Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.016 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    SV. MATI TEREZIJA O BISTVU SVETOSTI, DUHOVNEM ŽIVLJENJU, O JEZUSOVI PROŠNJI …

    Svetniki nam duhovno življenje predstavljajo na kratko, vedno v povezavi z živo Božjo besedo! In kar je še pomembneje, bistveno: Svetniki tisto, kar učijo, v življenju tudi živijo, ker potrpežljivo sprejemajo in izpolnjujejo Božjo voljo! Svetniki so po vzoru Božjega Sina, učlovečene Besede, živo utelešenje Božje volje – v moči Svetega Duha!

    V tem pogledu nas vedno znova preseneča tudi sv. Mati Terezija, ki med drugim pravi: »Bistvo svetosti je veselo izpolnjevanje božje volje. Zvestoba ustvarja svetnike. Duhovno življenje je zveza z Jezusom: božja in človeška medsebojna predanost. Jezus nas prosi le, da se mu izročimo v popolnem uboštvu in popolni nesebičnosti. Prvi korak k svetosti je volja, da postanemo sveti. Z odločno in odkrito voljo ljubimo Boga, izvolimo Boga, hitimo k Bogu, ga dohitimo in ga imamo v sebi.«

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, ti si Ime nad vsakim drugim imenom! Hvala, ker me Tvoja neizmerna ljubezen vedno prehiteva, ter me nenehno spodbuja k ljubezni do Boga in bližnjega. Gospod, pomagaj mi, da Ti bom po Devici Mariji v celoti izročil svoje srce, vse svoje bitje; daj, da bom hodil v moči Svetega Duha po poti vere, upanja in ljubezni!

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Devica Marija Kraljica, prosi za nas!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  2. Hvala says:

    SEME PA KLIJE IN RASTE, DA SAM NE VE KAKO

    JEZUSA SO IMELI ZA NEPRISEBNEGA IN OBSEDENEGA. JEZUS JE DEJANSKO VIDETI KOT NEZNATNO GORČIČNO ZRNO, NEUGLEDNO IN NEPOMEMBNO. KOT SMO UGOTAVLJALI, GA PRAV ZARADI TE NEUGLEDNE PODOBE VEČINOMA NE MORE SPREJETI. MOTI JIH ZARADI DRUGAČNOSTI, SAMOSTOJNOSTI IN UPORNOSTI. NIČ NI PODOBEN PRIČAKOVANEMU ODREŠENIKU. BITI BI MORAL MOGOČEN IN CENITI NJIHOVE ŽELJE PO SAMOSTOJNI DRŽAVI, PODPIRATI BI JIH MORAL BREZ KRITIKE- MORAL BI ZNATI HVALITI, UPRETI BI SE MORAL RIMLJANOM IN NA SILO POKAZATI SVOJO MOČ- ON PA GOVORI O LJUBEZNI DO SOVRAŽNIKOV.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    TAKO NASTAJA BOŽJE KRALJESTVO V JEZUSOVI PODOBI. NIČ NI TAKO KOT BI ŽELELI, RAZEN ČUDEŽEV V KORIST LJUDSTVA.
    ——————————————————————————————————————————————————–
    TAKO NEPREDVIDLJIVA IN TEŽKO SPREJEMLJIVA JE TUDI PODOBA BOŽJEGA KRALJESTVA, KI SI JO ŽELI URESNIČITI BOG. V NAŠIH ŽIVLJENJIH.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    ON NAS VABI NA POT RASTI, MI PA IMAMO PRED OČMI KAR NEKAJ JASNIH ZAHTEV:
    ————————————————————————————————————-
    ————————————————————————————————————-
    ZAHTEVAMO: -ZDRAVJE NAM MORA SLUŽITI IN PRIČAKUJEMO DOLGO ŽIVLJENJE,
    —————— – ČE SE VSAJ MALO PRIZADEVAMO ZA POŠTENJE, SI ZASLUŽIMO TUDI MATERIALNO GOTOVOST,
    – ZAGOTOVLJENA MORA BITI ŽIVLJENJSKA POT – POROČEN ALI POSVEČEN, KAKOR SE PAČ ODLOČIMO,
    – POROČENIM NAJ BOG DA OTROKE, POSVEČENIM PA DUHOVNE POKLICE,
    – LJUDJE NAS MORAJO SPREJEMATI, ČE JIM NISMO NIČ ŽALEGA STORILI,
    – IN ŠE IN ŠE ZAHTEVAMO….

