan sem, da smo mnogi od nas že imeli isti občutek, ko smo iskali Božjo voljo, in ne ravno razumeli, kaj se dogaja okrog nas in zakaj moramo skozi vse te stvari. Prav tako smo občutili, da nas je Jezus pustil brez svoje navzočnosti. Toda Jezus je imel odgovor zanjo in prepričan sem, da bomo lahko, tako kot ona, našli velikonočno veselje kljub vsem težavam, pa naj bo to na osebni ravni, skupnosti ali na ravni celega naroda. Marija Magdalena, je po obdobju obupa srečala Jezusa, in to je spremenilo njeno življenje, kajti tudi naše življenje se lahko spremeni le preko srečanja s Kristusom.

   Jezusa ni bilo tam, kjer je mislila, da bi moral biti. Pogosto Jezusa iščemo tam, kjer ga ni, in ne namerava biti tam: v naših lastnih načrtih, v našem samouresničevanju. Tako kot je Marija Magdalena ugotovila, da je grob prazen, tudi mi pogosto najdemo svoje življenje – prazno. Ta izkušnja je res boleča. Kako pogosto hodimo po poti svojega življenja, ne da bi se zavedali, da hodi Jezus z nami! Moje prvo povabilo je, da gremo in se ne bojimo težav, nenavadnih okoliščin. Namesto tega naredimo vse, da se odpremo osebnemu spreobrnjenju in spravi. Odprimo se drug drugemu in našli bomo Jezusa!Naslednji korak je, da Jezus prevzame pobudo in pristopi k Mariji Magdaleni.

   Mi iščemo Boga, vendar nas je on najprej iskal. Če tega ne spoznamo, Boga ne bomo nikoli našli. Bog prihaja pogosto k nam na nenavaden način, nas preseneča. Jezus se pojavi v vsakem trenutku našega življenja, nenadoma, nepričakovano, da bi bil z nami. Ne bodimo presenečeni, ko se bo prikazal poleg nas v podobi vrtnarja, kot se je prikazal Mariji Magdaleni, v podobi brezdomca, človeka brez zaposlitve ali v podobi policaja, trgovca ali celo v podobi našega soseda iz istega vhoda stanovanjskega bloka. Moje drugo povabilo zato je, bodimo odprti za njegovo prikazanje in bodimo hvaležni za njegov prihod! Bodimo hvaležni Bogu za njegova presenečenja!

   Jezus ni le pristopil do nje, temveč je za njo imel osebno sporočilo.
   Moje tretje povabilo je, da odpremo ušesa in poskusimo slišati Jezusovo sporočilo: Pridi bližje, dotakni se me, ostani blizu in pričuj svojim bratom.Skupnost ima bistveno mesto. To je prostor, kjer lahko slišimo Jezusove besede in kjer se lahko okrepimo v svojem poslanstvu. Marija Magdalena, ki je šla ven, se je vrnila med apostole. Jezus jo vodi nazaj v skupnost. Tudi mi se moramo zavedati, da smo družina. Molimo drug za drugega, podpirajmo se.

   Zato je to moja četrta spodbuda. Iščimo in najdimo ga v molitvi, v skupni molitvi Cerkve. Upajmo, da nas bo ta skupni način molitve še bolj razveselil. Zato se vprašajmo: v katero smer hodim v svojem življenju? Včasih smo usmerjeni vedno in samo k našim težavam, ki jih nikoli ne manjka, in gremo h Gospodu le zato, da bi nam pomagal. Vendar pa so tako naše potrebe tiste, ki nas usmerjajo, in ne Jezus. In vedno gre za iskanje Živega med mrtvimi. Kolikokrat se po tem, ko smo srečali Gospoda, vrnemo med mrtve, se vrtimo okrog samih sebe, pogrevamo obžalovanja, kesanje, rane in nezadovoljstva, ne da bi dopustili, da bi nas Vstali spremenil.

   Dajmo Živemu glavni prostor v življenju. Prosimo za milost, da se ne bi pustili nositi toku, morju problemov; da se ne bi lomili ob kamnih greha in čereh nezaupanja in strahu. Iščimo Njega, pustimo se mu iskati, iščimo Njega v vsem in pred vsem. In z Njim bomo vstali.

   Pripravil: Ervin Mozetič, Pridi in Poglej

   Odgovori
2. janezj says:

   18. aprila, 2025 at 11:03

   Veliki petek: Križ vstopa v vse trenutke našega življenja.

   Ko Kristus sprejme nase križ, ni več nobenega ugovora k dejstvu, da želi biti Bog človeku popolnoma blizu. Ko sprejmemo dramo križa, dokončno vidimo, da Boga ne moremo izriniti iz nobenega dela svojega življenja, ne da bi povzročili katastrofo.

   Križ je znamenje, da se Bog ne sramuje nas, ki smo njegovi. Križ namreč ni samo ponižanje, ni nekakšna tekma, “kdo zmore več”, ampak predvsem bližina, ki jo Kristus izkaže vsakemu človeku. Tudi Jezus sam ne postavlja v ospredje bolečin in razvrednotenja, ki mu jih križ povzroča, ampak predvsem ljubezen, ki se po križu razliva na ves svet. To je ljubezen, ki jo zmore samo Bog. To je polnost življenja, ki lahko premaga smrt.

   Toda kaj je pravzaprav križ? Je to samo nekakšno orodje, sredstvo, nekaj kar nam vzbuja grozo? Spomnimo se, da Jezus križa ni samo doživel, ampak ga je tudi posvetil. Tisti kraj, kjer se je do konca darovala najsvetejša daritev Boga, je iz mučilnega orodja postal drevo življenja. Torej je prav, da ga tudi sprejemamo tako. Naša življenjska izkušnja nam govori, da je križ tisti zaklad našega življenja, ki nam omogoča, da lahko doživljamo vsak trenutek svojega časa kot popolno in čisto resnico.

   Nazaret je mesto, kjer je beseda postala človek, kjer je Bog stopil na zemljo. Betlehem je kraj, kjer je ta beseda postala očitna in je spregovorila ljudem. Golgota pa je kraj, kjer se je darovala največja daritev ljubezni. To lahko sprejmemo kot resnico svojega življenja. Tudi Marija je to prepoznala. V Nazaretu in na Golgoti. Bila je tam in prisluhnila je. Kar se je zgodilo v njenem duhu v Nazaretu, ko je za ves svet sprejela Boga, pa je na drugačen način doživela na Golgoti, vendar isto. Marija živi to držo poslušanja in čuje z Jezusom. Ona ve, kaj je najbolj bistveno, zato vztraja. Marija ve, da se Bog sklanja v Nazaret, kraj oznanjenja, in na Golgoto, kraj darovanja. Marija je ob teh dogodkih zraven, kajti ta dva dogodka kažeta naprej, na dopolnitev vsega po Božji volji.

   Naša življenjska izkušnja nam govori, da brez trpljenja ne gre. Kakorkoli delamo, srečujemo upornost svojega človeškega telesa, svoje človeške volje in svojega človeškega spoznanja. Še huje se to pojavi takrat, ko naletimo na odpor drugih, ki se z nami ne strinjajo. Tudi danes doživljamo ponižanje in nerazumevanje na mnogih koncih. Velikokrat se nam zdi, da smo izgublili smisel, da je vsa družba postala brezvoljna, da človeške strukture ne držijo več in in da ni več smisla, za katerega bi živeli.

   Kaj pa če se je to zgodilo zato, ker smo se vsi strinjali in se še danes strinjamo, da je trpljenje dobro izbrisati iz našega življenja? In ko smo hoteli izbrisati trpljenje, smo izbrisali tudi vse ideale, vso resnično lepoto, zvestobo in spoštovanje.
   Toda trpljenje je del našega življenja. Trpljenje je dejstvo, ki nas potrjuje, da smo na pravi poti in s tem tudi doživljamo odpor. Ni potrebno, celo škodljivo je, da bi silili v trpljenje, da bi ga iskali in se s tem potrjevali. To ne bi bilo po Božji volji. Če pa trpljenje pride, pa je radovoljno sprejetje trpljenja pravo Božje delo, ki omogoča, da v celoti in popolnoma doživim resnico sebe samega.

