Članki za dušo

15.019 Responses to Članki za dušo

1. KRISTINA says:

   25. avgusta, 2020 at 18:30

   Božja beseda preroku ne da miru
   Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 20,7-9)

   Jeremíja govorí: »Zapêljal si me, Gospod, in dal sem se zapeljati. Premočan si bil zame in si zmagal. Ves dan sem v posmeh, vsi se norčujejo iz mene. Kadar koli govorim, moram vpiti, ›Nasilje in zatiranje!‹ moram klicati. Zares, Gospodova beseda mi je ves dan v sramotenje in zasmeh. Če rečem: ›Ne bom ga več omenjal, ne bom več govoril v njegovem imenu,‹ je v mojem srcu kakor goreč ogenj v mojih kosteh. Trudim se, da bi ga ugásil, pa ne morem.«

   V nedeljo bomo brali tole Božjo besedo, berem jo že vsak dan, ker me prevzema, ker v njej vidim sebe in me oblijejo solze.
   In prosim Gospod zapelji nas vse v svoj čudovit objem, tesno nas objemi, ne izpusti nas, bodi z nami vse dni, ure, minute, sekunde……… Bodi z nami Gospod Jezus Kristus Božji Sin

   Odgovori
2. Miro says:

   25. avgusta, 2020 at 17:11

   KAKO JE SV. MATI TEREZIJA NEKOČ POMAGALA UMIRAJOČI, DA JE ODPUSTILA SVOJEMU SINU

   Spominjam se, da sem nekoč pobrala žensko s smetišča in vedela, da umira. Izvlekla sem jo in jo peljala v samostan. Kar naprej je ponavljala iste besede: »Moj sin mi je to storil.« Niti enkrat pa ni vzdihnila: »Lačna sem.« »Umiram.« »Trpim.« Samo ponavljala je: »Moj sin mi je to storil.« Trajalo je precej časa, da sem ji, preden je umrla, pomagala izreči: »Odpuščam svojemu sinu.« (Misli Matere Terezije iz Kalkute).

   Tako kot drugi svetniki in svetnice je tudi sv. Mati Terezija dosledno živela v moči žive Božje besede. Jezus nam glede odpuščanja jasno pravi: »Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov« (Mt 6, 14-15).

   Ker odpuščanje bližnjemu, ki nam je povzročil krivico, presega naše duhovne moči, se za potrebne milosti, da bi iz srca odpuščali, priporočimo sv. Materi Tereziji! Naj nas na njeno priprošnjo razsvetli in okrepi Sveti Duh!

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   25. avgusta, 2020 at 14:55

   GOSPOD JEZUS NAM VSAK DAN PODARJA URO USMILJENJA: OB TRETJI URI POPOLDAN! ALI ZNAMO TO URO IZKORISTITI ZA BLAGOR NAŠIH DUŠ, ZA NAŠE BLIŽNJE, ZA SPREOBRNJENJE GREŠNIKOV, ZA OZDRAVLJENJE, ODREŠENJE, ZA CERKEV, SVET …?

   USMILJENI JEZUS je sv. Favstini Kowalski razodel naslednje besede življenja: »Ob tretji uri milo prosi moje usmiljenje, posebno za grešnike, in vsaj za kratek čas se poglobi v moje trpljenje, predvsem v mojo zapuščenost v trenutku umiranja. To je ura velikega usmiljenja za ves svet. Dovolim ti, da prodreš v mojo smrtno žalost; ob tej uri ničesar ne odrečem osebi, ki me prosi v imenu mojega trpljenja« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1320).