    PA JE TO RES POT BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAMI?
    ————————————————————————
    PRAV NA HITRO LAHKO POGLEDAMO VSAKO NAŠE PRIČAKOVANJE. MNOŽICA SVETNIKOV NAM GOVORI, DA JE ZDRAVJE V SLUŽBI BOŽJEGA KRALJESTVA IN NE NAŠIH PREDSTAV. POMISLIMO KOLIKO LJUDI UMIRA BREZ OSNOVNE HRANE, DOŽIVLJA VOJNE STRAHOTE IN MUČENIŠTVA. VSE TO JE DEL RASTI BOŽJEGA KRALJESTVA!
    —————————————————————————————————————————————————
    ALI PA RES NA TO GLEDAMO V TEJ LUČI???
    KOLIKO MLADIH SI ŽELI SREČATI ŽIVLJENJSKEGA SOPOTNIKA, PA JIM GA BOG NE POŠLJE?! POTEM PA JE ZA MNOGE ZELO “POBOŽNE” (v narekovajih pobožne) NAJPOMEMBNEJŠE VPRAŠANJE: KAJ SE ŠE NI POROČIL (a)?
    SMO ŽE KDAJ POMISLILI, DA S TAKŠNO LOGIKO MARSIKOGA POTISNEMO V ZAKONSKO ŽIVLJENJE, ČEPRAV NANJ NISO PRIPRAVLJENI, NITI GA MOGOČE NISO RAZUMELI KOT KLIC, AMPAK V LUČI”TAKO SE SPODOBI”.
    ——————————————————————————————————————————————————-
    SMO ZARADI ZGREŠENIH PREDSTAV O BOŽJEM KRALJESTVU ODGOVORNI ZA MNOGE LOČITVE!?
    ——————————————————————————————————————————————————–
    KOLIKO PAROV SI ŽELI OTROKA, PA GA NE MOREJO IMETI? TUDI OTROKE POGOSTO RAZUMEMO KOT CENO ZAKONCEV. IN ČE JIH BOG NE DA, MAR NI TO NJEGOVO POVABILO K RASTI V BOŽJEM KRALJESTVU NA DRUGAČEN NAČIN.
    ——————————————————————————————————————————————————
    ALI TO PREPOZNAMO , ALI PA SMO TUDI V TEM SOODGOVORNI ZA MNOGO NESREČNIH LJUDI, KI NE MOREJO SPREJETI BOŽJE VOLJE.
    ————————————————————————————————————————————————-
    SAJ JE NE PREPOZNAMO NITI MI, KAKO NAJ JO TISTI, H KATEREMU SMO POSLANI. TAKŠNE IN DRUGAČNE PREIZKUŠNJE SO ZA JEZUSA POGOSTO LE PREPROSTO ZORENJE. POT RASTI BOŽJEGA KRALJESTVA V NAS IN MED NAMI.
    —————————————————————————————————————————————————-
    ALI ZNAMO BRATI ZNAMENJA BOŽJE LJUBEZNI V KRIŽIH, KI NAS DOLETIJO? ALI ZMOREMO V VSAKEM TRPLJENJU VERJETI, DA NAS BOG LJUBI IN PRIPRAVLJA ZA ČUDOVITEJŠO PODOBO, KAKOR GORČIČNEMU ZRNU?
    ——————————————————————————————————————————————————
    POT RASTI BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAMI NE MORE BITI DRUGAČNA OD UČITELJEVE . NI VSAKO TRPLJENJE PO BOŽJI VOLJI, ČE JE ZARADI NAŠIH NEUMNOSTI, SMO SAMI KRIVI. ČE PA TRPIMO ZARADI ZVESTOBE GOSPODU, ZARADI TEGA, KER SMO MU PODOBNI V DRUGAČNOSTI, SAMOSTOJNOSTI IN UPORNOSTI, ZARADI LJUBEZNI, PA SMO LAHKO HVALEŽNI, ČE PO NAS RASTE BOŽJE KRALJESTVO NAS IN OKOLI NAS.
    NE BOJMO SE TOREJ PREIZKUŠENJ. BODIMO BREZ STRAHU ZVESTI NJEGOVIM NAČRTOM.!
    ———————————————————————————————————————————————————JEZUS JE REKEL NA GORI:”BLAGOR VAM, KADAR VAS BODO ZARADI MENE ZASRAMOVALI, PREGANJALI VSE GRDO LAŽNIVO O VAS GOVORILI. VESELITE SE IN VRISKAJTE, KAJTI VELIKO BO VAŠE PLAČILO V NEBESIH (Mirenski grad).