   Da bi lahko resnično zaživeli to skrivnost, prosimo Marijo: “Sveta Mati to te prosim, rane Kristusa naj nosim. Vtisni v moje jih srce.”

   Pridi in poglej: pripravil: Ervin Mozetič 18. 4. 2025

   Odgovori
3. janez says:

   17. aprila, 2025 at 17:34

   Kaj je in kaj pomeni resnično življenje v Bogu za nas Ljudi?

   Resnično življenje v Bogu pomeni, da želimo srečati in se učiti spoznavati Boga, takšnega kakršen v resnici je. To pomeni, da se mu odpremo ter gojimo poseben in zaupen odnos z njim.
   Brez te notranje zaupljivosti se mu ne moremo približati. On bo tako ostal tujec, daleč proč,
   nekje »tam visoko«. S takšne razdalje ga ne moremo resnično ljubiti. Kar Bog danes zahteva od nas, je pogovor z njim, preprost pogovor od srca do srca. Želi, da ga vključujemo v svoje vsakdanje življenje, se vedemo do njega kot do najboljšega prijatelja, a kljub temu pa nikoli ne pozabimo, da je On Sveti.

   Resnično življenje v Bogu pomeni, da se naučimo tekom dneva ob premorih iskreno moliti. Moliti tekom dneva pomeni, da smo v popolni edinosti z Bogom in v Bogu, da torej dnevno živimo, kakor nas je naučil Jezus. Tako in da zvečer spokojno zaspimo ter da se naučimo, da govorimo z Bogom od srca do srca. Zato je zelo pomembno, da dnevno molimo, zakaj to je sad naše ljubezni do Boga, da hrepenimo, da bi bili stalno z njim. Ta ljubezen se bo iz naših src prelivala v srca naših bližnjih in jih milostno božala in blagoslavljala. S tem ljudem tiho in nevsiljivo pokažemo svojo ljubezen in tako spolnjujemo Božjo zapoved, ljubezen do bližnjega.

   Zato moramo biti pripravljeni, da vsak dan izročamo Bogu svojo voljo in se mu popolnoma predamo. Tako se bo zgodilo, da bomo sicer s svojimi nogami stali na zemlji, toda s srcem in dušo bomo mogli živeti že v nebesih. Jezus odklanja mlačnost, On si želi naše iskreno srce.

   Če se Bogu ne predamo popolnoma, pomeni, da smo zvezali njegove roke. Njegova volja se tako ne more izvrševati nad nami. Biti moramo povsem povezani z Njim. To pomeni, da mu postanemo podobni, da ga posnemamo, torej ljubimo Boga in svojega bližnjega. Ne moremo govoriti o miru in edinosti, če nismo povezani z Bogom.

   Resnično življenje v Bogu pomeni, da razširjamo Božje kraljestvo in pospešujemo spoznavanje Troedinega Boga. Pomeni, da prava podoba Boga, našega Očeta, postaja vedno bolj vidna, tako da ga bo lahko naš duh klical: »Abba! Oče!«

   Resnično življenje v Bogu pomeni, da bomo v dejanju uresničevali ljubezen do njega in do bližnjega, kar je Bogu všeč. Jezus pravi: »Na dan sodbe boste sojeni po meri svoje ljubezni.«

   Resnično življenje v Bogu pomeni, da postanemo priče Najvišjega, priče Božje ljubezni, da povemo svetu, da ga On v svoji zvesti ljubezni in usmiljenju nikoli ne pozabi,
   čeprav ljudje pozabljajo njega, in bi brez milosti Boga lahko postali manj dobri ljudje
   na svetu. Njegova ljubezen do nas nima konca.

   »Pridite! Pridite in sklenite mir z menoj, svojim Bogom, in imeli boste moj blagoslov.
   Vrnite se k meni in živeli boste večno.«
   Vse sem vam daroval, kar potrebujete Otroci moji. Amen

   Resnično življenje v Bogu medmrežje za navdih in duhovno življenje

   P.s.: Bratje in sestre v Kristusu, bodimo pogumni in verujmo v Boga; vse imamo od Njega, kot dar, da smo lahko dobri in ljubeči otroci Očeta v Nebesih. Bodimo hvaležni, delovni, pošteni in skromni kot apostoli in ali misionarji ljubezni do drugih. Dajmo drugim tihi zgled. In nikoli ne obupajmo, saj imamo Očeta, ki skrbi za nas. Brez Njega nam ne zraste noben nov las na glavi in nič novega se ne zgodi brez Njega na Zemlji. So stvari pa, katere lahko spreminjam in popravim in so stvari, na katere nimam vpliva, za kar prosim Svetega Duha, da me poduči in razsvetli, da vem, kaj je prav v Božjih Očeh.
    

   Odgovori
4. janez says:

   15. aprila, 2025 at 9:45

   Razne zbrane plemenite in duhovne misli dobrih ljudi o služenju in pomoči revežem, trpečim in ubogim; naj nam bodo v spodbudo in veselje

   Misijonarke Ljubezni Matere Terezije
   1) Srce, najgloblje jedro Misijonark ljubezni je: žeja Jezusovega Srca, ki se skriva v ubogem. To je vir vseh pogledov na življenje Misijonark ljubezni … Družbo lahko drži v življenju le Jezusova žeja; sposobnost poslušati jo, jo čutiti in ji odgovoriti z vsem svojim bitjem. Poslušajte Jezusovo žejo. Storite, da za vsakega od vas postane »Beseda življenja«, kot je napisal sveti oče v enem od svojih pisem. Moji ubogi v najnižjih slojih sveta so kakor trpeči Kristus. V njih Božji Sin živi in umira; po njih nam Bog odkriva svoj pravi obraz. Recite jim, da nismo tu za delo, ampak za Jezusa. Vse, kar delamo, je za Njega. Služimo Jezusu v ubogih: skrbimo Zanj, Ga hranimo, Ga oblačimo, Ga obiskujemo, Ga tolažimo v ubogih, zapuščenih, bolnih, v sirotah in umirajočih. Toda vse, kar delamo: naše molitve, naše delo, naše trpljenje – vse za Jezusa. Naše življenje ne pozna drugih razlogov, drugih utemeljitev. Tega večina ljudi ne uspe razumeti: jaz sem na uslugo Jezusu štiriindvajset ur na dan; karkoli delam, je zanj.
   (Sveta Mati Terezija)

   2) Potrebna je globoka vera, da vidimo Kristusa v strtem telesu in umazanih oblekah, pod katerimi je skrit najlepši med človeškimi sinovi. Potrebne so nam Kristusove roke, da se dotikamo teh teles, ranjenih z bolečino in trpljenjem. Kako čiste morajo biti naše roke, če naj se dotikamo Kristusovega telesa, tako kakor se ga dotika duhovnik pod podobo kruha na oltarju. S kakšno ljubeznijo in pobožnostjo in vero dviga sveto hostijo! Enake občutke moramo imeti tudi me, ko dvigujemo telesa ubogih bolnikov.
   (Sveta Mati Terezija)

   3) Prišel je trenutek, da se dotaknem najpomembnejše točke služenja, točke, ki zadeva vse v Cerkvi, duhovnike in laike: služenja ubogim. Janez evangelist piše v svojem prvem pismu: »Ljubezen spoznamo po tem, da je on dal življenje za nas. In tako smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,16-18). Jezus Kristus, čigar telo in kri se posvečujeta in ju sprejmemo in molimo kot navzoča v presvetem oltarnem zakramentu, je po cerkveni dogmi »pravi Bog in pravi človek«. Priznamo in razglašamo Jezusa za »pravega Boga« po evharističnem češčenju. Toda kako in s kakšno držo bomo konkretno pokazali našo vero v Jezusa kot »pravega človeka«? Prav s služenjem ubogim in trpečim. Tisti, ki je rekel nad kruhom: »To je moje telo«, je rekel iste besede tudi o ubogih. Izrekel jih je, ko je govoril o tem, da kar človek naredi za lačnega, žejnega, zapornika, golega, stori Njemu samemu. Ko se je povsem poistovetil z njimi, je rekel: » Jaz sem bil lačen, jaz sem bil žejen, jaz tujec, jaz nag, bolan, zaprt« (prim. Mt 25, 35 sl.). Vsakokrat, ko stojimo pred trpečo osebo, zlasti tisto, ki trpi določeno hudo preizkušnjo, bi morali slišati po ušesih vere v sebi Kristusov glas, ki nam ponavlja: »To je moje telo!«
   (brat Raniero Cantalamessa, kardinal in pridigar v Vatikanu)

