Članki za dušo

15.019 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   27. julija, 2020 at 14:50

   Dar neba našega Boga Ljudem na Zemlji
   Nekateri ljudje ne vedo, da so dar neba našega Očeta.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako lepo je, da so in tvorno živijo v Ljubezni in Odpuščajo drugim.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako dobro je, da jih lahko srečamo in se od Njih kaj naučimo in tudi obogatimo.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako tolažilen je že njihov nasmeh in tihi zgled dobrote, ki ga črpajo od Njega.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako ubogi bi bili brez nasmeha, dobrote in odpuščanja Njega ter drugih ljudi.
   A vedeli bi, če bi jim to povedali: Ti ali jaz.
   Morda pa to niti ni potrebno, saj je to Božja Volja. On že ve zakaj.
   Kolikor je ljudi, tolikor je Poti do Boga, ki morajo prehoditi veliko strmin in še več dobrega storiti, da gredo po Poti k Njemu.
   Veliko morajo pretrpeti, veliko krivic odpustiti in veliko dobrega storiti drugim ter ljubiti druge, da pridejo na Pot k Njemu.
   Ptica je ptica takrat, ko leti v zraku.
   Roža je roža takrat, ko cveti v tisočerih barvah Njegove Prirode.
   Človek pa je Človek takrat, ko je Dober, ko Odpušča drugim in sebi in ko Ljubi in iskreno Moli k Njemu.
   V miru in spokojnosti, ko delam in ko pomagam drugim, začutim njegovo Ljubezen in Prisotnost.
   Bog nam je vse daroval, ker nas ima neskončno rad.
   Z vsakim darilom in obdaritvij nam pove, kako rad nas ima.
   Z vsakim utripom mojega žitja in bitja začutim in celo vidim na vsakem koraku
   njegovo Veliko Dobroto in Ljubezen v Stvarstvu,
   ko me v tišini boža z nežnimi sapicami in slišim njegov tihi Glas med Ljudmi in v Naravi.
   In pravi mi, da je najvišja zapoved medsebojna Ljubezen med ljudmi.
   Kajti samo Ljubezen zmore ponovno približati Boga nam vsem, tudi ateistom,
   in nam pomagati, da bomo spet vanj Verovali s srcem in dušo.
   Ni pomembna oblika molitve, pomembno je srce, ki Živi in Ljubi vse Ljudi brez razlik.
   Premalo smo molili za lastno spreobrnjenje in poboljšanje,
   in preveč Ljudi smo hladno pustili trpečih in žalostnih zaradi hladnih medsebojnih odnosov brez pomoči.
   Krščanstvo bo preživelo po dobrih Ljudeh, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Ljubeznijo
   in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji Ljubezni.
   Ko bomo molili, verjeli v Jezusa, delali in pomagali tudi drugim, bomo pomagali sebi!
   Prispevali bomo kot prenovljeni kristjani k Boljšemu Svetu, k Božjemu kraljestvu med nami.
   In Božji Mir bo prišel med nas in živeli bomo kot Učenik Jezus, Bogu v Čast in Slavo Vekomaj.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Ne potrebujem človeških bogastev, pameti in učenosti, saj je vse kar smo in kar znamo in imamo, nič v Božjih Očeh. On nam je vse to dal. Bodimo skromni in ponižni, ko molimo in ga karkoli prosimo. Ko Ljubimo pa smo podobni Jezusu! Ljubezen je najvišja Božja zapoved!

   Odgovori
2. Hvala says:

   27. julija, 2020 at 14:40

   Že večkrat sem omenila, da je dobro vpletati Jezusa in Marijo v vsakdanje celodnevno življenje, ker tudi sama tako želita. Če izročimo samo en del življenja, drugi del pa vlečemo sami, ni ravnovesja in harmonije v življenju. Pojavlja se utrujenost, razdražljivost, hitenje s časom, nezadovoljstvo.
   Jezus in Marija pomagata pri kuhanju kosila, pospravljanju, nakupih.

   https://si.aleteia.org/2019/10/12/marija-svetovalka-pri-nakupih/

   .