    Velikokrat drezamo v ljudi s svojimi neumesnimi komentarji. Jezik človeka je res najbolj nevarno orožje. O tem sem razmišljala velikokrat.
    Svetnica Favstina Kowalska je napisala: “V JEZIKU JE ŽIVLJENJE , PA TUDI SMRT. Z JEZIKOM POGOSTO TUDI UBIJAMO, VČASIH ZAGREŠIMO PRAVI UMOR-IN IMAMO TO ŠE ZA MAJHNO STVAR???
    POZNALA SEM ČLOVEKA, KI JE OD DRUGEGA ZVEDEL, KAJ SO O NJEM GOVORILI. HUDO JE ZBOLEL. PRIŠLO JE DO VELIKE IZGUBE KRVI IN VELIKO SOLZ JE PRELIL. NASTOPILE SO HUDE POSLEDICE. TEGA NI POVZROČIL MEČ, AMPAK JEZIK (Dn 119).

    Ja, res je, človeka lahko ubijemo z jezikom in to z jezikom s katerim molimo in prosimo Gospoda naj se nas usmili. Kolikokrat lahko starši prizadevamo svoje otroke, z neumesnimi in nepremišljenimi izjavami, ki temeljijo po naših merilih in občutkih itd.
    Otroci nosijo te rane na duši in če te rane ne pozdravijo, prizadevajo rane drugim v življenju.

    Osebno sem doživela, ko mi je neka oseba, stara nekaj čez dvajset let povedala, kako jo je mati prizadela z besedami, ker ji ni uspelo narediti vozniškega izpita prvič, ponavljala je večkrat. Verjemite mi, zraven mene je jokala; in to tako jokala , da se je meni zdelo, da mi poka moje srce od njene bolečine!

    Od meča lahko človek umre takoj. Od besede , ki je bila izrečena nekomu, pa lahko človek umira več let ali celo desetletij.
    Zato premislimo, preden izgovorimo res eno samo besedo.

    So pa še druge povzročitve .

    V ŽIVLJENJU LAHKO ČLOVEK NAREDI DUHOVNO PREŠUŠTVO. O tem je pisal tudi Prince Derek v knjigi _Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete. Prince Derek pravi, da je duhovno prešuštvo veliko hujše od telesnega prešuštva. Duhovno prešuštvo naredi človek, ko se obrne stran od BOGA in išče pomoči pri ljudeh- po nedovoljenih sredstvih- nasprotna smer (obisk vedeževalcev itd…).

    Človek je lahko tudi kriv, kot da je zakrivil duhovni samomor ali pa duhovni umor. Pohujševalci so lahko krivi duhovnega umora, tisti pa , ki izrabljajo pohujšanje in dovolijo, da to uniči vero človeka , so lahko krivi duhovnega samomora. Krivi so, da režejo svoje življenje od Kristusa, da zapuščajo vir življenja, ki ga prejemajo iz zakramentov, posebno iz svete Evharistije.

    Ampak ne bojmo se! Gospod nas bo varoval in čuval na vseh naših poti in usmerjal naše korake, če Mu bomo izročili SVOJO ŽIVLJENJSKO POT!.