   4) Če te lačen človek vpraša: »Kje je Bog?«, mu daj kruha in mu reci: »Tukaj je!«
   (Mahatma Gandhi)

    
   5) Če hočeš kakemu človeku govoriti o Kristusu, ga moraš najprej sedemkrat nahraniti.
   (sveti Karel Boromejski)

   6) Revež je Božja beseda, je »kraj«, kjer žari Kristusov obraz!
   (brat Ignacio Laranaga)

   7) Lopov imenujemo tistega, ki nekomu odvzame del obleke. Ali ne zasluži tisti, ki ne obleče siromaka, pa bi ga lahko, prav tak naziv?
   (sv. Bazilij)

   8) Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu.
   (sv. Gregor Nazianški)

   9) Bodi sočuten!
   Stori vse, da bi razumel ljudi in jim pomagal. Poglobi se v njihovo trpljenje, v njihovo zapuščenost. Sestopi z griča svoje samozadostnosti v dolino, k ljudem, ki so sami in trpe, ki pogrešajo zaščito in zavetje. Ne bodi trdosrčen in neizprosen v svojih sodbah. Bodi blag in skušaj razumeti neizrekljivo hrepenenje človeka po sreči, ki se včasih kaže v norih poželenjih. Tedaj boš tudi sam srečen. Takrat boš tudi ti v svoji samoti in šibkosti doživel čudovite trenutke, ki te bodo dvignili iz utečenih kolesnic vsakdanjosti. Tvoje srce bo zmoglo sprejeti in objeti vse ljudi.
   (Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim.)

   Odgovori
5. janez says:

   15. aprila, 2025 at 9:38

   Kličite Boga in ga prosite za pomoč, da se v vaše življenje zopet vrne mir – Aleteia

   Strah in negotovost zaradi zdravja, službe, otrok, partnerja idr. je pogosto težaven in neznosen občutek, ki nas lahko ohromi in pahne v žalost. Morda v določenem trenutku ne moremo storiti prav ničesar in lahko le čakamo in molimo k Njemu in premislimo situacijo kako ravnati. Včasih je potrebno zelo malo, da se ob tem umirita naše srce in um in da dobimo preblisk kako ravnati. Medtem ko bi morali storiti vse, kar je v naši moči, da odpravimo različne stresne situacije, na katere imamo vpliv, moramo tudi okrepiti naša prizadevanja tako, da prosimo za pomoč Boga. Ko to storimo, se znebimo nekaj strahu in tesnobe, ki nas obdajata, saj svet počiva na Božjih ramenih. Spodaj je odlomek iz Psalma 86, ki ga je priporočljivo moliti v času preizkušenj, ki nas navdajajo s strahom. Z njim bomo na pomoč poklicali najboljšo tolažbo. Molimo k Njemu in ukrepajmo, ko premislimo in vemo, kaj je prav.

   Molimo
   Nagni, Gospod, svoje uho, usliši me, ker sem nesrečen in reven.
   Varuj mojo dušo, zakaj veren sem, reši svojega služabnika, ti, moj Bog, ki zaupa vate.
   Izkaži mi milost, o Gospod, saj ves dan kličem k tebi.
   Razveseli dušo svojega služabnika, saj k tebi, Gospod, vzdigujem svojo dušo.
   Zakaj ti, Gospod, si dober in odpuščaš, ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo.
   Poslušaj, Gospod, mojo molitev,
   prisluhni glasu moje prošnje
   Na dan svoje stiske te kličem, kajti ti me uslišiš.
   Zahvaljujem se ti, Gospod, moj Bog, z vsem svojim srcem, tvoje ime častim na veke,
   zakaj velika je tvoja dobrota do mene,
   rešil si mojo dušo iz globine podzemlja.
   O Bog, prevzetneži so se vzdignili zoper mene,
   drhal nasilnežev mi streže po življenju,
   niso postavili tebe pred sebe.
   A ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv Bog,
   počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi.
   Obrni se k meni in mi izkaži milost,
   daj svojo moč svojemu služabniku,
   reši sina svoje služabnice.
   Stori na meni znamenje za dobro;moji sovražniki bodo videli in bodo osramočeni,
   zakaj ti, Gospod, si mi pomagal in me potolažil. Amen

   Medmrežje Aleteia molitve

   Odgovori
6. janez says:

   8. aprila, 2025 at 8:19

   Konflikt lahko nudi staršem in najstnikom nove priložnosti za boljše odnose v družini

   Ne morete pričakovati, da bo vaš najstnik spoštoval vas ali vaša pravila, če mu vi ne izkazujete iskreno vsega spoštovanja in ljubezni ter zaupanja kot starš in vzgojitelj. Pomembno je, da spoštujete nenavadno razmišljanje najstnika, tudi če se ne strinjate z njim, saj šele odrašča in pridobiva razne izkušnje. Njegovo stališče je morda kratkoročno,egocentrično ali pa samo napačno,vendar se bo on zanj boril, kolikor jemogoče. Vaš odziv na njegov pogled mora biti spoštljiv in ne nasprotujoč, razumeti morate drugačno mišljenje, saj otrok odrašča in še ni formirana osebnost in dela tudi napake. Čeprav se njegova situacija ne sklada zvašimi pravili in je to pomembna stvar, ki je povezana z moralo ali z značajem, je prav, da rečete: »Razumem te, vendar se s tabo ne strinjam, zato ne bova šla potej poti. Poskusiva se še naprej pogovarjati o tem, da bom bolje razumel zakaj se tako počutiš.«

   Sprememba pride iz odnosa. Če medkonfliktom ne napnemo ušes, je zelo težko, če ne celo nemogoče, da bi se zgodila pozitivna sprememba. Bolj kot vse drugo, se trudim, da so linije v komunikaciji vedno odprte in da odnosi ostanejo neokrnjeni.Če gre za manjšo stvar, kjer se lahko vdam brez kompromisa, to tudi storim zato, da najstniki vedo, da jih poslušam. Ne želim,da bi mladi mislili, da jih neprestano podcenjujem ali pada imam gluha ušesaza njihov način razmišljanja. Oni morajo vedeti, da razumem njihove skrbi, da me skrbi za otroka, da mu hočem vse dobro, kajti če tega ni, nas bodo preslepili in prenehali govoriti ali pa bodo poskusili druge taktike, kot naprimer besnenje in izražanje jeze skozi odklonilno in trmato uporniško obnašanje, s čimer nič ne dosežemo.

   Konflikt lahko predstavlja čudovito priložnost za utrjevanje vaših vrednot in prepričanj na strpen in razumevajoč način. Vse stvari, o katerih ste doslej poučevali svojega otroka, so sedaj v središču, saj morate svoje vrednote vključevati v življenjske situacije. Morda se z njimi ne bo strinjal, lahko pa je to nek začetek. Ve da ima dom in starše, kamor se lahko vedno obrne in po pomoč. V,e da ga starši ljubijo. Konflikt vam lahko da možnost, da bolje spoznate svojega otroka in premislite kako zgraditi odnos v odraščanju otroka. Včasih so se otroci skozi konflikt pripravljeni bolj odpreti in izraziti samega sebe. Bodite pozorni, da skozi konflikt ne zaprete vdeh vrat, dovolite jim, da povedo,kako se počutijo in kaj mislijo ter zakaj. Mogoče bodo povedali stvari, ki jih v resnicine mislijo ali pa vas bodo šokirali, vendar ne pojdite v protinapad. Vedno bodite razumevajoči in pozitivni do svojega otroka. Vsi smo že izrekli besede, za katere si želimo, da jih ne bi.