   »Moja hči, spominjam te, kadarkoli boš slišala, da ura bije tri, se vsa potopi v moje usmiljenje, slavi in poveličuj to usmiljenje; kliči njegovo vsemogočnost na pomoč za ves svet, posebej za uboge grešnike, kajti v tem trenutku stoji na stežaj odprto za vsakega človeka. Ob tej uri zase in za druge izprosiš vse, ob tej uri se je rodila milost za ves svet – usmiljenje je zmagalo nad pravičnostjo. Moja hči, ob tej uri se potrudi, da zmoliš križev pot, kolikor ti obveznosti to dopuščajo; če ne moreš zmoliti križevega pota, vsaj za trenutek stopi v kapelo in počasti moje Srce, ki je v najsvetejšem zakramentu polno usmiljenja; ako pa ne moreš stopiti v kapelo, se vsaj za kratek trenutek poglobi v molitev tam, kjer si. Želim, da častí moje usmiljenje vsako ustvarjeno bitje, najprej pa ti, ker sem ti dal to skrivnost najgloblje spoznati« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1572).

   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   25. avgusta, 2020 at 11:12

   SV. JOŽEF KALASANC NAS SPODBUJA K POTRPEŽLJIVOSTI V TEŽAVAH IN TRPLJENJU TER K TRDNEMU ZAUPANJU V BOGA!

   Božja ljubezen do človeškega rodu ne pozna meja. Odlično sredstvo te ljubezni je bil med drugimi tudi sveti Jožef Kasalanc, velik vzgojitelj mladine. Pri vsem svojem delovanju je moral prestati veliko težav in hudega trpljenja, a je vse prenašal potrpežljivo in z zaupanjem v Boga. Ta svetnik je zavetnik vseh katoliških ljudskih šol. Posnemal je Jezusa, Božjega prijatelja otrok (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Več o življenju sv. Jožefa Kalasanca na:
   http://svetniki.org/sveti-jozef-kalasanc-redovni-ustanovitelj

   Priporočimo se sv. Jožefu Kalasancu, da bo skrb za krščansko vzgojo mladine tudi nam pri srcu. Prosimo ga, naj nam pri Bogu izprosi potrebnih milosti za potrpežljivost v težavah in stiskah ter trdno zaupanje v Božje usmiljenje!

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!
   Sv. Jožef Kalasanc, prosi za nas!

   Odgovori
5. Janez says:

   25. avgusta, 2020 at 9:32

   Hvaležnost vodi k ljubezni (Družina članek)
   Dr. Paul Vitz, ameriški katoliški psiholog, profesor na inštitutu v Arlingtonu, pravi, da razne smeri sodobne psihologije znova odkrivajo učinkovitost vrlin za dobro počutje posameznika. V pogovoru za agencijo Zenit (www.zenit.org) je odstrl nekaj misli o pomenu hvaležnosti.

   Zakaj je hvaležnost tako koristna vrlina?
   Hvaležnost je zelo pozitivna vrlina. Z njo so povezane pozitivne misli in predvsem pozitivna čustva. Čutimo hvaležnost za to, kar so nam drugi ljudje ali Bog dali. Prinaša mir in neke vrste tiho srečo. Vemo tudi, da naša čustva lahko povzročijo fiziološke spremembe v nas, zato sem prepričan, da zahvaljevanje ni le pozitivna miselnost in naravnanost, ampak tudi nekaj dobrega za naše telo. (…)Poglejmo na pomen hvaležnosti v luči vere. Beseda evharistija pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu. Zahvaljevanje je v središču naše vere. Povsem razumljivo je, da nas je Gospod povabil k nečemu, kar ni samo pametno in duhovno, ampak tudi psihološko dobro za nas.

   Kakšno vlogo igra hvaležnost v procesu zdravljenja?
   Glavni oviri za odpuščanje sta jeza in zamera. Dokler je to čustvo v ospredju in središču našega duševnega življenja, težko odpustimo.Če pa začnemo postajati hvaležni za stvari v svojem življenju, ko se enkrat zavemo, da so nam bile podarjene, in sicer zastonjsko, se stvari spremenijo. Bogu niste plačali, da vam da življenje; nihče ni plačal Bogu za to, da je med nas poslal Odrešenika. Ko se zaveste tega, kar imate, tega, kar ste dobili, in vas to napolni s hvaležnostjo, to postavi jezo, zagrenjenost, zamero na stran.Ko se zaveste, kaj vam je bilo podarjeno, laže odpustite. Kajti odpustiti nekomu pomeni dati nekomu nekaj, se odpovedati dolgu do tega človeka. Kot bi nam bil nekdo dolžan sto dolarjev ali bi nam dolgoval to ali ono, opravičilo ali kaj podobnega, mi pa bi se odpovedali upravičeni zahtevi do tega.