   Odgovori
3. Hvala says:

   27. julija, 2020 at 12:53

   SVETO PISMO NAM JASNO SPOROČA, DA JE BOG STVARNIK VSAKEGA ČLOVEKA IN JE TUDI ZATO ZAČETNIK ŽIVLJENJA IN JE TUDI VIR VSAKEGA ZDRAVJA.

   PRI ZDRAVLJENJU VSEKAKOR NE MOREMO IN NE SMEMO IZSILJEVATI BOGA, KI IMA Z VSAKIM ČLOVEKOM SVOJE NAČRTE.

   VDANOST V BOŽJO VOLJO POMENI OSVOBODITEV OD STRAHU ZA LASTNO ŽIVLJENJE.

   VDANOST V BOŽJO VOLJO POMENI GLEDATI NA SVOJE ŽIVLJENJE KOT DAR MOŽNOSTI, DA V TRPLJENJU SEBE IN DRUGE IZROČAM KRISTUSU, KI JE TRPEL, DA BI NAŠO SMRT SPREMENIL V PRAG NAŠEGA VSTOPA V VEČNO ŽIVLJENJE (Msgr. dr. Peter Štrumpf- priloga)

   http://www.skofija-sobota.si/skofova-pridiga-pri-sv-masi-v-bolnisnici

   Odgovori
4. Janez says:

   27. julija, 2020 at 12:43

   Zdravje in mladost Telesa in Duha v Ljudeh ali Mens Sana in Corpore Sano, ker sledimo Njegovemu Evangeliju
   Kdo ali kaj daje Ljudem moč Telesa in Duha, da v življenju lahko vse jih veseli in nič odveč jim ni?
   Da vztrajajo, delajo, ustvarjajo, drugim pomagajo in težko narediti zase in za bližnje ničesar jim ni?
   To je naša Notranja vera v Dobroto, Dobri Duh, ki veselje ga preveva in Telo, ki v Notranji môči se življenja veseli.
   To je blaga Duša, polna načrtov strpnosti, dobrote in radosti za Bližnje, ki nič je ne teži.
   Zato mladostna igrivost Duše in Telesa v Ljudeh žari, iskri,veselje še pozna.
   Prinaša luč, ogreva svet, ker gorko upanje za boljši jutri za naš Svet ima.
   Vsak dan prinese dobrim Ljudem novo Luč spoznanja in še večjo Moč, da vztrajajo in da gredo naprej.
   Telo se znova prerodi in prebudi, naš Um pa nove lekcije življenja pridobi in se še bolj okrepi.
   Kot jablana, ko pride čas,vzbrsti in zacveti, ob času pa dozori in nam jabolke podari.
   In že je tu Pomlad ljubezni čas, ko človek po dobrem in lepem hrepeni.
   Je res, da je Človek ali Ecce Homo, malce zaskrbljen, če našel bo, kar si srce želi,po čemer tiho hrepeni? Zakaj?
   Prav ta nemir hrepenenja Srca in Duše, pa je za Človeka sreče vir,
   če najdeta se dva, ki iste sanje sanjata, se ljubita in se spoštujeta,
   da bosta skupaj bila Zaljubljen par,
   ki jima razen njune ljubezni in skupnega življenja nič drugega ni mar.
   In to je bistvo, ki največ v Življenju našem pač velja,
   dovoljene so nam plemenite sanje,
   da Ljubezniva Dobrota vedno zmaga in veselje ter smisel v življenju mnogim da.
   AMEN

   Janez AKA Dichter Hansi

   Kje najdeš srečne ljudi?
   Med optimisti.
   Le oni so lahko srečni,
   ker znajo videti dobre strani življenja.
   Nikoli nisem srečal srečnega pesimista.
   Pesimisti sedijo v temi.
   Vse jim je sivo in oni ne morejo videti skozi meglo.
   Optimisti odpirajo svoja okna za svetlobo, za sonce.
   Zavedajo se, preprosto vedo, da je pri ljudeh veliko trpljenja, veliko nejevolje in temne mračnosti.
   Ali oni v najtemnejših nočeh odkrivajo zvezde.
   Optimisti verujejo v dobro.
   Oni verjamejo v smisel življenja.
   Oni so dokaz, da je človek več od velikih številk raznih pojavov,
   več od ročice v avtomatskem aparatu za kavo.
   Oni verujejo v prijateljstvo med ljudmi.
   Širijo ozračje zaupanja, ustvarjajo klimo radosti.