   Najstniki to storijo pogosteje, ker se še niso naučili nadzorovati svojih čustev. Zato poskušajte razumeti pomen, ki se skriva za besedami in bodite prizanesljivi do besed, kiso bile dejansko izrečene, morda prehitro in nepremišljeno v afektu. Konflikt vam lahko kot staršem pokaže, kje se motite. To, da priznate svojo napako in poveste svojemu otroku, da ste spremenili svoje mišljenje zaradi tega, kar je povedal, lahko zelo veliko pripomore k poglabljanju in iskrenosti odnosa ter medsebojnemu zaupanju. Videli bodo, da jih cenite kot samostojneposameznike. Če se motite, to tudi priznajte. Če veste, da imate prav, pa se ne predajte zavoljo miru, ampak ljubeče vztrajajte in dajte tihi zgled. Zapomnite si, da se vse pozitivne stvari, ki jih lahkoprinese konflikt, uničijo,če se prikrade nespoštovanje iz katerekoli strani. Zato ne sme priti do kričanja,žaljivk in loputanja z vrati. Takoj, ko se to zgodi, morate pogovor prekiniti, dokler se čustva ne umirijo.

   Znanje glede ravnanja s konflikti, ki ga dobi od vas, bo potreboval skozi vse življenje. Svet odraslih bo od njega zahteval, da razreši stvari in konflikte z drugimi, zato mu morate dati podlago in tisto ogrodje, ki ga bo potreboval. Pokažite mu pot k pozitivnim odzivom na konflikt, saj bo tudi on nekega dne imel otroke.

   Predvsem pa molite in prosite Njega, da se stvari umirijo. Ohranjajte dober, zdrav odnos in naj bodo možnosti pogovora vedno odprte, tako boste rešili vsak konflikt, ki nastane v vaši družini. Pravilno odzivanje se začne z vero. Morate verjeti, da je Bog dovolj velik in Milosten ter dober, da»njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu«.

   Izvlečki na Medmrežju Heartlight, Teksas, Mark Gregston, nastanitveni program za najstnike v stiski.
    

   Molitev staršev za svoje otroke
   Gospod, zaupal si nama otroke. Vsakega od njih si ustvaril po svoje in vsak naju na svoj način potrebuje.
   Toda, Gospod, imava vsak svoj poklic in po napornem delu se jim je težko posvetiti. Čutiva nevarnost, da bi nanje stresala najino slabo voljo, ali da bi jih pustila brezbrižno letati okoli in bi se potem jezila, če bi zašli na kriva pota.
   Veva, Gospod, da naju najini otroci potrebujejo sproščena in odločna obenem. Potrebujejo očeta in mater, ki imata čas zanje in potrpljenje za vsakogar izmed njih, ki jih jemljeta resno tudi v malenkostih.

   Prosim Pomagaj nam Gospod. Pokaži nama, Gospod, kdaj morava biti samo njim na voljo. Nočeva pozabiti, kaj sva kot otroka midva zahtevala od svojih staršev. Obvaruj naju oblastnosti. Daj, da močna roka, ki jo potrebujejo, ne postane trda.

   Gospod, ti veš, da jim pogosto dajeva slab zgled. Obvaruj naju domišljavosti, da bi hotela vedno veljati za nepogrešljiv vzor. Daj nama poguma, da bova vedno odkrito priznala svoje napake. Daj, da v naši družini beseda »odpuščanje« ne bo nekaj neznanega. Pomagaj otrokom, da se bodo naučili odpuščati tudi svojim staršem. Amen

   Molitev mladostnika za svoje starše
   Gospod Bog, ti veš, da si včasih predstavljam zakonsko in družinsko življenje drugače kot moji starši. Na mnoga vprašanja ljubezni in vzgoje otrok gledamo jaz in moji vrstniki drugače in bolj sproščeno. Naši pogledi se nam zdijo boljši in pravilnejši kot prepričanje naših staršev.

   Toda prosim te, Gospod, pomagaj mi, da se bom brez predsodkov približal svojim staršem, da bom odkrit in iskren do njih in jih skušal vedno znova razumeti, čeprav so drugačnega mnenja kot jaz.

   Pomagaj mi, da ne bom vedno ponavljal pripomb na njihov račun, kot da bi bili na svetu samo zaradi mene. Z obzirnostjo in pripravljenostjo naj sprejmem tudi njihove nasvete.

   Daj mi moč in uvidevnost, da kaj pripomorem k temu, da bosta moj oče in mati našla dovolj časa zase, in da bi se njuna medsebojna ljubezen, kateri dolgujem življenje, ne bo ohladila po moji krivdi. Amen

   Odgovori
7. janez says:

   3. aprila, 2025 at 19:02

   Nekateri premisleki in razmišljanja, kako sami sebi pomagati, biti svoj dober prijatelj, da bomo zdravi, srečni in zadovoljni v življenju tako, da Hodimo po Poti k Jezusu

   Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
   Zdrav duh v zdravem telesu ali mens sana in corpore sano. Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva pripravljenost odpreti vse čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju. Vsak človek naj bo sam sebi največji prjatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi. Moli Boga in ga prosi za pomoč in vodstvo! Ko je Bog na prvem mestu gre vse prav!

   Skrbi in stres se preveč kopičita in izhod se od nas odmika
   Povprečen človek sodobnega sveta je zaskrbljen zaradi mešanice različnih situacij, v kateri so v večji in manjši meri prisotne finančne skrbi, stresno delo, slabi odnosi v službi, odtujenost od partnerja, izguba stika z otroki in pomanjkanje časa za sebe in bližnje. Nezadovoljstvo, občutek, da »ne bom zmogel vsega tega« in strahovi so prve posledice, ki se jim postopoma lahko pridružijo še depresija, anksioznost, različne kronične bolezni brez pojasnjenega vzroka in včasih tudi zlom. S pravočasnim prepoznavanjem občutkov, jasnim zavedanjem svojih čustev in vzrokov za njih, sposobnostjo, da se od občutka in čustva z distanco oddaljimo in nanj pogledamo s »trezno« glavo izven sebe, lahko pomaga stabilizirati notranjo negotovost, krepiti notranjo stabilnost in prispevati k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju zapletenih situacij, kar dolgoročno prinese več dobrega počutja. Opazovanje popolnih in nasmejanih obrazov na obcestnih plakatih, TV ekranih in družabnih omrežjih odvrača od resničnega bistva, to je dostojno življenje vsakega, ki ga z veseljem živi in deli z ljudmi, ki so mu blizu. Čudenje vsakdanjim stvarem v naravi, nasmeh sodelavca ali otroka, petje ptic, cvetenje rož in dreves, šumenje vetra, let metulja mimo nas idr., ki jih nenadoma začutimo, zaznamo, vidimo in ki jih preje nismo niti opazili, kaj šele videli. Da prisluhnemo otroku doma, partnerju in drugim ljudem. To so drobna darila za nas. Čakajo nas. Poglejmo jih in se jih zavedajmo. Živeli smo doslej namreč hitro, prehitro eden mimo drugega. Za dosego miru je potrebnih v tišini v naravi nekaj malih korakov, ki jih nakazuje neka pot sprostitve in umiritve in njun blagodejen učinek na sodobnega človeka; saj slednji nenehno nekam hiti, je zaskrbljen in je v stresu. In k nemiru preganja še druge. Zakaj že? Imamo pravico do miru in sreče. In Bog nam hoče le vse Dobro.