   Kako nas vera uči hvaležnosti na globlji način, ki presega definicijo hvaležnosti, kakor o njej govori pozitivna psihologija?
   Vera presega naše človeško dojemanje in vedenje. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

   https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-3-Duhovnost-5

   Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Hvcaležnost izrazimo Bogu za vse kar nam je dal. Bodimo hvaležni pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine ali ker želimo tudi drugim vse dobro in lepo. Zapustiko cono udobja in ponesimo LUč Svetlobe in Ljubezni med ljudi, da se ogrejejo nji9hova srca in se umirijo njohove duše, ker je prišla Božja Milost in Ljubezen med njih. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna in lebdi v zraku; zorel bo čas, ko bo hvaležnost v naših srcih in naših besedah in dejanjih naš vsakdanjik, ker bo Bog zaradi svoje Ljubezni in Milosti blagoslovil vse kar molimo in delamo. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša je torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Sicer bi bili obsojeni na smrt.Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti., saj smo Božji Otroci.

   ZAHVALNA MOLTEV K BOGU
   O Bog, naš Stvarnik,
   zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
   za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
   za visoke hribe in šepetajoči veter,
   za drevesa in za zeleno travo.
   Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic
   in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico in
   da okušamo jesenske plodove;
   da se veselimo in občutimo beli sneg in
   da zaznavamo vonjave spomladanskih cvetov.
   Dovoli nam, da se bo vsa ta lepota razlila v v naše srce;
   in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi,
   da vsega tega nismo opazili in videli,
   saj celo navadno trnasto grmičevje zagori in se zasveti s Tvojo veliko slavo.
   Da slepi spregledajo in se bolni po Jezusovi Milosti čudežno ozdravijo na dušiin na telesu.
   Da obupani in žalostni dobijo od Jezusa Milost Rešitve in Upanje Odrešenja.
   Da ljubimo Jezusa zaradi Njegove Ljubezni in Dobrote,
   ker nas je s svojo smrtjo na križu Odrešil in nam vse daruje,
   da bi nam bilo dobro in da bi med nas prišel Božji Mir in Božje kraljestvo.
   Amen.

   Ljubimo Jezusa in prosimo Boga blagoslova, da bo vse kar bomo delali in molili Bogu v Čast in Veselje Vekomaj, nam pa v radost in veselje, ker delamo vse prav, kar je po Božji Volji!

   Odgovori
6. Miro says:

   24. avgusta, 2020 at 19:27

   SV. JERNEJ, KI GA SVETO PISMO IMENUJE TUDI BARTOLOMEJ ALI NATANAEL, JE IZPOVEDAL SVOJO VERO V JEZUSA KOT BOŽJEGA SINA!

   Združeni s sveto Cerkvijo obhajamo danes god svetega apostola Jerneja, ki je z vernim srcem in z ljubeznijo hodil za Kristusom ter je blagovest njegovega odrešenja goreče oznanjal po širnem svetu. Tudi mi naj zvesto sledimo Kristusu in naj pričujemo za njegovo blagovest s krščanskim življenjem. Priznajmo pa, da nam to včasih ne uspe zaradi naših osebnih slabosti, obenem pa to obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Več o življenju sv. Jerneja na:
   http://svetniki.org/sveti-bartolomej-jernej-apostol

   Po zgledu sv. Jerneja si tudi mi prizadevajmo, da bomo vedno napredovali v živi veri v Jezusovo božanstvo. Prosimo, naj Gospod Jezus naj priprošnjo sv. Jerneja in drugih apostolov našemu narodu vedno naklanja zadostno število duhovnih poklicev za velike potrebe krajevne in vesoljne Cerkve!