   Phil Bosmans, belgijski duhovnik in pesnik ter dobrotnik pomoči potrebnim

   Če nisi sposoben imeti ljudi rad, ostani raje v svojem človeškem kraljestvu, ali pa se ukvarjaj z mrtvimi predmeti, ljudi pa pusti pri miru.

   Odložimo vso človeško znanje in pamet, saj tega Bog ne potrebuje. Odložimo vse ulenosti in učene knjige, ter se ozrimo na uboige, lačne in bolne, ki potrebujejo našo pomoč in usmiljenje. Če hočemo bitu podobni Jezusu moramo več moliti in ljubiti, tudi sovražnike in nasprotnike. kakšne zasluge pa imamo za širitev evangelija, če ljubimo le tiste, ki nas imajo radi?

   Odgovori
5. Janez says:

   27. julija, 2020 at 12:24

   Nekatera razmišljanja, kako sami sebi pomagati, biti svoj dober prijatelj, da bomo zdravi, srečni in zadovoljni v življenju
   Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
   Zdrav duh v zdravem telesu ali mens sana in corpore sano. Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva pripravljenost odpreti vse čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju. Vsak človek naj bo sam sebi največji prjatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi. Moli Boga in ga prosi za pomoč in vodstvo!

   Skrbi in stres se preveč kopičita in izhod v rešitev se od nas odmika
   Povprečen človek sodobnega sveta je zaskrbljen zaradi mešanice različnih situacij, v kateri so v večji in manjši meri prisotne finančne skrbi, stresno delo, slabi odnosi v službi, odtujenost od partnerja, izguba stika z otroki in pomanjkanje časa za sebe in bližnje. Nezadovoljstvo, občutek, da »ne bom zmogel vsega tega« in strahovi so prve posledice, ki se jim postopoma lahko pridružijo še depresija, anksioznost, različne kronične bolezni brez pojasnjenega vzroka in včasih tudi zlom. S pravočasnim prepoznavanjem občutkov, jasnim zavedanjem svojih čustev in vzrokov za njih, sposobnostjo, da se od občutka in čustva z distanco oddaljimo in nanj pogledamo s »trezno« glavo izven sebe, lahko pomaga stabilizirati notranjo negotovost, krepiti notranjo stabilnost in prispevati k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju zapletenih situacij, kar dolgoročno prinese več dobrega počutja. Opazovanje popolnih in nasmejanih obrazov na obcestnih plakatih, TV ekranih in družabnih omrežjih odvrača od resničnega bistva, to je dostojno življenje vsakega, ki ga z veseljem živi in deli z ljudmi, ki so mu blizu. Čudenje vsakdanjim stvarem v naravi, nasmeh sodelavca ali otroka, petje ptic, cvetenje rož in dreves, šumenje vetra, let metulja mimo nas idr., ki jih nenadoma začutimo, zaznamo, vidimo in ki jih preje nismo niti opazili, kaj šele videli. Da prisluhnemo otroku doma, partnerju in drugim ljudem. To so drobna darila za nas. Čakajo nas. Poglejmo jih in se jih zavedajmo. Živeli smo doslej namreč hitro, prehitro eden mimo drugega. Za dosego miru je potrebnih v tišini v naravi nekaj malih korakov, ki jih nakazuje neka pot sprostitve in umiritve in njun blagodejen učinek na sodobnega človeka; saj slednji nenehno nekam hiti, je zaskrbljen in je v stresu. In k nemiru preganja še druge. Zakaj že? Imamo pravico do miru in sreče.