   Različne vloge človeka oziroma, kaj je pravzaprav človek?
   Ljudje imamo v življenju različne vloge. Lahko smo starši, prijatelji, sodelavci, razlikujemo se po poklicih in po odzivih v različnih življenjskih situacijah. Vsi nimamo vseh vlog, oziroma se te v času našega življenja spreminjajo. Kaj bi torej lahko bila skupna rdeča nit, ki nas povezuje ne glede na različne vloge, ki jih imamo v življenju? Ali ta skupna rdeča nit obstaja? Kaj je človek, ko pogledamo nanj iznad vseh vlog, ki jih igra v različnih obdobjih življenja? Kaj v resnici je človek? “Človek je odprt življenjski potencial in življenje je proces uresničevanja tega življenjskega potenciala,” bi povzeli po raznih modrecih. In na tebi je, da narediš kaj iz sebe in iz svojega življenja. Nihče drug ne bo. Prisluhnimo si, kakšni talenti in darovi sposobnosti in lastnosti so v nas in izven nas in preanalizirajmo, kaj hočemo in kam gremo. Ko to vemo in znamo potegniti prioritete bomo preprosto v sebi vedeli kaj, kam, zakaj in kako. Kjer je volja je tudi pot. Simple. In pri Bogu je vse mogoče.

   Povezava telesa, čustev in možganov
   Le malo truda in opazovanja je potrebno, da človek sam in na podlagi lastnega izkustva ugotovi, kakšna je povezava med telesom in možgani. Seveda so izsledki znanosti, medicine in drugih ved nepogrešljivi, a mnogo tega bi lahko razumeli sami, če bi pozorno opazovali odzive telesa ob različnih dogajanjih. Opazujmo, na primer, odziv telesa, ko nas je nečesa strah ali ko imamo tremo. Nihče se nas fizično ne dotakne, ničesar ne vnašamo v svoje telo, a kemične reakcije v telesu in splošen odziv so povsem drugačni kot v sproščenem stanju. Srčni utrip je hitrejši, potimo se, zviša se raven določenih hormonov, ki so značilni za stresna stanja, dihanje je plitko, morda hitrejše in še bi lahko naštevali. Na tem preprostem primeru je jasno in očitno, kako sta um in telo povezana in kako um vpliva na telo. Psiche et soma. Še več, razlogi, zakaj občutimo določena čustvena sanja pri tem niso bistvenega pomena. Telo ne vpraša, kdo me je razjezil, užalil ali prizadel. Niti ne vpraša po razlogih, zakaj je to tega prišlo. Lahko rečemo, da smo se upravičeno razjezili ali celo, da je bila ta oseba krivična do nas, nepoštena in še kaj. Toda to ne spremeni dejstva, da bo naše telo odreagiralo na način, ki ga sprožijo misli povezano z jezo. Ko je Buda npr. dejal: »Nihče te ne bo kaznoval zaradi jeze, temveč te bo jeza kaznovala sama po sebi«, je govoril prav o dejstvu, da s svojimi mislimi sami sebi pripravljamo neke napitke, ki so telesu bodisi koristni bodisi škodljivi. Danes je popularno govoriti o tem, kako je potrebno imeti rad samega sebe. Toda zgornji zapis pove, da je ljubezen do sebe povezana z odnosom, ki ga imamo do drugih ljudi. Kakor razmišljamo o drugih, takšno realnost ustvarjamo v sebi. Sovraštvo, zamera in jeza so trpinčenje samega sebe. Pa vendar zakaj? Ko gledamo na ljudi s strpnostjo, sočutjem in z razumevanjem, oziroma, ko razumemo njihove zmožnosti in omejitve ter nismo užaljeni, ker ne zmorejo ali ne znajo več in ker ne ravnajo drugače, kot ravnajo, si s tem prihranimo marsikatero negativno čustvo in posledično tudi telesno težavo. Strpni smo, ne. In Usmiljeni ter Dobri. In izžarevamo Jezusa na vsakem koraku !
    
   Kaj je pomembnejše glava ali srce ? Kar oboje je potrebno za harmonijo
   Nekateri prisegajo na to, da jih vodi razum, da se odločajo z razmišljanjem, drugi delujejo bolj instinktivno in rečejo, da njih vodi srce. Verjetno v različnih trenutkih prevladuje eno ali drugo, a vendar obstaja ultimativni odločevalec, da nekdo poseže po nezdravi hrani, se prepusti zasvojenosti, zboli ali se kako drugače vda, drug pa se bori z vsakodnevnimi izzivi na drugačen način. Ko kupimo npr. karto za vlak, vemo, kam se želimo peljati. Človek pa pogosto deluje tako, da stori določeno dejanje (kupi karto za smer dogajanja), kasneje pa se pritožuje, kam je njegov vlak pripeljal. Premalo se zavedamo, da sami kupujemo karte za svoja potovanja v življenju, da pogosto brezglavo stopamo na vlak, čigar smer nam kasneje ni všeč in si je ne želimo ozroma spoznamo, da je bila sprejeta napačna odločitev, ki smo jo premalo premislili. Svojo slepoto kasneje (krivično) pripisujemo »delovanju s srcem« rekoč, da nas je vodilo srce. Toda srce in neodgovorno ter slepo ravnanje niso eno in isto.

   Razmislek ali »glava« je torej tisti del, ko smo zmožni dojeti povezave med vzrokom in posledico naših dejanj, ko lahko tudi vnaprej predvidimo, kam nas bo odpeljal določen vlak ali dejanje. Razmislek ne pomeni nič drugega kot budnost (lat. vigilantibus sum). Vidimo, razumemo, dojemamo, znamo povezovati. S tem pa smo učinkovitejši pri reševanju problemov, smo bolj ustvarjalni in ravnamo optimalno v dani situaciji. In srce? Vedno obstaja znanje nad znanjem. Nekdo zna več kot mi jaz/mi. Ne glede na to, koliko smo se naučili in kaj vse že vemo, vedno bo nekaj večjega, višjega, do tedaj neznanega. Znanje je pot, ki nima svojega konca. Kdor pravi, da je prišel do cilja, ni povedal prav, saj je pot še dolga in mi smo potniki. Zato vsakič, ko stopamo v nekaj novega, potrebujemo pogum srca. Ne moremo vedeti z gotovostjo, napake bodo prav gotovo na obzorju, varnosti ni, zavetja ni … A srce je tisto, ki te čez vse te dvome pripelje. Le v Bogu se umiri moja duša in počije moje srce. On nas uči ljubezni, skromnosti in ponižnosti. On je moje vse.

   Kako je videti človek v harmoniji?
   Človek v harmoniji, kaj je že to? Ko ga srečamo in po neki čudni usodi še prepoznamo, smo presenečeni. Ker takšni ljudje so izven vseh spektaklov in povprečnih pričakovanj ljudi. Najdemo jih v vseh poklicih ali pozicijah. Človek v harmoniji nikakor ni vezan le na odmaknjeno življenje v naravi, temveč je lahko sredi poslovnega, delovnega, političnega dogajanja ali lahko ima zelo odgovorne naloge. Prav tako ni nujno, da svoje znanje ubesedi v »duhovno« besedišče. Lahko je živahen ali bolj mirne narave, lahko je takšnih ali drugačnih značajskih potez, toda nekatere črte so tem ljudem vendarle skupne. In ena od teh je, da z umirjenostjo duha in zaupanjem v Boga sprejemajo spreminjanje zunanjih dogodkov. Naj bo uspeh ali neuspeh, vzpon ali padec, polom ali rast, umirjenost njihovega duha je vedno prisotna. Neločljivo povezanost s svetom ne občutijo le na abstraktni ravni ali v teoriji, temveč v čisto vsakdanjih in praktičnih primerih. Razumejo namreč, da je njegov odnos do sveta in ljudi tisto, kar jim prinaša mir ali nemir. Tak človek ravna etično , z razumevanjem in z dobroto. Vendar njegovo etično ravnanje ne izvira iz ega dobrote in ne iz povprečne morale, temveč iz globokega zavedanja, da je vse, kar stori okolici, storjeno njemu samemu. Smo del velikega, živega vesoljstva, ki ga je ustvaril Gospod Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni od Njega po Njegovi Milosti in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Ganz einfach. In Bog bo blagoslovil naša pota. Živimo po Evangeliju, ker takrat Dajemo in Ljubimo.