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Sv. Jernej, prosi za nas ter za potrebe krajevne in vesoljne Cerkve!

   Odgovori
7. Hvala says:

   24. avgusta, 2020 at 15:52

   https://si.aleteia.org/2018/04/08/oce-ga-je-tepel-in-mu-14-krat-prebil-glavo-a-ciril-je-zmogel-vse-odpustiti/

   PRETRESLJIVA ŽIVLJENJSKA ZGODBA, KI JE DOKAZ, DA IMA ODPUŠČANJE NEVERJETNO MOČ

   Odgovori
   • Miro says:

     24. avgusta, 2020 at 16:28

     Res neverjetna življenska zgodba, z močnim osebnim pričevanjem o moči molitve, odpuščanja, predvsem pa o nedoumljivi moči Svetega Duha! Med branjem sem se spomnil na Božjo besedo, ki pravi: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu« (Lk 18,27). Upajmo, da se bo ta pretresljiva zgodba v srcu dotaknila predvsem tistih trpečih oseb, ki so v življenju doživele kakšno hudo krivico, pa tudi oseb, ki so drugim povzročile krivico oziroma jo še povzročajo.

     Pridi, pridi Sveti Duh!

     Odgovori
   • Janez says:

     25. avgusta, 2020 at 9:51

     Hvala vam sestra Hvala za čudovit prispevek in osebno pričevanje duhovnika, ki je z Božjo Pomočjo in Milostjo premagal vse križe in težave v življenju. Veliko mi je dalo misliti. Vsakdo mora izpiti svojo čašo trpljenja, ki mu je namenjena in ostato stanovitev v Veri v Jezusa in moliti. Ko bom hodil po Poti za Jezusom, ki je vse voljno pretrpel za nas in nas Odrešil, bom hodil po Poti v Nebeško Domovino. Gospod Bog, moj Tolažnik in Odrešenik, moj Učenik in Dobrotnik, prosim blagoslovi in varuj me na vseh mojih poteh življenja in podari mi svoj Božji Mir. Prosim Gospod pošlji Svetega Duha Tolažnika k meni, da se v molitvi k Bogu umirim in potolažim. Pomagaj mi Gospod da bom vse krivice in trpljenje odpustil in se odprl Božjemu Usmiljenju in Božji Ljubezni. Amen. Janez

     TRPEČA LJUBEZEN
     Gospod Jezus, Ti si Ljubezen.
     Zato ne gledaš nase, ampak se razdajaš
     Za Odrešenje tistih, ki jih Ljubiš.
     Privzameš si naš ubogo telo
     in postaneš podoben nam,
     da bi tudi mi mogli postati podobnim Tebi Jezus
     v predanosti do konca.
     Ranljiv si, ker ljubiš.
     Hočeš, da bi tudi mi bili ranljivi, kakor Ti Gospod.
     Naj Nas podpira Tvoja trpeča Ljubezen.
     Joerg Zink

     Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi. Sveta Mati Terezija.