   Različne vloge človeka oziroma, kaj je pravzaprav človek?
   Ljudje imamo v življenju različne vloge. Lahko smo starši, prijatelji, sodelavci, razlikujemo se po poklicih in po odzivih v različnih življenjskih situacijah. Vsi nimamo vseh vlog, oziroma se te v času našega življenja spreminjajo. Kaj bi torej lahko bila skupna rdeča nit, ki nas povezuje ne glede na različne vloge, ki jih imamo v življenju? Ali ta skupna rdeča nit obstaja? Kaj je človek, ko pogledamo nanj iznad vseh vlog, ki jih igra v različnih obdobjih življenja? Kaj v resnici je človek? “Človek je odprt življenjski potencial in življenje je proces uresničevanja tega življenjskega potenciala,” bi povzeli po raznih modrecih. In na tebi je, da narediš kaj iz sebe in iz svojega življenja. Nihče drug ne bo. Prisluhnimo si, kakšni talenti in darovi sposobnosti in lastnosti so v nas in izven nas in preanalizirajmo, kaj hočemo in kam gremo. Ko to vemo in znamo potegniti prioritete bomo preprosto v sebi vedeli kaj, kam, zakaj in kako. Kjer je volja je tudi pot. Simple.

   Povezava telesa, čustev in možganov
   Le malo truda in opazovanja je potrebno, da človek sam in na podlagi lastnega izkustva ugotovi, kakšna je povezava med telesom in možgani. Seveda so izsledki znanosti, medicine in drugih ved nepogrešljivi, a mnogo tega bi lahko razumeli sami, če bi pozorno opazovali odzive telesa ob različnih dogajanjih. Opazujmo, na primer, odziv telesa, ko nas je nečesa strah ali ko imamo tremo. Nihče se nas fizično ne dotakne, ničesar ne vnašamo v svoje telo, a kemične reakcije v telesu in splošen odziv so povsem drugačni kot v sproščenem stanju. Srčni utrip je hitrejši, potimo se, zviša se raven določenih hormonov, ki so značilni za stresna stanja, dihanje je plitko, morda hitrejše in še bi lahko naštevali. Na tem preprostem primeru je jasno in očitno, kako sta um in telo povezana in kako um vpliva na telo. Psiche et soma. Še več, razlogi, zakaj občutimo določena čustvena sanja pri tem niso bistvenega pomena. Telo ne vpraša, kdo me je razjezil, užalil ali prizadel. Niti ne vpraša po razlogih, zakaj je to tega prišlo. Lahko rečemo, da smo se upravičeno razjezili ali celo, da je bila ta oseba krivična do nas, nepoštena in še kaj. Toda to ne spremeni dejstva, da bo naše telo odreagiralo na način, ki ga sprožijo misli povezano z jezo. Ko je Buda npr. dejal: »Nihče te ne bo kaznoval zaradi jeze, temveč te bo jeza kaznovala sama po sebi«, je govoril prav o dejstvu, da s svojimi mislimi sami sebi pripravljamo neke napitke, ki so telesu bodisi koristni bodisi škodljivi. Danes je popularno govoriti o tem, kako je potrebno imeti rad samega sebe. Toda zgornji zapis pove, da je ljubezen do sebe povezana z odnosom, ki ga imamo do drugih ljudi. Kakor razmišljamo o drugih, takšno realnost ustvarjamo v sebi. Sovraštvo, zamera in jeza so trpinčenje samega sebe. Pa vendar zakaj? Ko gledamo na ljudi s strpnostjo, sočutjem in z razumevanjem, oziroma, ko razumemo njihove zmožnosti in omejitve ter nismo užaljeni, ker ne zmorejo ali ne znajo več in ker ne ravnajo drugače, kot ravnajo, si s tem prihranimo marsikatero negativno čustvo in posledično tudi telesno težavo. Strpni smo, ne.
    