   Za vse imamo čas, le za Boga in za bližnje ter zase nam ga zmanjka. Naredimo potrebne spremembe, začnimo pa pri sebi! Splačalo se bo in bolj bomo umirjeni, srečni in zadovoljni. Molimo in prosimo Boga za Milost in Navdih ter Božje Vodstvo, da bodo vsi naši človeški napori blagoslovljeni!

   Molitev:
   Vzemi si čas zase in za druge
   Imej čas za delo – to je ključ do uspeha.
   Imej čas za razmišljanje – to je izvor moči.
   Imej čas za igro – to je skrivnost mladosti.
   Imej čas za prijateljstvo – to je pot do sreče.
   Imej čas za sanjarjenje – to je pot k zvezdam.
   Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo – to ni le privilegij elite ampak vsakega od nas.
   Imej čas, da gledaš okrog sebe – škoda je dneva za sebičnost.
   Imej čas za smeh – kajti, to je glasba duše.
   Imej čas za Boga, da bo blagoslovil vse tvoje delo in življenje!
   Imej čas, da boš naredil kaj lepega in dobrega z Božjim Blagoslovom. Amen

   Lat. Verbum laudatur, si factum sequatur. Prevod v Slovenščini: Beseda je vredna pohvale, če ji sledi dejanje.

   Preštudirani razni prispevki iz razne strokovne literature (npr. prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Janžekovič et altri ) in lastna razmišljanja. Janez

   Odgovori
   • Minako says:

     5. aprila, 2025 at 10:42

     Čudovi, res čudovit zapis. Po eni strani se mi zdi, vse tako preprosto..ampak kje začeti..kako v glavi/srcu začeti drugače..da nas potem naša čustva ne bi mogla razjedati..in da se ne bi vozili z vlakom brez smeri..nimam bolezni, pa se moje telo počuti tako zelo bolano, utrujeno, izžeto in vem, da je to posledica mojih misli (strahu, skrbi, nemira in tudi jeze)..upam da ne zamerite..vem, da začeti pri Bogu, dan začeti z Njim mu izročiti vsak korak, dejanje..pa eni uri, pa me že zanesejo moje misli..avtomatizem, hitenje..
     Nič mi manjka, imam družino, za kar sem zelo zelo hvaležna, ampak mojo dušo tako žeja, in vem da jo žeja po nekaj več, po Gospodu in njegovem Miru.

     Odgovori
     • janez says:

       8. aprila, 2025 at 18:11

       Močno in Goreče Verujmo, da nikoli nismo sami, ker je Bog vedno z nami

       Verujem, da nisem nikoli sam brez Njega, ki sem Njegov Božji Otrok.
       Bog je vedno ob meni, saj je moj Stvarnik in moj Dobri Oče.
       Vse Stvarstvo je ustvaril in tudi Človeštvo in mene iz Ljubezni.
       Dostikrat na Poti nehote zaidem, ko me pokličejo razne sirene Mamonov na stranpoti.
       Trudim se, da se ne bi odzval z egoizmom in materializmom mišljenja in ravnanja.
       Verujem, da ne morem nikoli zaiti in daleč odtavati od Njega tako,
       da se ne bi mogel spet kot Izgubljeni Sin spet vrniti k Očetu na pravo Pot.
       Verujem, da mi je Bog namenil Življenje in ne Smrt,
       Verujem, da mi je Bog namenil upanje, odrešenje, veselje in ne potrtost.
       In Verujem tudi, da je ob Meni Zdaj in Vekomaj, saj me ima rad.
       Zato pojdi pogumno naprej Otrok, prepusti se Njemu in veruj,
       da Te vodi po Poti Odrešenja milostno naprej, ker Te brezpogojno Ljubi.
       Oče je tisti Nekdo, ki Te vedno čaka, da prideš k Njemu, čeprav včasih zaideš.
       Jaz sem Tvoj Oče in Gospod, ki ima vse, kar sem Ustvaril v svojih rokah.
       Kadar boš, moj Otrok v Težavah, Ti bom priskočil na pomoč.
       Vsak Trenutek bo zate nekaj Lepega in Odrešujočega
       in prežet boš ves z Mojo Ljubeznijo.
       Amen

       Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

       Odgovori
   • janez says:

     8. aprila, 2025 at 17:58

     Gospa Minako molite in prosite Gospoda Jezusa in Mater Marijo za Pomoč, da se bo vse postavilo na svoje mesto. Kjer je Bog na prvem mestu v naših življenjih gre vse dobro in prav. Z Božjo Pomočjo naj se vam odpre Pot k Njemu, ki je Dober in Usmiljen. Jezus je povedal, da je prišel na svet, da nas Reši in Odreši. Zdravnika ne potrebujejo zdravi je povedal. Z Vero v Njega, molitvijo in prošnjo k Jezusu in Mariji molite vztrajno in goreče.

     O Bog, nauči nas moliti.
     To danes pomeni: Gospod, vrni nas v življenje.
     Iztrgaj nas iz materije.
     Osvobodi nam srce in duha.
     Nauči nas zopet ljubiti.
     In gospod bo odgovoril: Ko moliš, reci: Oče naš …«
     Kdor reče »Oče naš«, naveže ljubezenski odnos s sočlovekom in višjim bitjem.
     Kdor reče »Pridi tvoje kraljestvo«, hrepeni po miru,
     po mirnem svetu, da bi čutil Božjo ljubezen na Zemlji.
     Kdor reče »Zgodi se tvoja volja«,
     navezuje svoje notranje bogastvo na višji,
     mogočni tok Božje ljubezni – kajti Božja volja je ljubezen.
     Ljubezen je čista, najmočnejša oblika molitve!
     Če »očenaš« moliš in ga živiš, lahko spreminjaš sebe in svet!

     Bog – moja oaza,
     Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

     Prošnja Boga za mojo ozdravitev
     Prosim Boga Očeta, da se izboljša moje zdravstveno in duhovno stanje, prosim za ravnovesje mojega fizičnega telesa in duha, pobožnost, ponižnost, dar strahu Božjega, Božji Mir in Ljubezen. Prosim Očeta, da bi ozdravel in da bi mi dal moč in mir v moje nemirno srce ter mi okrepil Vero in Upanje. Prosim Gospod varuj me in vodi me, kakor tudi mojo družino in moje prijatelje in znance. Gospod Jezus Kristus verujem, da si naš Odrešenik in da resnično bivaš med Nami. Ti si Vstajenje in Življenje ter vsa Ljubezen Boga Očeta. Prišel si, da oznaniš blagovest ubogim, da jetnikom prineseš prostost in slepim vid, da zatirane pustiš na svobodo in da pomagaš bolnim in revnim z svojim velikim Usmiljenjem. Jezus ti si naše upanje in zdravje bolnikov. Ti nas dobro poznaš in veš kaj potrebujemo. Jezus ti si Naš Brat in dobri pastir. Ti si usmiljeni Samaritan. Vem, da me ljubiš in me želiš ozdraviti, ker je v tebi, moj Jezus, še vedno tisto usmiljenje, ki si ga imel do bolnikov, ko si bival na zemlji. Spomnim se na tvoje besede v Evangeliju: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni« (Lk 5,31b). Prosim ozdravi me na duši in na telesu. K tebi prihajam žalosten, nemiren, bolan in vpijem kakor slepi Bartimej: »Sin Davidov, usmili se me«. Prosim pomagaj mi. Verujem, da si ti Bog, ki zdravi. Hvala, da me boš uslišal in me pozdravil na duši in na telesu. Hvala Ti Gospod Bog, da boš uslišal vse moje prošnje in prosim obenem blagoslovi mene in vse Ljudi dobre volje, da bomo hodili po Poti Odrešenja in se Zveličali. Amen

     Molitvenik življenje v Bogu
     Boga prosim za mojo ozdravitev ter da bom odslej zdrav na duši in na telesu, po Kristusu Našem Gospodu. Gospod usliši me in vodi me ter mi pomagaj, da bom vedno ostal stanoviten v Veri. Hvala. Amen.