     Kristus s svojim objemom vsakega izmed nas uči ljubiti in odpuščati. Pokaže nam, da trpljenje ni prekletstvo, vendar le takrat, ko smo tudi mi sposobni ljubiti. Če je ljubezen v našem srcu in smo se tudi mi sposobni darovati, takrat nobeno odrekanje ni odveč, takrat ljubezen zmaguje. Ljubezen presega vsako ponižanje, tudi izničenje, in prinese v človekove oči novo svetlobo, novo luč radosti, prebudi nov utrip človekovega srca in podari novo veselje ter budi novo upanje. Morda od vsega trpljenja, ki ga doživljamo, le ni najhujša lakota, tudi ne žeja ali prezeblost. Najtežje je prenašati osamljenost in zapuščenost. In prav to se je pripetilo Kristusu, ko je visel na križu. Tri leta je vzgajal svoje učence, bili so to odrasli možje, a so se vsi razbežali. Tisti, ki se je najbolj širokoustil, kako mu bo stal ob stani, ga je trikrat klavrno zatajil. Le najmlajši se je plaho pomešal med žene in bil je toliko mlad, da se mu ni moglo pripetiti kaj hudega. Toda najbolj ga je razočaral njegov daljni sorodnik, tudi iz Judovega rodu, ki je nosil zanj najlepše ime, ime Juda, in ki ga je izdal za 30 srebrnikov. To je najbolj grenka izkušnja, če nas tisti, na katerega največ stavimo, zapusti in izda. Kot vemo, Juda kmalu ugotovi, da je ugonobil najboljšega prijatelja in mu je žal. A najbolj tragično je, da ne verjame v ljubezen in ni sposoben sprejeti odpuščanja. Nekateri grški cerkveni očetje se z njegovo pogubo niso mogli sprijazniti, zato so upali, da bo pri drugem mesijevem prihodu Juda le želel prejeti Božji dar odpuščanja. Takšen se nam Kristus razkrije tudi na križu. Do zadnjega trenutka deli ljubezen in odpuščanje, zato tudi odpusti enemu izmed razbojnikov in mu zagotovi, da se bosta še isti dan srečala v raju. Tako Kristus pokaže, da bosta ljubezen in odpuščanje zmagovala do konca. Kristus za nas ni le trpel, ampak tudi že vstal v novo življenje in zato želi, da je tudi v nas klub trpljenju še upanje, da zmagujeta radost in čudežni dar ljubezni.In spomnimo se, da je Mati Devica Marija je na Golgoti stala Jezusu zvesto ob strani takrat, ko so ga vsi apostoli strahopetno zapustili in vztrajala. Vztrajajmo tudi mi, ki Verujemo v Jezusa!

     Pater dr. Edvard Kovač, Trpljenje in Upanje.

     Odgovori
8. Miro says:

   24. avgusta, 2020 at 14:41

   NATANAEL ODGOVORI JEZUSU: »RABI, TI SI BOŽJI SIN, TI SI IZRAELOV KRALJ!« (Jn 1,49)

   BOŽJA BESEDA: Našel je Natánaela in mu rekel: »Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa, Jožefovega sina iz Nazareta.« Natánael mu je dejal: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« Filip mu je rekel: »Pridi in poglej!« Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natánael mu je dejal: »Od kod me poznaš?« Jezus mu je odvrnil: »Preden te je Filip poklical, sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom.« Natánael mu je odgovoril: »Rabi, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« In Jezus je odgovoril in mu rekel: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« In rekel mu je: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebesa odprta in Božje angele hoditi gor in dol nad Sinom človekovim.« (Jn 1,45-51)

   Razmišljanje Benedikta XVI.:

   24. avgusta obhajamo praznik sv. Bartolomeja, znanega tudi pod imenom Natanael ali po naše Jernej. Benedikt XVI. je temu svetniku posvetil eno od sredinih katehez ter nam tako orisal življenje tega apostola.

   O Bartolomeju nimamo posebnih podatkov. Njegovo ime se namreč pojavlja vedno le v seznamih dvanajsterih in torej nikoli v središču katerega koli poročila. Natanael je bil doma iz Kane; torej je mogoče, da je bil priča velikega ‘znamenja’, ki ga je Jezus storil v onem kraju« (prim. Jn 2, 1-11). Enačenje Bartolomeja z Natanaelom »ima verjetno razlog v tem, da je Natanael v prizoru o poklicanosti, o katerem poroča Janezov evangelij, postavljen ob Filipa. To se pravi na tisto mesto, ki ga zavzema Bartolomej v seznamih apostolov v drugih evangelijih. Filip je Natanaelu sporočil, da so našli tistega, ‘o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki: Jezusa iz Nazareta, Jožefovega sina.’ Kakor vemo, mu je Natanael izrekel precej hudo podcenjevanje: ‘Iz Nazareta? Ali more od tam priti kaj dobrega’ (Jn 1,56a). Ta oblika zavrnitve je za nas pomembna. Iz nje namreč vidimo, da po judovskih pričakovanjih Mesija ni mogel izhajati iz tako nepomembnih vasi kot je Nazaret (prim. Tudi Jn 7,2). Hkrati pa tudi razločno kaže svobodo Boga, ki nas preseneča v naših pričakovanjih in ga najdemo prav tam, kjer ga ne bi pričakovali.