   Kaj je pomembnejše glava ali srce ? Kar oboje je potrebno za harmonijo
   Nekateri prisegajo na to, da jih vodi razum, da se odločajo z razmišljanjem, drugi delujejo bolj instinktivno in rečejo, da njih vodi srce. Verjetno v različnih trenutkih prevladuje eno ali drugo, a vendar obstaja ultimativni odločevalec, da nekdo poseže po nezdravi hrani, se prepusti zasvojenosti, zboli ali se kako drugače vda, drug pa se bori z vsakodnevnimi izzivi na drugačen način. Ko kupimo npr. karto za vlak, vemo, kam se želimo peljati. Človek pa pogosto deluje tako, da stori določeno dejanje (kupi karto za smer dogajanja), kasneje pa se pritožuje, kam je njegov vlak pripeljal. Premalo se zavedamo, da sami kupujemo karte za svoja potovanja v življenju, da pogosto brezglavo stopamo na vlak, čigar smer nam kasneje ni všeč in si je ne želimo ozroma spoznamo, da je bila sprejeta napačna odločitev, ki smo jo premalo premislili. Svojo slepoto kasneje (krivično) pripisujemo »delovanju s srcem« rekoč, da nas je vodilo srce. Toda srce in neodgovorno ter slepo ravnanje niso eno in isto.
   Razmislek ali »glava« je torej tisti del, ko smo zmožni dojeti povezave med vzrokom in posledico naših dejanj, ko lahko tudi vnaprej predvidimo, kam nas bo odpeljal določen vlak ali dejanje. Razmislek ne pomeni nič drugega kot budnost (lat. vigilantibus sum). Vidimo, razumemo, dojemamo, znamo povezovati. S tem pa smo učinkovitejši pri reševanju problemov, smo bolj ustvarjalni in ravnamo optimalno v dani situaciji. In srce? Vedno obstaja znanje nad znanjem. Nekdo zna več kot mi jaz/mi. Ne glede na to, koliko smo se naučili in kaj vse že vemo, vedno bo nekaj večjega, višjega, do tedaj neznanega. Znanje je pot, ki nima svojega konca. Kdor pravi, da je prišel do cilja, ni povedal prav, saj je pot še dolga in mi smo potniki. Zato vsakič, ko stopamo v nekaj novega, potrebujemo pogum srca. Ne moremo vedeti z gotovostjo, napake bodo prav gotovo na obzorju, varnosti ni, zavetja ni … A srce je tisto, ki te čez vse te dvome pripelje. Le v Bogu se umiri moja duša in počije moje srce. On nas uči ljubezni, skromnosti in ponižnosti. Le On mi daje Božji Mir in me Uči ter Vzgaja v Božji Ljubezni, ki ne mine nikdar.

   Kako je videti človek v harmoniji?
   Človek v harmoniji, kaj je že to? Ko ga srečamo in po neki čudni usodi še prepoznamo, smo presenečeni. Ker takšni ljudje so izven vseh spektaklov in povprečnih pričakovanj ljudi. Najdemo jih v vseh poklicih ali pozicijah. Človek v harmoniji nikakor ni vezan le na odmaknjeno življenje v naravi, temveč je lahko sredi poslovnega, delovnega, političnega dogajanja ali lahko ima zelo odgovorne naloge. Prav tako ni nujno, da svoje znanje ubesedi v »duhovno« besedišče. Lahko je živahen ali bolj mirne narave, lahko je takšnih ali drugačnih značajskih potez, toda nekatere črte so tem ljudem vendarle skupne. In ena od teh je, da z umirjenostjo duha in zaupanjem v Boga sprejemajo spreminjanje zunanjih dogodkov. Naj bo uspeh ali neuspeh, vzpon ali padec, polom ali rast, umirjenost njihovega duha je vedno prisotna. Neločljivo povezanost s svetom ne občutijo le na abstraktni ravni ali v teoriji, temveč v čisto vsakdanjih in praktičnih primerih. Razumejo namreč, da je njegov odnos do sveta in ljudi tisto, kar jim prinaša mir ali nemir. Tak človek ravna etično , z razumevanjem in z dobroto. Vendar njegovo etično ravnanje ne izvira iz ega dobrote in ne iz povprečne morale, temveč iz globokega zavedanja, da je vse, kar stori okolici, storjeno njemu samemu. Smo del velikega, živega vesoljstva, ki ga je ustvaril Gospod Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni od Njega po Njegovi Milosti in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Ganz einfach. In Bog bo blagoslovil naša pota. Živimo po Evangeliju, ker takrat Dajemo in Ljubimo. Ker darujemo drugim vse, kar smo od Gospoda zastonj Milostno prejeli.
   Za vse imamo čas, le za Boga in za bližnje ter zase nam ga zmanjka. Naredimo potrebne spremembe, začnimo pa pri sebi! Splačalo se bo in bolj bomo umirjeni, srečni in zadovoljni. Molimo in prosimo Boga za Milost in Navdih ter Božje Vodstvo, da bodo vsi naši človeški napori blagoslovljeni!
   Vzemi si čas zase in za druge
   Imej čas za delo – to je ključ do uspeha.
   Imej čas za razmišljanje – to je izvor moči.
   Imej čas za igro – to je skrivnost mladosti.
   Imej čas za prijateljstvo – to je pot do sreče.
   Imej čas za sanjarjenje – to je pot k zvezdam.
   Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo – to ni le privilegij elite ampak vsakega od nas.
   Imej čas, da gledaš okrog sebe – škoda je dneva za sebičnost.
   Imej čas za smeh – kajti, to je glasba duše.
   Imej čas za Boga, da bo blagoslovil vse tvoje delo in življenje!