     Mir in vse Dobro v Kristusu. Naj vas Napolni Božji Mir in Objame Božja Ljubeča Milost. V Bogu Naj Počije vaše srce in se Umiri.

     Odgovori
8. janez says:

   1. aprila, 2025 at 18:31

   ZAKAJ MORAMO IZPOVEDOVATI GREHE, ČE SO NAM BILI ŽE ODPUŠČENI (Prvo Janezovo pismo 1,9)?

   Apostol Pavel je napisal: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.« (Pismo Efežanom 1,3-7) To »odpuščanje prestopkov« se nanaša na osebno odrešenje, v katerem je Bog milostno odstranil naše grehe od nas, »kakor je vzhod oddaljen od zahoda« (Psalm 103,12). Ta odkupitev po njegovi krvi je »pravno« (sodniško, sodno, zakonodajno) odpuščanje, ki ga Bog obilno razliva po nas, s tem ko nam ob spreobrnitvi pripiše pravičnost Jezusa Kristusa, našega Odrešenika in Gospoda. Zgolj po brezplačni milosti so nam v Božji pravni izjavi (po pripisanju) odpuščeni vsi pretekli, sedanji in prihodnji grehi zaradi Kristusove sprave, ki jo je zanje dosegel na križu. Ker je Jezus prevzel kazen, ki bi morala zadeti nas, in nam dal svojo pravičnost, za svoje grehe nikoli ne bomo obtoženi ali obsojeni, če Vertujemo v Jezusa. Pač pa v tem življenju še vedno pogosto trpimo zaradi posledic greha.

   Razlika med Pismom Efežanom 1,3–7 in Prvim Janezovim pismom 1,9 je v tem, da se Janez ukvarja z relacijskim (odnosnim) ali familialnim (družinskim) odpuščanjem – kot v odnosu očeta do sina. Če na primer sin ni spoštljiv do očeta ali mu ni poslušen, ta greh ovira odnos med očetom in sinom. Sin je še vedno sin svojega očeta, toda kakovost odnosa je prizadeta. V njunem občestvu bo prepreka, dokler sin očetu ne prizna, kaj je naredil narobe in se mu spovedal ter ga prosil odpuščanja. Isto velja za naš odnos z nebeškim Očetom. V občestvu grešnega kristjana z Očetom je prepreka, dokler grešnik ne prizna greha in se pokesa. Ko greh izpovemo Očetu, je občestvo znova vzpostavljeno. To je relacijsko odpuščanje ali družinsko odpuščanje očeta do sina.

   Pozicijsko ali pravno odpuščanje nepreklicno prejme vsak kristjan. Zaradi svoje pozicije (položaja) odkupljenosti v Kristusu – svojem Ljubljenem Odrešeniku – imamo popolno odpuščanje vseh grehov, ki smo jih kdaj koli storili ali jih bomo storili. Cena, ki jo je na križu s Smrtjo in kasneje z Vstajenjem plačal Kristus, je zadostila Božji jezi nad vsem grehom vseh ljudi, za katere je Kristus umrl; zato ni potrebna niti sprejemljiva nobena nadaljnja žrtev ali plačilo. Ko je Jezus rekel: »Izpolnjeno je.« (Evangelij po Janezu 19,30), je to mislil resno. Tam in takrat smo za vedno prejeli večno, pozicijsko odpuščanje.

   Nenehno izpovedovanje grehov kristjane varuje pred Gospodovo vzgojo (Pismo Hebrejcem 12,4–11). Če ne priznamo greha, nas bo gotovo doletela Gospodova vzgoja, dokler ga ne priznamo. Kot smo povedali zgoraj, so nam ob odrešenju grehi odpuščeni (pozicijsko odpuščanje), toda ohranjati moramo dobro vsakodnevno občestvo z Bogom (relacijsko odpuščanje v odnosu do Boga, ko se pokesamo grehov in prosimo odpuščanja ter se spokorimo in poboljšamo). Resnično občestvo z njim ni mogoče, če vztrajamo v nepriznanem grehu (Prvo Janezovo pismo 1,5–10). Zato moramo greh priznati im se pokesati ter se spokoriti, se poboljšati ter popraviti krivice ter se opravičiti tistim, ki smo jih prizadeli; spokorimo se in spovejmo se greha, čim se ga zavemo; tako ohranjamo tesno relacijsko občestvo ali dober in ljubeč odnos z Bogom. Prosimo Boga odpuščanja in obljubimo, da se bomo poboljšali! Z grehom namreč žalimo Božjo Ljubezen do nas, ki nas je ustvaril nam vse daroval in ki hoče, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in hodili po Poti h Kristusu s tem, da bomo živeli tako kot Jezus Učenik in Odrešenik. Očistimo našo dušo grehov, da bomo vredni povabiti Boga, da pride in vstopi v nas in nas Vodi in nas UČI, kaj je prav in kaj ne. V kolikor ne bomo tega storili, nam Bog lahko nameni Božjo Vzgojo! Ali pa tudi ne, saj je Bog Neskončno Dober in Usmiljen! In vedimo, da je pri Bogu vse Mogoče, kar pa ne velja za razumevanje in dojemanje po človeški pameti. Zato se potrudimo, da bomo z Bogom in vsem bližnjimi ljudmi v dobrih odnosih in ne bomo z grehom in hudobijo žalili Boga, ki nas Neskončno Ljubi in nam Hoče le vse Dobro. Prosimo za to Boga v naši vsakodnevni molitvi, da bomo imeli Božjo Pomoč in Blagoslov.

   Medmrežje gotquestions

   Odgovori
9. janez says:

   1. aprila, 2025 at 18:21

   ALI JE BOG RESNIČEN? KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA JE NAŠ BOG RESNIČEN?

   Da je Bog resničen vemo zato, ker se nam je razkril na tri načine: skozi stvarstvo, v svoji besedi in v svojem Sinu, Jezusu Kristusu. Najbolj temeljni dokaz obstoja Boga je vse tisto, kar je storil. »Zakaj od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z razumom spoznati iz ustvarjenih bitij: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so neverniki tisti ljudje, ki so neopravičljivi.« (Rimljani 1:20) »Nebesa razglašajo božje veličastvo in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.« (Psalm 19:1) Če bi na sredi polja našel zapestno uro, ne bi predvideval, da se je tam enostavno »pojavila« ali pa, da je tam že od nekdaj. Na podlagi urinega modela bi predvideval, da je imela nekega oblikovalca, urarja. Kjer je namreč URA je tudi URAR. Toda v svetu okoli sebe vidim precej drugačno zgradbo in natančnost. Naše merjenje časa ni odvisno od ur na naših zapestjih, ampak od dela Božjih rok v Vesolju. Vesolje je mogočna Smotrna Stvaritev vsega Stvarstva in prav to je argument, da ima tudi mogočnega Stvarnika.

   Če bi našel šifrirano sporočilo, bi poiskal strokovnjaka, da bi mi ga pomagal razvozlati. Moje predvidevanje bi bilo, da je moral biti pošiljatelj sporočila (tisti, ki je sporočilo sestavil) pametna oseba. Kako zakomplicirana pa je DNK »šifra«, ki jo imamo v vsaki celici našega telesa? Ali ne ravno ta kompleksnost in namen DNK govorita o inteligenci sestavljavca te šifre? Bog ni naredil le zamotanega in skladnega sveta, tudi večnost nam je položil v srce (Pridigar 3:11). Človeštvo poseduje notranje dojemanje, da je na svetu še kaj več kot samo tisto, kar dejansko vidimo. Vsak ve, da obstaja še nekaj več kot le vsakdanje rutine in življenje. Naš občutek za večnost se odraža vsaj v dveh stvareh: uveljavljanje zakonov in čaščenje. Vsaka civilizacija v zgodovini je cenila določene moralne zakone, ki so od kulture do kulture presenetljivo podobni. Na primer, ideja ljubezni je univerzalno spoštovana, medtem ko je laž vsesplošno zaničevana. Ta splošna morala – globalno razumevanje pravilnega in napačnega – kaže na vrhovno moralno osebo, ki nam je posredovala te občutke.

