Članki za dušo

15.017 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   24. avgusta, 2020 at 12:33

   JEZUS
   Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
   Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
   Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
   ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
   Navkljub vsem našim slabostim in grehu nas Bog ljubi in
   še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
   Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
   « Štiri besede, ki pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
   Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
   Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
   Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
   Nikoli ne ločuj med Jezusom v evharistiji in Jezusom v ubogih,
   ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj ter jim nesebično služi.
   Moli in prelij iskreno Vero v Boga v dejavno Ljubezen do Ljudi in ubogih. Amen.
   Sveta Mati Terezija

   Bog pomeni izkustvo ljubezni
   Mi smo vse to izkusili v Jezusu in naše poslanstvo je naslednje: Srečati naše sodobnike, da bi jim dali spoznati njegovo ljubezen. Ne toliko, da bi jih poučevali, nikakor obsojali, ampak da bi postali njihovi tovariši na poti. […] Kako pomembno je čutiti se nagovorjeni z vprašanji moških in žensk današnjega časa!Brez domišljanja, da imamo takojšnje odgovore, in brez dajanja v naprej pripravljenih odgovorov, ampak z deljenjem besede življenja; ne da bi postali prozeliti, ampak da se pusti prostor ustvarjalni moči Svetega Duha, ki osvobaja srce od suženjstva in ga obnavlja. Posredovati Boga torej ne pomeni govoriti o Bogu in upravičevati njegov obstoj – tudi hudič vé, da Bog obstaja! Oznanjati Gospoda pomeni pričevati veselje, da ga poznamo, pomeni pomagati živeti lepoto srečanja z njim. Bog ni odgovor na neko intelektualno radovednost ali na zavzetost volje, ampak je izkustvo ljubezni, ki je poklicana postati zgodba ljubezni. Kajti – in to velja predvsem za nas – ko se enkrat sreča živega Boga, ga je treba naprej iskati. Skrivnost Boga se nikoli ne izčrpa, neizmeren je kakor njegova ljubezen. Bog nas ljubi in nam hoče le dobro. Ali ljubimo tudi mi Jezusa in soljudi, ki so naši bratje in sestre v Kristusu tako, da delamo, kakor nas je učil v Zgledih, Besedi in Evangeliju ? Amen.

   Papež Frančišek (izvleček iz pridige)

   Odgovori
2. Miro says:

   24. avgusta, 2020 at 12:26

   GOSPOD NI V TABERNAKLJU ZARADI SEBE, AMPAK ZARADI NAS, KER JE RAD BLIZU ČLOVEŠKIM OTROKOM!

   Kristjani v iskanju zdravja, duhovne blaginje, sreče dostikrat tavamo izven poti, ki nam jo je s svojim življenjem, trpljenjem, smrtjo in vstajenjem od mrtvih začrtal Gospod Jezus Kristus. Na vse pretege iščemo človeško modrost, tolažbo tega sveta, prezremo pa tolažbo našega največjega prijatelja Gospoda Jezusa, skrivnostno navzočega v tabernaklju. Le on nam podarja resnično upanje, ki se nikoli ne izneveri!

   Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi lahko dojeli in sprejeli naslednje besede življenja, ki jih je zapisala sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein: »Gospod ni v tabernaklju zaradi sebe, ampak zaradi nas, ker je rad blizu človeškim otrokom. Poleg tega pa ve, da potrebujemo njegovo navzočnost« (sv. Terezija Benedikta od Križa – Edith Stein).

   Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš Odrešenik! Skrivnostno si navzoč v tabernaklju, kjer želiš biti blizu človeškim otrokom. Hvala Ti, ker nas nenehno priteguješ k studencu Božjega usmiljenja in nam podarjaš neizmerno velike milosti za naše odrešenje!