   Lat. Verbum laudatur, si factum sequatur. Beseda je vredna pohvale, če ji sledi dejanje.

   Preštudirani razni prispevki iz razne strokovne literature (npr. prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Janžekovič, Joyce Meyer, Thomas Moore et altri) in lastna razmišljanja. Janez

   Odgovori
6. Hvala says:

   27. julija, 2020 at 7:22

   TRIPTIH (Marjan Dvornik _Prenova )

   SADUCEJI DANAŠNJEGA DNE

   Kje je rešitev?

   https://drive.google.com/file/d/1fv9NIfIdLvUajK6s49ZlsX2C0zn7AS9f/view

   Odgovori
7. Miro says:

   26. julija, 2020 at 20:36

   BOŽJA BESEDA NAM GOVORI: »VELIKO PREROKOV IN PRAVIČNIH SI JE ŽELELO VIDETI, KAR VI GLEDATE, PA NISO VIDELI, IN SLIŠATI, KAR VI POSLUŠATE, PA NISO SLIŠALI.« (Mt 13,17)

   Priporočimo se Svetemu Duhu, da se bomo pod Njegovim vodstvom čedalje bolj poglabljali v globoke skrivnosti svete evharistije, katere nam milostno razodeva živa Božja beseda, odkrivamo pa jih lahko tudi v naslednjih mislih:

   Vsakokrat, ko se udeležimo evharistije,
   v tem zakramentu odkrijemo
   resnični pomen svoje dejavnosti,
   v prid napredka in miru najdemo moč,
   s katero se lahko velikodušno udejstvujemo
   v naših družbenih nalogah, pri čemer nas
   spodbuja Kristus, ki v tem zakramentu daje
   življenje svojim prijateljem.
   (Janez Pavel II.)

   Vsakodnevno obhajilo
   je bilo zame kakor kopel žive vode,
   ki napne in raztegne mišice, kakor močan
   obrok pred pohodom.
   (Guy de Larigaudie)

   Iz obhajanja evharistije
   so za Cerkev vzniknile neskončne dobrine
   svobode, osvoboditve, enakosti in bratstva,
   dejavne ljubezni in socialnosti.
   (Jesus Castellano Cervera)

   Kralj slave se je osebno
   približal človeštvu in od njega zahteva
   odgovor na to Božje dejanje,
   to je, da smo usmiljeni z ljudmi,
   ki jih je odrešila njegova kri.
   (Avrelij Avguštin iz Hipona).

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo za neskončni dar svete evharistije! Slava tebi, Jezus, ti si živi Kruh življenja. Ti si naša Jed in naš Kelih. Ti si naše Odrešenje, Pravičnost, Posvečenje, Opravičenje … Hvala ti, ker se pri sveti maši daruješ nebeškemu Očetu za nas in naše odrešenje!

   Pri sveti maši Božjemu usmiljenju z zaupanjem priporočimo naše sestre in brate, ki v raznih dušnih in telesnih stiskah prosijo za molitev in uslišanje pri Bogu!

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   26. julija, 2020 at 18:48

   BOGA PROSIMO, DA NAM DA SVETEGA DUHA, NE SAMO NJEGOVE DAROVE . SVETI DUH NAS BO UČIL, VODIL, RAZSVETLJEVAL, NAVDIHOVAL ITD…

   SVETA FAVSTINA JE BILA ORODJE V BOŽJIH ROKAH!