   Evangelist nam poroča, da je Jezus, ko je videl prihajati Natanaela, vzkliknil: ‘Glejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače’ (Jn 1,47). Gre za pohvalo. A pohvala prebudi Natanaelovo radovednost. Presenečen odvrne: ‘Od kod me poznaš?’ (Jn 1,48a). Jezusov odgovor ni takoj razumljiv. Jezus reče: ‘Še preden te je Filip poklical, sem te videl pod smokvinim drevesom’ (Jn 1,48b). Ne vemo, kaj se je dogajalo pod smokvinim drevesom. Očitno gre za odločilen trenutek v Natanaelovem življenju. Čuti, da so se ga te Jezusove besede najgloblje dotaknile. Čuti se razumljenega in dojame: ta mož ve vse o meni, on ve in pozna pot življenja, temu možu se morem resnično zaupati. In tako odgovori z lepo in jasno veroizpovedjo, ko reče: ‘Rabi, Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj!’ (Jn 1,49). V tej izpovedi je podan prvi pomembni korak na poti zvestobe do Jezusa.

   O nadaljnji apostolski dejavnosti Bartolomeja-Natanaela (Jerneja) nimamo natančnih podatkov. Od srednjega veka dalje se je razširila pripoved o njegovi smrti, češ, da so mu slekli kožo pri živem telesu. Ta pripoved je nato postala zelo popularna. Michelangelo je v Sikstinski kapeli naslikal sv. Bartolomeja, ki v levi roki drži svojo kožo, na kateri je umetnik zapustil lastno podobo. Relikvije svetnika častijo tu v Rimu v njemu posvečeni cerkvi na otoku na Tiberi (misli Benedikta XVI., hozana.si).

   BOŽJE USMILJENJE SE VEDNO SKLANJA K PONIŽNIM IN TRPEČIM!

   Božjemu usmiljenju, ki se vedno sklanja k ponižnim in trpečim, danes priporočimo prošnje, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev« zapisali: MamiM, Kras, Sasa, Seb, Dani, Hana, andreja, Hvala, Katarina, Janez, Sija, Irena, Jasna, Angelvaruh, molilka, Žametna vrtnica, a., Suzana, Mirjam, Andreja, Maja … Naj vse osebe, ki se priporočajo v molitev, objamejo milostni žarki Božje milosti, ki izvirajo iz Jezusovega Presvetega Srca in se nam podarjajo na priprošnjo Presvete Device Marije!

   Z vzkliki Božjemu usmiljenju in z molitvijo rožnega venca Božjega usmiljenja še posebej prosimo potrebnih milosti za mamo in njenega sina, ki se je ponesrečil (glej prošnjo MamiM, 23. avgust 2020).

   ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA

   Na običajni rožni venec molimo:
   Na prvih treh jagodah – Oče naš; Zdrava, Marija; Vera.

   Pri vseh petih desetkah molimo:

   a) Pri velikih jagodah:
   Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

   b) Pri malih jagodah (desetkrat):
   Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

   Na koncu dodamo (trikrat):
   Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     24. avgusta, 2020 at 14:48

     Dodajam še link do navedene Božje besede:

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C45-51&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Odgovori
9. Miro says:

   24. avgusta, 2020 at 13:00

   SVETNIKI NAS UČIJO SPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO!

   »SREČATI KRISTUSA IN BITI Z NJIM ZDRUŽENI JE DOLŽNOST KRISTJANOV, KI NAJ JO URESNIČUJEJO TAKO, DA SE UDELEŽUJEJO ZAKRAMENTA KRISTUSOVE DARITVE ALI ZAKRAMENTA MILOŠČINE UBOGIM« (sv. Avgušin).

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Janez says:

     24. avgusta, 2020 at 13:28

     PROSIL SEM BOGA ZA MARSIKAJ IN DOBIL, KAR RES RABIM
     Prosil sem za moč…–In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.
     Prosil sem za modrost …–In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.
     Prosil sem zapogum …–In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.
     Prosil sem za ljubezen …–In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.
     Prosil sem za usluge …–In Bog mi je dal priložnosti.
     Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel.–Dobil sem vse, kar sem potreboval.
     Moja molitev je bila uslišana.
     Moli in delaj ter služi drugim brez besed, pravijo modri kristjani!
     Veliko smo od Boga prejeli talente, pamet, moči, spretnosti,
     da z Božjo Pomočjo in Blagoslovom kaj dobrega naredimo in ne le čakamo!
     Prosimo Boga v molitvi, da bo vodil naša pota in nam pomagal.
     Pridi Jezus in Vodi me in poduči me v molitvi, da bom delal vse kar je prav!
     Ko bom pomagal drugim bom pomagal sebi ter živel in delal Bogu v Veselje!
     Hvala, Bog. Amen.

     Janez Dichter Hansi. (dopolnjeno, že objavljeno!)

     Odgovori
     • Miro says:

       24. avgusta, 2020 at 13:43

       Zahvalimo se Gospodu: Gospod Jezus, hvala Ti za vse darove, ki pritekajo iz studenca svete Evharistije! Bog bodi hvaljen, zdaj in vekomaj. Amen.

       Odgovori
10. Janez says:

    24. avgusta, 2020 at 12:53

    Deset odločitev za veselje po Janezu XXIII.*

    1. Danes bom živel ta dan, ne da bi skušal razrešiti vse svoje življenjske probleme.
    2. Danes bom napravil vse, da se bom obnašal in deloval vljudno*; nikogar ne bom kritiziral in ne bom skušal popravljati ali obvladovati kogarkoli razen samega sebe.
    3. Danes se bom veselil gotovosti, da sem ustvarjen za srečo, ne samo na drugem, ampak tudi na tem svetu.
    4. Danes se bom prilagodil okoliščinam, ne da bi si domišljal, da bodo v vsem ustrezale mojim željam.
    5. Danes bom posvetil deset minut dobremu branju, pri čemer si bom priklical v spomin, da je – podobno, kot je hrana potrebna za življenje telesa – dobro branje potrebno za življenje duše.
    6. Danes bom naredil dobro delo in o njem ne bom govoril nikomur.
    7. Danes bom napravil vsaj eno stvar, ki mi ne bo prijetna; in če me bo kdo prizadel, tega ne bom pokazal.
    8. Danes bom napravil natančen načrt za svoj dan. Morda ga ne bom izpolnil v celoti, a ga bom sproti prilagodil. Varoval se bom dveh napak: naglice in neodločnosti.
    9. Danes bom trdno veroval – tudi če bodo okoliščine govorile o nasprotnem – da Božja previdnost skrbi zame, kot da ne bi na svetu obstajalo nič drugega.
    10. Danes se ne bom ničesar bal. In še posebej me ne bo strah ceniti to, kar je lepo, in verjeti v dobroto.

    *Izvirni naslov besedila je »Dekalog vedrine«; slo. prev. H. Reberc in A. Zwitter.

    Več vedrine in optimizma potrebujemo! Imamo Odrešenika in Učenika ter vse razloge za Radost, Upanje in Veselje! Preveč je žalosti, obupa, sovraštvas in kreganja, ki jih Bog ne želi, da jih širimo. Odrešeni smo, pojmo Gospodu Zahvalo in se Veselimo. Odložimo vse skrbi in žalost. Naj nas Trpljenje utrdi in ojača, tako kot je to storil Jezus za vse nas na Golgoti. Prispevajmo tudi mi nekaj malega za več Luči in Dobrote v svetu, več Ljubezni, Dobrote in Odpuščanja, pa bomo bolj podobni Jezusu. Amen. Janez

    Odgovori