  3. Janez says:

    KAKŠEN JE BIL POMEN IN NAMEN JEZUSOVIH SKUŠNJAV? KAJ TO POMENI?
    Po krstu se je »Jezus vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal« (Evangelij po Luku 4,1–2). TRI SKUŠNJAVE V PUŠČAVI SO BILE HUDIČEV POSKUS, DA UNIČI JEZUSOVO ZAVEZNIŠTVO Z BOGOM OČETOM. JEZUS JE OSTAL MOČAN IN JE PREMAGAL VSE SKUŠNJAVE TER SPODIL HUDIČA: APAGE SATANAS ! (Evangelij po Mateju 4,1–11; Evangelij po Marku 1,12–13; Evangelij po Luku 4,1–13). Po teh skušnjavah v puščavi »se je [hudič] umaknil od njega do primernega časa« (Evangelij po Luku 4,13), kar nakazuje, da je Jezusa kasneje hudič spet skušal. V Evangeliju po Mateju 16,21–23 Peter pod vplivom hudiča skuša Jezusa, naj ne gre na križ, zaradi katerega je bil poslan. Mogoče je bil to »primerni čas«. Pomembno pa je, da se je Jezus v molitvi in stanoviten v Veri v Boga Očeta kljub različnim skušnjavam tem izognil brez greha. Skušnjave sledijo trojnemu vzorcu, ki ga običajno izkusijo vsi ljudje (Prvo Janezovo pismo 2,16). Prva skušnjava se nanaša na poželenje mesa (Evangelij po Mateju 4,3–4), ki vključuje vse vrste fizičnih želja. Naš Gospod je bil lačen in hudič ga je skušal, da bi se odpovedal odvisnosti od Boga za svoje potrebe, tako da bi spremenil kamne v kruh brez Očetovega ukaza. Jezus je odgovoril z navajanjem vrstice iz Pete Mojzesove knjige 8,3. Druga skušnjava se je nanašala na napuh življenja (Evangelij po Mateju 4,5–7). Hudič je skušal uporabiti Sveto pismo proti Jezusu (Psalm 91,11–12). Gospod je ponovno odgovoril s Svetim pismom o nasprotnem (Peta Mojzesova knjiga 6,16) in rekel, da bi bilo napačno izkoristiti Božjo moč v posebnih primerih zaščite. Tretja skušnjava se nanaša na poželenje oči (Evangelij po Mateju 4,8–10). Hudič je skušal Kristusa k malikovalstvu s ponudbo vseh kraljestev sveta in njihove slave, ne da bi jih pridobil pravično s trpljenjem na križu. Hudič je imel nadzor nad kraljestvi sveta (Evangelij po Janezu 12,31; 14,30; 16,11). Hudič laže Jezusu z obljubo, da mu bo dal ves svet v zameno za njegovo zvestobo (Evangelij po Janezu 8,44). Že sama misel na to je odvratna Gospodu Jezusu. Zato ostro odgovori: »Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« (Evangelij po Mateju 4,10; Peta Mojzesova knjiga 6,13).

    Da je imel Bog Oče namen, ko je dovolil, da je bil njegov Sin Jezus skušan v puščavi, je jasno iz besed »Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi«. V nasprotju z izraelskim ljudstvom, ki ni prestalo preizkušnje zvestobe v puščavi (Druga Mojzesova knjiga), je Jezus, pravi in večji Izrael, uspel, tako da se je zanašal na Božjo besedo, kot bi se moralo izraelsko ljudstvo. Jezusova skušnjava je zgoščena ponovitev Izraelove izkušnje v izselitvi, razen da je Jezusu uspelo za Božje ljudstvo, medtem ko Božje ljudstvo ni. Jezus, naš pravi in večji Adam, zmagoslavna glava Božjih izvoljenih, je premagal hudiča namesto nas in za nas. V nasprotju z Adamom, ki je podlegel hudiču v udobju popolnoma bujnega vrta, ko je bil skušan, naj je od prepovedanega sadu (Prva Mojzesova knjiga 3), je Jezus, ki je stradal v puščavi, porazil hudiča, tako da se je uprl potešitvi lakote s kruhom. Jezusova zmaga nad hudičem nam zagotavlja: »Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha« (Pismo Hebrejcem 4,15). Človeška narava našega Gospoda mu omogoča, da sočustvuje z našimi slabostmi, ker je bil tudi on podvržen slabosti, vendar brez greha. »Ker je sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim« (Pismo Hebrejcem 2,18). Grška beseda, ki se prevaja kot ›preizkušan‹, tukaj pomeni ›dati na preizkušnjo, preizkusiti‹. Torej ko nas svet, naše meso in hudič preizkušajo, da bi grešili, smo lahko prepričani, da Jezus sočustvuje z nami kot nekdo, ki je pretrpel enake preizkušnje. Še več, zmagal je namesto nas in za nas. »Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče, in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso, in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo, prihajajmo z resničnim esrcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo. Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, zvest. Mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan« (Pismo Hebrejcem 10,19–25).