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   24. avgusta, 2020 at 12:04

   DEI VOLUNTATEM FACERE ali BOŽJO VOLJO SPOLNJEVATI
   Pokojni metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar je zapisal ob prevzemu nadškofije naslednje geslo: Dei voluntatem facere (Božjo voljo spolnjevati). “Moje geslo ‘Božjo voljo izpolnjevati’ sem skušal vedno uresničevati v svojem delu in življenju,” je zapisal dr. Šuštar.

   “ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI”
   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

   Kdor sledi Jezusu, se uči ljubiti Očeta nad vse, celo nad svoje življenje. Jezus se skrajno resno izrazi, da je svoje življenje na tem svetu (npr. uspeh, slavo, moč, privilegije) treba celo ’sovražiti’, kar pomeni v danem kontekstu ’manj ljubiti kot’, oz. zaničevati v primerjavi z večnim življenjem. Saj, kdor hoče svoje življenje na tem svetu rešiti, ga bo izgubil. Tako ali drugače, prej ali slej, bomo življenje na tem svetu enkrat s smrtjo na zemlji izgubili. Ali ni veliko bolje za nas, iz vidika večnosti, če ga častno izgubimo, ko ga zavestno darujemo iz ljubezni do nekoga, kakor, če se ga v strahu zase do zadnjega obupno oklepamo in ostanemo pri tem sami kot neko zrno, ki noče umreti? V ljubezni do Očeta naj verujemo Njegovemu dobremu načrtu za dober izid naše življenjske poti, ki pa se ne konča s smrtjo, ampak pri Njem v večnosti, ker smo vendar ustvarjeni Zanj. Povabljeni smo, da trdno zaupamo Očetovemu načrtu, saj je v tem ravno naša ljubezen do Njega, da neomajno verujemo, da je njegov načrt v vsem dober, da celo najhujše stvari v našem življenju obrača na dobro vsem. In da se naučimo spolnjevati Božjo Voljo oziroma vse Božje zakone in pravila ter da ne mislimo na človeški način, ampak na Božji način.

   Vprašajmo se:”Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ne da bi krščansko vero tudi živeli in iz vere proizvajali dobra dela?” Odgovor se glasi: “Za zveličanje ni zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi spolnjevati vse, kar nam Bog zapoveduje.” Isto nam govori Jezus v gornjem evangeljskem odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej njegova oporoka. Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi” in “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi”. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: “Rad te imam!” Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta “največja zapoved” enako težo. Pobožen ljudomrznež, ki grdo ravna z ljudmi je tako od Boga bolj oddaljen, čeprav prakticira vero in moli, kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava; vendar vsebinsko živi po Božjih postavah, ker ljubi bližnjega. Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha in pustiti Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas ter nas navdihuje, uči in vodi. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene “sadove Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje”. Roditi te sadove pomeni “imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati” ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora “učlovečiti”. To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: “Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.” Za sprejem odrešenja je potrebna aktivna in dejavna vera v Boga. Vsaka vera v Jezusa ni odrešenjska (vera, ki temelji le na Jezusovih naukih in čudežnih dejanjih, vera zaradi koristi vernikov (6,14-15)). Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero preliti v konkretna dobra dejanja in Ljubiti, kar je Božja Volja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno preobrazbo in to, da bomo uresničevali našo Hojo za Kristusom. In Vera naj nam pomaga, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in ne naše človeške volje, da bomo podobni Jezusu in sledili Jezusu ter Naukom Evangelija.

   Vir: Razni izvlečki za premislek iz religioznih knjig in gradiv ter tjudi prispevkov raznih avtorjev na medmrežju. Že objavljeno.

   Npr. avtorji Thomas S. Monson, dr. Alojzij Šuštar, Thomas Merton, Tomaž Kempčan, sveti Frančišek, papež Frančišek et altri.