   Poglejmo, kaj je napisala svetnica Favstina o svojem pisanju Dnevnika:

   “MOJ JEZUS, TI VIDIŠ, NE SAMO, DA NE ZNAM DOBRO PISATI, CELO DOBREGA PERESA NIMAM. VČASIH SE ZARES TAKO MUČIM S PISANJEM, DA MORAM POSAMEZNE ČRKE SESTAVLJATI V STAVKE, TO PA ŠE NI VSE. PISANJE JE OTEŽENO TUDI ZATO, KER NEKATERE STVARI ZARADI SESTER ZAPISUJEM SKRIVAJ. ZATO MORAM VEDNO ZNOVA ODPIRATI ZVEZEK IN POTRPEŽLJIVO POSLUŠATI PRIPOVEDOVANJE TISTE OSEBE. IN ČAS , KI SEM GA NAMENILA PISANJU, MINE, A HITRO ZAPIRANJE ZVEZKA POVZROČA- DA SE MI MAŽE TO, KAR JE ZAPISANO. PIŠEM Z DOVOLJENJEM PREDSTOJNIKOV IN PO NAROČILU SPOVEDNIKA.

   ČUDNA STVAR , DA VEČKRAT KLJUB VSEMU PIŠEM PRIMERNO, TODA DOSTIKRAT TAKO, DA SAMA KOMAJ PREBEREM. (Dn 839).

   Odgovori
9. Hvala says:

   26. julija, 2020 at 17:54

   Sveta Favstina Kowalska je zapisala:

   “29.09. PRAZNIK SVETEGA NADANGELA MIHAELA. POSTALA SEM NOTRANJE ZDRUŽENA Z BOGOM. NJEGOVA NAVZOČNOST ME PREŠINJA V GLOBINO IN ME NAPOLNJUJE Z MIROM, VESELJEM IN ČUDENJEM. PO TAKŠNIH TRENUTKIH MOLITVE SEM NAPOLNJENA Z MOČJO IN NENAVADNIM POGUMOM ZA TRPLJENJE IN BOJ. NIČ ME NE PLAŠI, PA ČEPRAV BI BIL VES SVET PROTI MENI. VSA NASPROTOVANJA ZADEVAJO LE POVRŠINO, V GLOBINO NIMAJO DOSTOPA , KER TAM PREBIVA BOG, KI ME UTRJUJE, KI ME NAPOLNJUJE.

   OB NJEGOVEM VZNOŽJU SE UNIČIJO VSE SOVRAŽNE ZVIJAČE. V TEH TRENUTKIH ZDRUŽENJA ME BOG OHRANJA S SVOJO MOČJO. DANA MI JE NJEGOVA MOČ, KI ME USPOSABLJA, DA GA LJUBIM. Z LASTNIMI NAPORI TEGA NIKOLI NE DOSEŽETE. V ZAČETKU SEM SE BALA TE NOTRANJE MILOSTI. VSA SEM SE PREPUŠČALA STRAHU, TODA V KRATKEM ČASU MI JE GOSPOD DAL SPOZNATI, KAKO MALO MU JE TO VŠČEČ. TODA TUDI TO MOJO UMIRITEV JE ON SAM PRIPRAVIL ” Dn 480).

   Bodimo pozorni na besede Favstine, ko je rekla:” DANA MI JE NJEGOVA MOČ….Z LASTNIMI NAPORI TEGA NIKOLI NE DOSEŽETE….MOJO UMIRITEV JE ON PRIPRAVIL: “

   Odgovori
10. Hvala says:

    26. julija, 2020 at 17:20

    Sveta Favstina Kowalska je zapisala:

    “DOŽIVLJAM TRENUTKE Z BOŽJO MATERJO IN SE PRIPRAVLJAM NA SLOVESNI TRENUTEK PRIHODA GOSPODA JEZUSA. BOŽJA MATI ME POUČUJE O NOTRANJEM ŽIVLJENJU DUŠE Z JEZUSOM, POSEBEJ V SVETEM OBHAJILU. KAKO VELIKO SKRIVNOST V NAS IZVRŠUJE SVETO OBHAJILO- TO BOMO SPOZNALI ŠELE V VEČNOSTI. O NAJDRAGOCENEJŠI TRENUTKI V ŽIVLJENJU!”(Dn 840).

    Odgovori