    Vsak dan se srečujemo z mnogimi skušnjavami in naše meso je po naravi slabotno. Vendar Bog ne bo dovolil, da bi bili skušani čez svoje moči. Dal bo izhod tistim, ki ga iščejo (Prvo pismo Korinčanom 10,13–14). Ko se mu verujoči poslušno prepustimo, smo lahko hvaležno zmagoslavni v Gospodovi osvoboditvi od skušnjave. »Ker pa so otroci deležni krvi in mesa, je prav tako tudi on privzel oboje, da bi s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudiča, in odrešil tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse življenje vklepal v sužnost. Toda ne zavzema se za angele, temveč za Abrahamovo potomstvo. Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen, v tem, kar se nanaša na Boga, pa zanesljivi véliki duhovnik, ki opravlja spravno daritev za grehe ljudstva. Ker je sam pretrpel preizkušnjo, lahko pomaga preizkušanim« (Pismo Hebrejcem 2,14-18). Poleg tega se iz Jezusovega odziva na skušnjave učimo, kako točno naj se odzovemo – s Svetim pismom. Sile zla pridejo k nam s številnimi skušnjavami. Vse imajo tri ključne vidike: poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja (Prvo Janezovo pismo 2,16). Božji Duh nas bo spodbudil, da prepoznamo in premagamo te skušnjave, ko napolnjujemo svoj um s Svetim pismom. Bojna oprema krščanskega vojaka v duhovnem boju vključuje samo eno orožje za napad, meč Duha, ki je Božja beseda (Pismo Efežanom 6,17). Če dobro poznamo Sveto pismo, bomo imeli meč v rokah. S pomočjo Svetega Duha ga bomo zmagoslavno uporabljali nad skušnjavami hudobca tudi mi verniki, ki stanovitno Verujemo v Jezusa Kristusa in hočemo hoditi za Jezusom.

    Molitev
    Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.
    Emanuel, Jacques Phillipe

    Medmrežje Gotquestions et altro

  4. Janez says:

    KAKO LAHKO ZAGOTOVO VEM, DA BOM PO SMRTI ODŠEL V NEBESA?
    Ali zagotovo veš, da imaš večno življenje in da boš po smrti odšel v nebesa? Bog hoče, da je njegovo ljudstvo v to prepričano! Apostol Janez je v Svetem pismu napisal kristjanom: »Pričevanje pa je v tem: Bog nam je dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu. Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja. To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina« (Prvo Janezovo pismo 5,11–13). Recimo, da si prav zdaj umrl in stojiš pred Bogom ter te On vpraša: »Zakaj naj te spustim v nebesa?« Kaj bi mu odgovoril? Mogoče ne bi vedel, kaj odgovoriti. Kar pa moraš vedeti je, da je ljubeči in milostljivi Bog stvarstva vsem verujočim ljudem zagotovil pot, po kateri bomo lahko točno vedeli, da bomo po smrti odšli v nebesa, kjer bomo preživeli večnost z njim. Ta pot je odrešujoča vera v Jezusa Kristusa. Takole trdi Sveto pismo: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). Najprej moramo razumeti dejstvo, zakaj je zahtevana vera v Jezusa kot edina pot do nebes. Težava je v tem, da nam naša grešna narava preprečuje, da bi imeli pravilno razmerje z Bogom na kateri koli drug način. Zato, ker smo grešniki po naravi in smo po izbiri kršili božjo postavo in smo brezupno krivični pred svetim Bogom. Zaslužili smo si večno kazen, namreč večno smrt v peklu. Toda dobra novica je: »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu« (Pismo Rimljanom 3,22–24). Sami sebe ne moremo rešiti. »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil« (Pismo Efežanom 2,8–9). S svojimi grehi si zaslužimo smrt in pekel: »Plačilo za greh je namreč smrt; …« (Pismo Rimljanom 6:23a). Zato, »Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Pismo Rimljanom 6,23b), samo vsakemu, ki veruje. Jezus sam je to potrdil, ko je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6b).

    KER JE BOG SVET IN PRAVIČEN. MORA KAZNOVATI GREHE IN NAS OTROKE VZGAJATI!. Ker je obljubil poraziti Satana, sovražnika svojega ljudstva, in smrt, ki nam jo je naš greh povzročil, je Bog zmagovito zagotovil odpuščanje in odrešenje prek Jezusove nadomestne smrti na križu (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus je na križu umrl za svoje izvoljene ovce (Evangelij po Janezu 10,15–17). »Sicer pa je tudi Kristus trpel zaradi grehov, in sicer enkrat za vselej, pravični za krivične, da bi vas pripeljal k Bogu. Res je bil po mesu umorjen, a po Duhu je bil oživljen« (Prvo Petrovo pismo 3,18). Jezus je bil križan za grehe verujočih in obujen od smrti za dokaz, da so naši grehi odpuščeni: » … on je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja« (Pismo Rimljanom 4,25).