   Izogibati se je treba zvijačnosti, kajti Bog ljubi samo preproste duše in jim daje svoje milosti. (sv. Vincencij Pavelski)

   Addendum:
   Naša vez z Jezusom je odvisna od naše Vere v Boga, našega vedenja v odnosu do Boga in ljudi, ki smo vsi Božji Otroci. Bog nas vse ljubi brez izjem in nam hoče le dobro. Srčika Jezusove osebnosti je spolnjevanje Očetove volje. Z Jezusom smo lahko povezani le tako, da smo delavni, da molimo, da smo pokorni, skromni, ponižni in poslušni Bogu, tako kot je bil Jezus pokoren Očetu, ne glede na trpljenje in preizkušnje. Jezus je naredil veliko dobrega in je veliko ljudi čudežno ozdravil. Jezus je vedel in je spoštoval Božj0 Voljo, ker je vedel kaj hoče Bog Oče od njega. Po Jezusu Bog tudi nam vsem vernikom kaže, kakšna je njegova volja za nas vse: vsem pokazati Očetovo ljubezen in iz nje zajemati za pravi odnos do sebe, drugih in stvarstva, ljubiti, odpuščati, prinašati Luč evangerlija in Odrešenja med ljudi, moliti in prositi Boga za Vodstvo in Pomoč da ne zaidemo na stranpota od Boga, delati dobro in pomagati kot Usmiljeni Samaritani ter služiti drugim, ki potrebujejo bnašo pomoč in Dobroto. Bog je Ljubite se med seboj. Bog Pomagaj nam, da pride Božje kraljestvo med nas in da bomo radi spolnjevali Božjo Voljo. Molimo in prosimo Svetega Duha, da nas bo Učil in Vodil, kaj je Božja Volja in kaj je prav v Božjih Očeh!
   AMEN. Janez

   Odgovori
   • Janez says:

     24. avgusta, 2020 at 12:27

     Preprosti nasveti matere Angelice o tem, kako slišati Božji klic (Medmrežje Aleteia)

     Razločevanje Božje volje je lahko zahteven proces. Ni preprosto prepoznati, k čemu nas Bog kliče, in pogosto imamo premalo zaupanja za sprejemanje trdnih odločitev. Dobra novica pa je ta, da so se mnogi, ki so pred nami hodili pot vere, podobno spraševali v zvezi z Božjo voljo. Zapustili so nam bogate besede modrosti, ki nam na naši poti lahko pomagajo in nas opogumljajo.

     Molimo k Bogu in se šele v moči Njegove posvečujoče Milosti in navdiha odločajmo
     Mati Angelica je bila znana po svoji praktični modrosti in razločevanje Božje volje je bilo področje, ki ga je zelo dobro poznala. V zbirki svojih misli Knjižica življenjskih naukov in vsakdanje duhovnosti matere Angelice piše, kako pogosto so jo prosili za nasvet v zvezi z razločevanjem.

     Mati Angelica pravi: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo.

     Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente.

     Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega
     Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril in vprašanj za razločevanje Božje volje:

     1. Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija?
     2. Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve?
     3. Ali bo to Bogu v slavo in čast?
     4. Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju?
     5. Ali bom kaj dobrega s tem naredil ?

     Dodatno vprašanje:
     6. Ali sem molil in prosil Boga za navdih in vodstvo Svetega Duha ter preveril razločevanjer duhov, ki me nagovarjajo?
     7. Ali lahko iz branja Svetega pisma in navdiha lahko jasno razločim Ljubezen, Dobroto, Božje Usmiljenje in načrt za dobro drugim ljudem, ki izhaja iz Boga?
     8. Ali verujem in sem pripravljen vse narediti z Božjo pomočjo in svojimi močmi, ker tako gioreče čutim v sebi, da je prav?

     Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti.

     Odgovori
4. Hvala says:

   24. avgusta, 2020 at 11:21

   https://si.aleteia.org/2018/10/26/zakaj-v-nasi-druzini-ne-praznujemo-noci-carovnic/

   Preberite, kako nevarno je zgoraj omenjeno praznovanje!