   Na enak način so ljudje po svetu, ne glede na kulturo, gojili sistem čaščenja. Stvar čaščenja je marsikje različna, toda občutek za neko »višjo silo« je prisoten v vsakem izmed nas. Naša nagnjenost k čaščenju je odraz tega, da nas je Bog ustvaril po svoji podobi (Genesis 1:27). Bog se je za nas razkril tudi skozi Njegovo besedo, ki je Sveto pismo. Skozi tekst obstoj Boga razumemo kot samoumevno dejstvo (Genesis 1:1; Exsodus 3:14). Ko je Benjamin Franklin napisal svojo Avtobiografijo, se ni trudil z dokazovanjem dejstva, da on sam res obstaja. Enako pa tudi Bog v svoji knjigi knjig Bibliji ne izgublja časa z dokazovanjem svojega obstoja. Življenja spreminjajoča narava Svetega pisma, njegova integriteta in čudeži, ki so spremljali njegovo pisanje, bi morali biti dovoljšnje jamstvo za njegovo prebiranje. Tretji način, s čimer se razodeva Bog, pa je Njegov Sin, Jezus Kristus (Janez 14:6-11). »Na začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog… In Beseda je človek postala in se naselila med nami.« (Janez 1:1, 14) »Zakaj v njem telesno biva vsa popolnost božanstva.« (Kološani 2:9)

   Jezus je v svojem neverjetnem življenju popolnoma upošteval zakone Stare zaveze in izpolnil prerokbe Mesije (Matej 5:17). Vedno je bil dober, sočuten do ljudi, izvajal je javne čudeže, da bi potrdil svoja sporočila in da bi pričeval o svojem Božjem izvoru. (Janez 21:24-25). Tri dni po njegovem križanju pa je vstal od smrti, to pa je potrdilo na tisoče prič (1 Korinčanom 15:6). V zgodovinskih zapisih kar mrgoli dokazov o tem, kdo je bil Jezus. Kot je apostol Pavel rekel: »Te stvari se niso zgodile v kakšnem zakotju.« (Apostolska dela 26:26). Vemo, da bodo nekateri še vedno dvomili, imeli lastne ideje o Bogu in zatorej tudi brali dokaze. In še vedno se bo našel kdo, ki ga noben dokaz ne bo prepričal (Psalm 14:1). Vse pa je odvisno od naše Vere v obstoj Resničnega Boga (Hebrejci 11:6).

   Medmrežje gotquestions

   Gospod prosim Pomagaj naši Veri in nas varuj pred tem, da bi zašli s Poti, ki Vodi k Jezusu. Tebi Gospod se moramo zahvaliti za vse. Kajti nič se ne zgodi brez Tvoje Presvete Božje Volje. Še las nam ne zraste na glavi. Le z Božjo Pomočjo lahko vse naredimo.

   Božje Usmiljenje, Božja Dobrota in Božja Ljubezen Vate Zaupamo!

   Odgovori
10. janez says:

    1. aprila, 2025 at 15:11

    Opomnik za življenje (ali Vita tua est Academia Operosorum)

    1. Vsak dan, ki ti je namenjen koristno preživi v službi bližnjih in zastonj razdajaj vse svoje talente, ki si jih tudi zastonj prejel ob rojstvu od Boga, pa boš poslal ljudem dragocen delček večnosti in boš z dobroto osrečeval in boš srečen.

    2. Biti mlad pomeni verjeti v čudo, da je tudi nemoguče mogoče, ko iz potresnih ruševin rešiš človeka, ko nahraniš lačnega in potolažiš trpečega z mano in dobroto in ko pomagaš povsod, kjer te potrebujejo bližnji, ko premagaš sebe.

    3. Ne dovoli, da bi tvoja življenjska radost in sreča bila odvisna od tisoč in ene malenkosti, ampak presegaj drobne malenkosti s pogumom in dobrodušno velikopoteznostjo, ko je treba pomagati in opogumiti ponižane in razžaljene in pokazati pot in vzor kako iti naprej, ko se uporno spoprimeš s težavami in se tebi in drugim odprejo rešitve.

    4. Ko ti bo težko, poskušaj biti mali igrivi nasmejani dobrohotni šaljivec, ki pripoveduje skeče, poje pesmi, ali prešerno igra na gosli in tako prinaša radost in veselje žalostnim ljudem, upanje obupanim in odrešitev vsem tistim, ki so izgubili smoter, cilj in pot v življenju. Včasih moraš koga preprosto razvedriti z besedami in glasbo srca, saj ko pomagaš bližnjim pomagaš sebi. In prižgati ogenj ljubezni, da se ogrejejo premrle roke in nas objame svetloba upanja.

    5. Temelj ljudske sreče je globoka sigurnost, spontana radost v malih stvareh in velika enostavnost, ko je treba imeti človeka preprosto rad in objeti trpečega ter obrisati solze z lic otroka, ki je v vojni ostal brez staršev, mu ponuditi hrano, streho in uteho kot Kristus, ki je za lačne in bolne ter trpeče prišel na svet in na križu daroval sebe.

    6. Smeh osvobaja in razvedri potrte ter je najboljša kozmetika za zunanjost in najboljše zdravilo za notranjost, ko neopazno vstopi v kamrico srca in prežene skrbi.

    7. Ne osrečuje obilje, ampak to, v čemer uživaš. Ko lahko uživaš v enem cvetu, v enem nasmešku, v igri otroka, v letu metulja, v radosti matere, ki so ji pozdravili v bolnici sina, v nasmehu očeta, ki se mu je domov vrnil izgubljeni sin, si bogatejši od vseh milijonarjev, ki imajo vse kar si poželijo, pa vendar ostajajo nezadovoljni in se ničemur več ne veselijo. Zakaj, ker so bogataši kot Babilonski stolp preobteženi in preobloženi z zlatom, z denarjem, s hišami, avtomobili, tovarnami, bankami in drugim premoženjem, ki ne osrečuje ampak prinaša nove in nove skrbi in ker bogastvo kot mamon vseskozi nagovarja imetnika, da bi pridobival in imel še več kot doslej. Kaj pomaga bogatašu vse bogastvo sveta, če je nesrečen in osamljen in ga nihče ne razume ter ne vidi smisla v življenju!

    8. Bodi dober kakor sonce, saj to navkljub vsej hudobiji in bedi sveta, vsako jutro gotovo vzide in prinese toploto in svetlobo med nas pravičnike in grešnike, brez razlike.

    9. Naj bo vsakdo srečen s koščkom neba v Tvoji roki, s prijazno besedo izrečeno bližnjemu in strpnostjo do različnosti, ki jo izkazujejo drugi.

    10. Optimizem je kot svetloba v temo tisti najčudovitejši in najcenejši recept, da dolgo živiš zdravo in srečno in da te imajo ljudje radi. Optimistični ljudje živijo djle in lahko veliko dobrega naredijo za druge in zase. V Bogu premoremo vse, kar potrebujemo. On je naša Pot, naš Učenik in Odrešenik.

    11. Odpuščajmo sebi in drugim ter popravimo vse prizadejane krivice! Prosimo za Odpuščanje Boga in se spovejmo svojih grehov, da bomo lahko spet vse začeli na novo, brez stare prtljage. In osvobojeni vseh bremen pojdimo in naredimo vse, kar hoče Bog od nas, ki nam je vse talente in darove zastonj daroval, da bomo marsikaj dobrega naredili in Boga Slavili!

    12. Slavimo in častimo Boga s Pravičnim in Bogaboječim Življenjem tako, da ga bomo kot dobri ljudje čimbolj podobni Jezusu, se mu Zahvaljevali za vse kar smo zastonj prejeli in bili dobri verni Božji Otroci tako, da bomo vedno spolnjevali Presveto Božjo Voljo. Ljubimo Boga z molitvami in dobrimi deli in prinašajmo ljudem na svet Božjo Luč Odrešenja. Radi molimo vsak dan in prosimo Boga, da nas blagoslovi in nam pomaga.

    Janez

    Odgovori