    Zdaj pa nazaj k prvotnemu vprašanju, namreč »Kako lahko zagotovo vem, da bom po smrti odšel v nebesa?« Tole je odgovor — verjemi v Jezusa Kristusa in rešen boš (Apostolska dela 16,31). »Tistim pa, ki so jo [besedo, t. j. Jezusa] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga« (Evangelij po Janezu 1,12–13). Večno življenje lahko sprejmeš samo kot BREZPLAČNO darilo samo po božji milosti samo prek vere samo v Jezusu Kristusu. »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Pismo Rimljanom 6,23). Šele ko te bo Bog Sveti Duh obnovil z novim rojstvom od zgoraj po veri v Jezusa, lahko začneš živeti polno in smiselno življenje. Jezus je rekel: »Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Evangelij po Janezu 10,10). Vsi, ki resnično pripadajo Jezusu, bodo kot njegovi učenci večnost preživeli z Jezusom v nebesih: »Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz« (Evangelij po Janezu 14,1b–3). Če te danes Bog Sveti Duh kliče zaupati v Gospoda Jezusa Kristusa kot svojega osebnega Odrešenika, in zdaj želiš biti gotov, da boš po smrti odšel v nebesa, ti pravi: »Spreobrni se torej in pokesaj, da se ti izbrišejo grehi, moli in živi bogaboječe in pravično po Evangeliju, spolnjuj Božjo Voljo in delaj dobra dela drugim tako, da pridejo od Gospodovega obličja časi pomiritve in [ti] Gospod pošlje Mesija Jezusa, ki [ti] je namenjen« (Apostolska dela 3,19–20, poudarek dodan).

    Ljudje zaupamo in verjemo v Boga, ker je Dober in Usmiljen. Na koncu vedno zmaga Božje Usmiljenje. Smisel kazni za grešne ljudi, ki se kesajo in spovedo Bogu se smatra kot očiščenje in ne uničenje ljudi ter odpuščanje zaradi Božje Dobrote in Božjega Usmiljenja. Ker je Bog usmiljen in milostljiv, mora tudi človek biti pravičen in bogaboječ ter spolnjevati Božjo Voljo in spolnjevati Jezusov Evangelij. Človek mora imeti harmonični odnos z Bogom, s samim seboj, z drugimi bližnjimi in s celotnim Stvarstvom. Pravičnost in usmiljenje imata pomemben cilj v Božjem Načrtu, da se ljudje po Božji Milosti zveličajo. Pravičnost odkriva razodeta Božja pričakovanja, usmiljenje pa odkriva brezpogojno in zaradi tega nerazumljivo Božjo ljubezen, ker nas Bog ljubi vedno, tudi takrat ko grešimo in s tem žalimo Božjo Ljubezen. Po Jezusovem darovanju na križu in Vstajenju smo grešniki odkupljeni za svoje grehe, ker je Bog tako hotel. Da Kristusovo trpljenje človeka osvobaja, ustreza tako Božjemu usmiljenju kot tudi Božji pravičnosti. Pravičnosti zato, ker je s svojim trpljenjem na križu Kristus zadostil za grehe človeškega rodu, tako da je bil človek osvobojen po Kristusovi pravičnosti; usmiljenju pa zato, ker je Bog, ko je videl, da človek ne more sam zadostiti za grehe vsega človeštva, iz Neskončne Božje Ljubezni in želji po spravi z človekom daroval svojega Sina, da bi zanje zadostil. Takšno Božje Usmiljenje je bilo večje, kot če bi človeku Bog odpustil grehe brez zadoščenja.

    Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
    da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
    da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
    ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
    tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
    ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
    Gospod pridi in ostani z Nami vse dni,
    Gospod prosim Pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik. Amen.

    Odlomek iz objavljene molitve: Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

    Medmrežje Gotquestions et altro

  5. Janez says:

    MOLITEV PRED BRANJEM BOŽJE BESEDE V BIBLIJI
    Gospod prosim, podeli mi Milost, da bom kot Jezusov Učenec, vedno lačen in žejen Božje Besede, ki je Življenje Duš, Luč Uma, Oživljajoči Dih in Navdih Svetega Duha. Ti Bog si sam povedal: »Besede, ki Vam jih Jaz govorim, so Duh in Življenje.« V Svetem Pismu se srečujeta in stapljata Božja Vzvišenost in Svetost, nauki in Božja Volja. Ko prebiram Sveto Pismo, se mi zdi, da poslušam najlepše in najprivlačnejše napeve in melodije našega Očeta, ki nam govori. Središče, v katerem se Vzvišenost in Svetost srečujeta in prekiševata v svoji polnosti, je Tvoj Evangelij, o Jezus, naš Odrešenik in Učitelj. Vzvišenost Evangelija ni kakor hudournik , ki s svojim grmenjem napolnjuje gore, s katere se vali navzdol v dolino, temveč je mirna reka, ki nikoli ne presahne, vedno čudovita v svojem veličastvu; ni grom strele, ki bi ji sledila nevihta, temveč mirna in jasna Luč, ki se postopoma širi, dokler ne obsije Zemlje in Neba.
    Kristjan Moli, Družina 1982: Molitev po Janezu XXIII.