   Odgovori
   • Janez says:

     24. avgusta, 2020 at 13:00

     Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO? ali kam greš človek, brez Boga si NIČ in ne moreš storiti NIČ!
     Ogibajmo se teh stvari, ki jih prinaša hudobec na svet, hodimo po Poti za Jezusom, pridno delajmo, si pomagajmo in molimo, da nas Bog slišim in usliši. Bog nam hoče le dobro. Spokorimo se in se vrnimo nazaj k Bogu, ki nas čaka. Koliko malikov, koliko skušnjav je, pa morampo ostati trdni in stanovitni v Veri tako kot Jezus. Spolnjeval je Božjo Voljo in bil Bogu Očetu v Veselje. Bodimo v Veselje Bogu tudi mi! Preženimo skušnjavca in hodimo po Poti Odrešenja k Jezusu. Amen. Janez

     Odgovori
5. Miro says:

   24. avgusta, 2020 at 11:18

   VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU – BOŽJA LJUBEZEN JE CVET, USMILJENJE PA SAD TEGA CVETA. ČE KDO DVOMI, NAJ BERE …

   To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sestri Favstini Kowalski veliko moč teh vzklikov. »Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske).

   Več o tem na: http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   24. avgusta, 2020 at 11:14

   V DANAŠNJIH ČASIH JE HUDIČ ZELO POPULAREN . OMENJAJO GA FILMI, GLASBA, ZLE SILE, NASTOPAJO ŽE V RISANKAH IN IGRICAH ZA OTROKE. O TEM GOVORI ROSARIO PALIĆ- DUHOVNIK -URADNI EKSORCIST

   https://si.aleteia.org/2019/10/31/halloween-je-praznik-ki-vodi-v-smrt/

   Odgovori
   • Janez says:

     24. avgusta, 2020 at 13:18

     SREČANJE Z NASMEHOM
     Ohranimo radost ljubiti Jezusa v naših srcih in delimo to radost z vsemi, s katerimi pridemo v stik. Izžarevanje radosti je resnično, saj nimamo razloga, da ne bi bile srečne, ko imamo Kristusa ob sebi, Kristusa v srcih, Kristusa v ubogih, ki jih srečujemo, Kristusa v nasmehu, ki ga podarjamo in v tistem, ki ga sprejemamo. Odločimo se – da noben otrok noben ubog in zapuščen siromak ne bo nezaželen in tudi, da vsakogar srečamo z nasmehom, še posebej takrat, ko se je težko nasmehniti.
     Sveta Mati Terezija

     NE GLEDE NA CENO
     Jezus je dal Svoje življenje da bi nas ljubil in da bi nam povedal, da moramo tudi mi dati vse, kar je potrebno, da storimo dobro drug drugemu… Jezus je umrl na križu, saj je bila to cena, ki jo je moral plačati, da bi nam grešnim ljude na zemlji storil dobro; da bi nas obvaroval pred sebičnostjo in grehom ter nas odrešil. Odrekel se je vsemu, da bi izpolnil voljo Očeta, da bi nam pokazal, da moramo tudi mi biti voljni, odreči se vsemu, da bi delali po Božji volji, ljubili drug drugega tako, kot je On ljubil vsakega od nas. Tudi mi moramo dajati drugim do bolečine. Za nas ni dovolj, da rečemo, da ljubimo Boga, moramo ljubiti tudi našega bližnjega. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen.
     Sveta Mati Terezija

     Sveta Mati Terezija, Henry Newman, sveta sestra Faustina Kowalska in drugi svetniki so stanovitno hodili po Poti Odrešenja za Jezusom, molili, delali dobro in služili bližnjim. Čeprav so se srečevali s skušnjavami in hudobijo, je njihova Vera v Boga, Ljubezen do Jezusa in Dobrota v srcu ter Usmiljenje najbolje poleg MOLITVE pripomogla, da so vztrajali, ker so vedeli, da spolnjujejo Božjo Voljo. Spolnjujmo jo tudo mi! V Ameriki so mi rekli “Who stops you to do that”! Kdo te zaustavlja? Nihče, če tega ne dopustiš in tega niočeš, ker greš po Poti, kjer služiš Bogu in pomagaš ljudem! Moliti Rožni venec, Litanije, brati odlomke iz Svetega pisma, psalme idr. Pomeni, DA NAPOLNIM DUŠO Z KVASOM BOŽJE LJUBEZNI, KI ME VODI IN PREŽARJA KAMORKOLI GREM”! In hudobija nima moči, ker jer Ljubezen in Dobrota pravičnih in bogaboječih močnejša od zla! To pomeni, da TI POTEM NI NIČ NEMOGOČE, ker spolnjuješ Njegovo Voljo in delaš vse prav! In nobena hudobija ex ante ti ne more do živega, ker hudobca z Božjo Pomočjo in Božjo Opremo Vere in Božje Pomoči spodiš apage satanas!

     Odgovori
7. Janez says:

   24. avgusta, 2020 at 11:13

   Kako lep je ta naš svet! In kako lep, dober, velik in mogočen je potem Tisti, ki ga je ustvaril!
   Tako nekako bi lahko povzel 13. poglavje Knjige modrosti, ki nosi naslov Ustvarjene reči vodijo k Stvarniku. In čeprav ti tokrat ponujam v razmislek drug odlomek iz iste svetopisemske knjige – zakaj takšna izbira bom razložil kasneje – nikakor ne morem mimo besedila, ki govori o tem, kako je iz stvarstva možno spoznati Boga stvarnika. Tej trditvi, ki se nadaljuje v čudenje nad dejstvom, da tega nekateri ne vidijo, se pridružuje tudi apostol Pavel v 1. poglavju Pisma Rimljanom. Pravi: »Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost« (Rim 1,19-20).

   Svet okrog nas je za tiste, ki verujemo, ena sama velika knjiga o Stvarniku, pa čeprav nek rek pravi, da po stvarstvu Gospod zgolj šepeta (… po Svetem pismu govori in po trpečih kriči). Veliki slovenski katoličan akademik Alojz Rebula pravi, da »je obstoj Boga praktično vera človeštva od vseh časov do danes, do tehnično najnaprednejših ZDA. Obstoj Boga se normalni človeški pameti tako rekoč vsiljuje, saj kot pravijo nekateri, kjer je ura je tudi urar, kjer je Stvarstvo in Ustvarjeni Ljudje, Flora in Favna, tam je tudi Bog Stvarnik. Pa vendar so med nami tudi ljudje, ki občudujejo lepoto sveta okrog nas, pa kljub temu ostajajo »slepi« za Boga. V zadnjih dneh prelistavam knjigo Bog kot zabloda, ki jo je kot zagovor ateizma napisal Richard Dawkins. K temu me je spodbudil pogovor s skavtom, ki želi svojo vero utrditi tudi tako, da njeno trdnost preizkusi ob mislih ateistov. Priznati moram, da je takšno »srečevanje« z drugače mislečimi tudi meni izziv. A naj se končno ustavim še ob odlomku iz Knjige modrosti (ki sledi). Gre za – po mojem mnenju – enega najlepših starozaveznih odlomkov. V njem je zgoščeno, a čudovito predstavljena Božja veličina, ki se najbolj odraža v ljubezni do vsega ustvarjenega. Z usmiljenjem in prizanašanjem Gospod vodi vesoljni svet in nas ljudi kliče k spreobrnjenju. Kako dobro je prebrati, da je Bog, v katerega verujemo, Gospodar vsega in da je njegovo najgloblje bistvo to, da je ljubitelj življenja.

   Kako lep je ta naš svet! In kako dobro je vedeti, da je vse v ljubečih rokah usmiljenega Boga! Mdr 11,21-26

   Tvoja silna moč je namreč zmeraj pri tebi.
   Kdo se bo ustavljal moči tvoje roke?
   Kakor drobcena utež na tehtnici je pred teboj ves svet,
   kakor kaplja jutranje rose, ki se spusti na zemljo.
   Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse,
   ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili.
   Kajti ljubiš vse, kar je, nič od tega, kar si naredil, ti ni zoprno,
   saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril.
   In kako bi kaj moglo obstajati, ako ti ne bi hotel,
   in kako bi se moglo obdržati, česar ti ne bi poklical?
   Toda ti prizanašaš vsemu,
   ker je tvoje, Gospodar, ljubitelj življenja.

   Mewdmrežje fejstbog

   Božje Usmiljenje, Božja Dobrota, Božja Ljubezen, Vate zaupamo!

   Odgovori
8. Miro says:

   24. avgusta, 2020 at 8:58

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE POUDARIL, DA JE JEZUSOVO VPRAŠANJE – »KAJ PA VI PRAVITE, KDO SEM?« – NAMENJENO VSAKEMU OD NAS!

   Papež Frančišek: Danes slišimo Jezusovo vprašanje namenjeno vsakemu od nas: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«. Vsakdo od nas. Vsakdo od nas mora dati odgovor, ne teoretičnega odgovora, ampak da vključimo vero, torej življenje, saj vera je življenje! »Zame si ti…« in izpovedati vero v Jezusa. Odgovor, ki zahteva tudi od nas, kakor od prvih učencev, notranje poslušanje Očetovega glasu in v soglasju s tem, kar Cerkev, zbrana okoli Petra naprej oznanja. Gre za to, da razumemo, kdo je za nas Kristus, če je On središče našega življenja, če je On glavni namen našega prizadevanja v Cerkvi in v družbi. Kdo je zame Jezus? Kdo je Jezus Kristus zate, zate, zate… To je odgovor, ki bi ga mi morali dati vsak dan.

   Več o papeževem nagovoru na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-08/papez-francisek-vsakdo-bi-si-moral-vsak-dan-odgovoriti-kdo-je.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   24. avgusta, 2020 at 8:24

   BOGU HVALA, KO GRE VSE NAROBE

   NEHVALEŽNOST JE V NAVEDENIH PRILIKAH, KI JIH BOMO NAŠTELI , POVEZANA S PREDSTAVAMI O TEM, KAJ JE PRAVIČNO IN KAJ NE.

   KAJ JEZUS POVE O HVALEŽNOSTI?

   PRILIKE O NEHVALEŽNOSTI:
   —————————————–
   – O TALENTIH, KJER NEHVALEŽNI SLUŽABNIK TALENT ZAKOPLJE, KER MENI, DA JE GOSPODAR KRIVIČEN,
   – O IZGUBLJENEM SINU, KJER SE STAREJŠEMU SINU ZDI, DA MU OČE NE DA NITI KOZLIČA,
   – O VINIČARJIH, KI UBIJEJO SLUŽABNIKE IN SINA, KER JIM JE KRIVIČNO DELATI ZA GOSPODARJA,
   – O DELAVCIH, KI JIM JE GOSPODAR KRIVIČEN, KER SO DOBILI SAMO EN DENAR KOT VSI OSTALI.

   NEHVALEŽNOST JE V VSEH TEH PRILIKAH POVEZANA S PREDSTAVAMI O TEM, KAJ JE PRAVIČNO IN KAJ NE.
   —————————————————————————————————————————————————–
   OBIČAJNO SE PREDSTAVE O PRAVIČNO NE SKLADAJO Z REALNOSTJO, ZATO JE REZULTAT TEH PREDSTAV SKLEP, DA JE KRIVIČEN TISTI, KI NE POSKRBI, DA BI SE VSE , KAR JE V NAŠIH GLAVAH URESNIČILO.
   ———————————————————————————————————————————————————
   ———————————————————————————————————————————————————TAKO SE, ČE NI PO NAŠIH NAČRTIH, POGOSTO JEZIMO.
   ————————————————————————
   ————————————————————————
   MOGOČE SE KDO NITI NE JEZI, A NAJVEČKRAT JE RAZLIKA LE V BREZBRIŽNOSTI, NE PA V HVALEŽNOSTI.
   ——————————————————————————————————————————————–
   OD ČESA JE TOREJ ODVISNA RESNIČNA HVALEŽNOST? OB PRILIKAH V EVANGELIJIH LAHKO SPOZNAVAMO, DA JE HVALEŽNOST VEZANA NA PODOBO O GOSPODARJU OZ. DAROVALCU. NAZADNJE SMO LAHKO RESNIČNO HVALEŽNI LE, ČE JE V NAS GLOBOKO IN TRDNO ZAUPANJE, DA JE BOG NESKONČNO DOBER, NE GLEDE NA TO ALI SE NAM GODI KRIVICA ALI ŽIVIMO V BLAGOSTANJU.
   ——————————————————————————————————————————————————–
   RESNIČNO HVALEŽNI BOMO LE, ČE BOMO VERJELI, DA JE BOG VEDNO Z NAMI, DA SKRBI ZA NAS KOT DOBER OČE IN V CELOTI POSKRBI ZA NAS. ZDI SE, DA DANAŠNJI KRISTJAN NE VE, KAJ NAJ MU VERA RAVNO POMAGA, SAJ GRE TUDI BREZ NJE. PREPRIČAN SEM, DA SE PRI HVALEŽNOSTI BREZ VERE KONKRETNO ZALOMI. BREZ VERE LAHKO REČEMO HVALA, KO NEKAJ DOBIMO, TEŽKO PA REČEMO HVALA, KO NEČESA NE DOBIMO.

   POMISLIMO , ALI LAHKO REČEMO: BOGU HVALA, KO GRE VSE NAROBE.
   ——————————————————————————————–
   NO, NAJBRŽ JE TO REDKO, A TO JE ZAME HVALEŽNOST, VSE DRUGO JE TRGOVINA.
   ———————————————————————————————————–
   ————————————————————————————————————-
   NAJ NAS TA MISEL SPREMLJA SKOZI TEDEN, DA BI LAHKO REKLI: BOGU HVALA, TUDI KO GRE VSE NAROBE(Mirenski grad)

   http://www.mirenski-grad.si/en/node/4413

   Odgovori
10. Miro says:

    24. avgusta, 2020 at 7:23

    STOPI NA PRAVO POT – NE BOJ SE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za dar razločevanja, kaj je na duhovnem področju skladno z živo Božjo besedo, kaj pa ne. Naj nam pri tem pomagajo tudi odlični članki: Stopi na pravo pot – ne boj se!

    http://www.molitev.net/stopi-na-pravo-pot.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Hvala says:

      24. avgusta, 2020 at 17:27

      Zelo priporočan , da preberete ta poslani link, ki ga je zopet posredoval g. Miro, to je STOPI NA PRAVO POT!
      Vzemite si čas, ker je malo več branja , nikoli vam ne žal. Mogoče rešite s tem ogromno duš. Glejte, koliko ljudi iz nevednosti se udeležuje stvari, ki se jih ne bi smeli, ali pa jih kupuje itd…

      Danes je moderno vse vrste telovadbe za lepoto , zdravje itd..PREBERITE O JOGI, PIERCING. O TETOVIRANJU JE V 3 Mojzesovi knjigi 21,5 je rečeno: BOG PRAVI……NE DELAJ VREZOV PO SVOJEM TELESU…HOMEOPATIJA itd…Poučite svoje otroke, da ne bodo nasedli in padli….

      Božje usmiljenje, ki je višje od nebes, naj nas vsega naštetega obvaruje!

      Odgovori