    Gospod Bog, prosim Te, razodeni tudi meni grešnemu Človeku, ki Te prosi in išče, skrivnosti Svetega Pisma, kakor si jih vsem svojim Apostolom in Učencem, ko si bil pri nas na Zemlji. Priznam, da jih zaradi svojih omejenih človeških sposobnosti, zaradi svojih grehov in svojega človeškega razmišljanja ne morem pravilno razumeti. Prosim navdihni me in daj mi Božjo Milost, prosim navdihni me, da bom Sveto Pismo pravilno bral in razumel in ga vsakodnevno pravilno uporabljal v svojem Življenju, tako, da bom vestno spolnjeval Božjo Voljo, širil Veselje in Ljubezen med ljudmi in živel kot naš Učitelj in Odrešenik Božji Sin Jezus. Gospod Bog prosim Usmili se nas Grešnikov in spomni se prosim, da si s svojim Odrešenjem za vse nas Ljudi na zemlji odprl sporočilo Boga Ljudem, Sveto Pismo, ki je Knjiga vseh Knjig, ki je zapečatena s sedmimi pečati, od katere ne smemo ničesar odvzeti in ničesar dodati. Dal si nam jo nam Ljudem na Zemlji, da pravilno beremo Božjo Besedo in se iz Nje učimo. Prosim odpri mi in vsem nam Ljudem Knjigo Svojih Božjih Skrivnosti, razsvetli moj razum, da bom mogel Pravilno razumeti kaj nam Govori naš Bog; prosim opogumi me, da bom na podlagi Naukov Svetega Pisma vedno molil, živel in spolnjeval Božjo Voljo in da me bo vedno prežarjal in navdihoval Sveti Duh ter vodil Ogenj Tvoje Božje Ljubezni, da jo bom širil naprej drugim tudi sam.
    Kristjan Moli, Družina 1982.

    SVETO PISMO
    Koliko lepote je v tebi!
    Kako čudovito me Bog nagovori po tebi:
    v psalmih, prerokih, apostolih.
    V tebi najdem čudovite niti Božjih misli,
    ki jih vtkem v svoje življenje,
    in glej, kako lepa preproga nastaja!
    Kot da Bog od vekomaj misli le name
    in te je, Pismo, napisal le zame…
    Kadar sem v stiski,
    v tebi najdem moč in tolažbo;
    kadar sem srečna, zahrepenim
    po Božji besedi kot nevesta po ženinu.
    V tebi je toliko sonca, življenja,
    upanja, modrosti, ljubezni,
    da lahko vsakdo v tebi najde
    dovolj hrane za svojo dušo
    in svoje srce
    in mu ni treba iskati
    praznega modrovanja
    učiteljev in gurujev z Vzhoda.
    Vsak, ki prebira tebe,
    začuti mir, srečo, veselje,
    saj nam po tebi govori Bog, naš Oče.
    Iz tebe so umetniki črpali
    navdihe za svoja dela.
    Že skoro dva tisoč let
    neštetim rodovom
    odkrivaš smisel življenja
    in pravo pot.
    Zato te imenujemo
    Knjiga vseh knjig,
    vseh časov in vseh ljudi.

    Medmrežje Fejstbog, Suzana Belcijan.

  6. Miro says:

    PRAZNIK DEVICE MARIJE KRALJICE – MARIJA JE KRALJICA, KER JE MATI NJEGA, KI JE KRALJ VSEH KRALJEV!

    Peta skrivnost častitljivega dela rožnega venca in obenem zaključni del te prastare molitve, v kateri spremljamo Jezusa in njegovo Mater Marijo v ‘radosti, bridkosti in slavi’, se glasi: “ki je tebe, Devica, v nebesih kronal”. Gre za govorjenje v podobi, izraža pa globoko duhovno, nadnaravno resnico. ‘Krona’ (ali ‘venec’) je bila že od nekdaj simbol zmagoslavja, najvišje časti, moči, veličastva in blažene radosti. Jezusova Mati Marija, ki jo je Sin vzel k sebi v nebesa z dušo in s telesom, sedi na desnici njega, ki je Kralj vesolja, kot Kraljica in obenem naša Mati.

    Več o tem na:
    https://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1114-devica-marija-kraljica

    Pogosto so Marijo imenovali ‘proseča vsemogočnost’, ker so trdno verovali, da njen sin Jezus, vsemogočni Bog, pač ne more odbiti nobene njene prošnje. S tem zaupanjem danes Devico Marijo prosimo za spreobrnjenje grešnikov, za varstvo pred koronavirusom, za družine, Cerkev, za mir doma in po svetu, za nove duhovne poklice …, priporočimo pa ji tudi prošnje za uslišanje trpečih sester in bratov na tej spletni strani.

    POZDRAVLJENA, KRALJICA, MATI USMILJENJA

    Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
    življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
    K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
    k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
    Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
    in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
    O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    KO JE OSIVELI MATERI MARJETI POKAZAL SVOJ ŠKOFOVSKI PRSTAN, MU JE DEJALA: »TI NE BI NOSIL ŠKOFOVSKEGA PRSTANA, ČE JAZ NE BI PREJ NOSILA SVOJEGA POROČNEGA!«

    Ob današnjem godovnjaku, papežu sv. Piju X., vidimo, kakšen blagoslov je za človeka dobra družina, kjer »vse govori o veri, skromnosti in preprostosti«, kot je dejal papež Janez Pavel II., ko je ob 150-letnici njegovega rojstva obiskal njegov dom. Ta papež je šel v zgodovino Cerkve kot ‘evharistični papež’. Njegovo škofovsko in papeško geslo je bilo »Vse prenoviti v Kristusu« in v skladu z njim je izdal dva odloka, s katerima je opozoril na najmogočnejše sredstvo, ki to prenovo omogoča – na evharistijo. To sta odlok o pogostnem prejemanju svetega obhajila (1905) in odlok o zgodnjem prvem svetem obhajilu otrok (1910) …

    Več o tem na:
    https://revija.ognjisce.si/index.php/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1112-pij-x-umrl-1914

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Sv. Pij X., prosi za nas!

  8. Miro says:

    »ŽELIM, DA V NAJSKRIVNEJŠIH GLOBINAH SVOJE DUŠE ŽIVIŠ PO MOJI VOLJI!« (Dn, 443)

    To so besede Usmiljenega Jezusa, ki jih nekoč zaslišala sv. Favstina Kowalska, velike glasnice Božjega usmiljenja. Kot je zapisala v svojem Dnevniku, je premišljevala o omenjenih besedah, ki so ji šle do srca. Tisti dan je bila v njihovi redovni skupnosti spoved. Ko je Favstina prišla k spovedi, ji je po priznanju grehov duhovnik ponovil iste besede, kot jih je prej slišala od Gospoda (glej Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 443).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Tako kot Božja beseda, tudi besede življenja o Božjem usmiljenju, Božji volji, ponižnosti, potrpljenju, veri, zaupanju, ljubezni …, zapisane v Dnevniku sv. Favstine Kowalske, vsebujejo bistvena sporočila, dostikrat kratka in brez odvečnega dolgovezenja. Tudi mi pogostokrat razmišljajmo o Božji besedi in besedah življenja iz Dnevnika, ter molimo, da bi z Gospodovo pomočjo sprejemali Božjo voljo in jo tudi spolnjevali!

    O presveta Božja volja, ljubim te nadvse!

  9. Miro says:

    KAJ POMENI OSTATI V STVARNOSTI? – BOG SE NE DELI IN NJEGOVA VOLJA JE VSE NJEGOVO BITJE!

    BOŽJA BESEDA: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal in dokončam njegovo delo« (Jn 4, 34).

    V enem od svojih pisem sveta Elizabeta presvete Trojice izpostavlja zgoraj navedene Gospodove besede (Jn 4, 34) in nadaljuje: »Zato se navežite … na voljo tega češčenja vrednega Učenika; glejte na vsako trpljenje in na vsako veselje, kakor da prihaja naravnost od Njega; tedaj bo vaše življenje kot neprenehno obhajilo. Vsaka stvar bo kakor zakrament, ki vam podeljuje Boga. To pomeni ostati v stvarnosti, kajti Bog se ne deli in njegova volja je vse njegovo bitje.«

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus! Kot nam milostno razodevaš, je tvoja hrana, da uresničiš voljo tistega, ki te je poslal in dokončaš njegovo delo. Jezus, hvala Ti za Božjo besedo, ki nam razodeva Tvojo presveto voljo. Pomagaj nam, da bomo po tvojem zgledu radovoljno sprejemali presveto Božjo voljo in jo v življenju uresničevali predvsem z deli ljubezni in usmiljenja v odnosu do bližnjega!

    O presveta Božja volja, ljubim te nadvse!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja