Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.027 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE ŽE PRED LETI, VEČKRAT PA TUDI POZNEJE, SPODBUDIL: »VERNIKI, NE BOJTE SE SPOVEDI!«

    Papež Frančišek je med splošno avdienco o zakramentu pokore in sprave, ki je potekala 19. februarja 2014, med drugim izpostavil tudi naslednjo misel:

    Morda nekdo reče, da izpoveduje grehe samo Bogu. A grehi so lahko storjeni tudi proti bratom in Cerkvi in je zato treba prositi odpuščanja brate in Cerkev v osebi duhovnika. Morda bo nekdo oporekal, da ga je sram. »Tudi sram je dober, zdravo se je nekoliko sramovati,« je dodal. Sram nas dela ponižne. Duhovnik z ljubeznijo in nežnostjo sprejme izpoved in v imenu Boga odpusti. Po Frančiškovih besedah je tudi iz človeškega vidika dobro, da se pogovorimo z bratom in duhovniku povemo za stvari, ki so težke v mojem srcu. »Ne bojte se spovedi,« je spodbudil papež in zbrane prosil, naj pri sebi odgovorijo, kdaj so bili nazadnje pri spovedi. Če je minilo veliko časa, naj ne izgubljajo niti dneva več, ampak pogumno pristopijo k spovedi. V duhovniku jih namreč čaka Jezus, ki jih bo sprejel z veliko ljubeznijo, poudarja papež Frančišek.

    Več o tem na:
    http://www.obcestvo.si/duhovno/244-verniki-ne-bojte-se-spovedi-papez-francisek

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    EVHARISTIJA JE MOČNA BOŽJA HRANA, NUJNO POTREBNA V PUŠČAVI ŽIVLJENJA, DA NE OMAGAMO NA POTI K ODREŠENIKU JEZUSU, KI NAM HITI NAPROTI Z NEIZMERNO LJUBEZNIJO!

    Naj nas razsvetli Sveti Duh, da se bomo lahko v Njegovi moči bolj približali globokim skrivnostim svete Evharistije!

    Kruh, ki ga vsak dan potrebujemo,
    da bi rasli v večnem življenju, dela iz naše
    volje učljivo orodje Božje volje, v nas
    vzpostavlja Božje kraljestvo in nam daje
    čiste ustnice in čisto srce, da
    poveličujemo njegovo sveto ime.
    (Edith Stein)

    Jesti Gospodovo meso in piti njegovo kri
    je znamenje nesmrtnosti – ne samo
    nesmrtnosti duhovnega življenja,
    ampak nesmrtnosti človeka: telesa
    in duše, privzetih v Božjo polnost.
    (Romano Guardini)

    Velika nesreča je,
    da zanemarjamo to Božjo hrano,
    ko hodimo čez puščavo življenja.
    Podobno kakor človek, ki umre od lakote
    ob bogato obloženi mizi.
    (Janez Vianney)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  3. Hvala says:

    ŽIVLJENJE V SVETEM DUHU !
    —————————————-
    CILJ KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA JE V PRIDOBITVI SVETEGA DUHA. KO SE PREVEČ UKVARJAMO Z RAZGLABLJANJEM O LASTNIH TEŽAVAH, KI JIH ZAGOTOVO NIKOLI NE MANJKA, SE ZAPIRAMO PRED BOGOM IN NJEGOVIMI DAROVI.

    NEZADOSTNO JE TOREJ PREPRIČANJE MNOGIH KRISTJANOV, DA SO KONČNI CILJ KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA DOBRA DELA. SEVEDA, TUDI PO DOBRIH DELIH SE ODPIRAMO SVETEMU DUHU IN BOŽJI MILOSTI. TODA OBENEM JE MOGOČE, DA SE PREKO NJIH ŽELIMO DOKAZOVATI PRED SABO IN PRED DRUGIMI. IN TAKO HRANIMO SVOJ NAPUH.
    ———————————————————————————————————————————————————
    PREJEMANJE SVETEGA DUHA, KI V NAS NUJNO VEČA LJUBEZEN DO BOGA IN DO BLIŽNJEGA, NAS PRIPRAVLJA NA TO, KAR BOMO DEJANSKO ŽIVELI V VEČNOSTI.

    IN KAKO SE LAHKO ODPIRAMO SVETEMU DUHU??? ( preberite celoten članek- Radio Ognjišče- Dr. Alek Zwitter)

    https://radio.ognjisce.si/sl/200/utrip/26625/sveti-duh-je-najintimnejsi-prijatelj-nase-duse.htm
    ——————————————————————

  4. Miro says:

    UČENEC MORA ODGOVORITI NA SOVRAŠTVO Z DOBROTO, NA PREKLINJANJE Z BLAGOSLAVLJANJEM, NA OBREKOVANJE Z MOLITVIJO. ZGLED JE NESKONČNO USMILJENJE NEBEŠKEGA OČETA!

    BOŽJA BESEDA: Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!«

    Ne sodite

    »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6, 27-38)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C27-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Vzajemno izkušnjo podarjanja med ljudmi dopolni Jezus z zastonjsko ljubeznijo. Učenec mora odgovoriti na sovraštvo z dobroto, na preklinjanje z blagoslavljanjem, na obrekovanje z molitvijo. Zgled je neskončno usmiljenje nebeškega Očeta. Pri njem se učim ljubezni, ki zna odpuščati, se ne maščuje in vse sprejema z usmiljenjem. Gospod, pomagaj mi tako ljubiti.

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava, tebi Jezus, Ti si čudoviti Svetovalec, Knez miru, Luč sveta … Hvala, ker nam podarjaš »zlato pravilo«, ki nam pomaga uravnavati naš odnos do bližnjega. Z besedo ljubezni in presvetim življenjem nas učiš, naj bomo usmiljeni do bližnjega kakor je tudi naš nebeški Oče usmiljen do nas. Jezus, vlij v naše duše olja ljubezni in usmiljenja, da Te bomo čim bolj ljubili v bližnjih, ki potrebujejo našo pomoč v dušnih in telesnih stiskah.

    Tudi tokrat Božjemu usmiljenju izročimo vse sestre in brate, ki se priporočajo v molitev po namenih, zapisanih v rubriki »Prosim za molitev«. Veliko molimo tudi v čast in zadoščevanje Jezusovemu Presvetemu Srcu in Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, za spreobrnjenje grešnikov, za nove duhovne poklice, za varstvo pred koronavirusom, za mir doma in po svetu, za Cerkev, svetega očeta, za preganjane kristjane po svetu, itn. Z močno vero in zaupanjem se obrnimo na Preblaženo Devico Marijo, sv. Jožefa, sv. Favstino Kowalsko in druge svetnike; prosimo jih, naj za nas posredujejo pri Gospodu Jezusu Kristusu; zgodi se presveta Božja volja!

    BOŽJE USMILJENJE ZA SVET
    (sv. Favstina)

    Neskončno usmiljeni Bog, ti neskončna dobrota! Glej, danes vse človeštvo iz brezna svoje bede kliče k tvojemu usmiljenju, k tvoji dobrosrčnosti, kliče z močnim glasom svoje stiske.

    Milostljivi Bog, ne zavrzi molitve izgnancev te zemlje. Gospod, nepojmljiva Dobrota, ki popolnoma poznaš našo bedo in veš, da se z lastnimi močmi nismo sposobni dvigniti k tebi.

    Zato te milo prosimo, prehitevaj nas s svojo milostjo in neprestano večaj v nas svoje usmiljenje, da bomo zvesto izpolnjevali tvojo sveto voljo v vsem življenju in ob smrtni uri.

    Naj nas brani vsemogočnost tvojega usmiljenja pred kroglami sovražnikov našega zveličanja, da bomo z zaupanjem kot tvoji otroci čakali na tvoj končni prihod, na dan, ki je le tebi znan.

    Pričakujemo, da bomo prejeli vse, kar nam je po Jezusu obljubljeno, kljub vsej naši bedi, kajti Jezus je naše upanje; skozi njegovo usmiljeno Srce bomo stopili v nebesa kakor skozi odprta vrata (Dn, 1570).

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
    Sv. Favstina, prosi za nas!

  5. Hvala says:

    BREZ KRIŽA NI KRISTUSA, A BREZ KRIŽA NI NITI KRISTJANA

    SVETI AVGUŠTIN ZAPIŠE, DA LASTNA KRŠČANSKI KREPOSTI NI SAMO DELATI DOBRO, AMPAK TUDI PRENAŠATI HUDO, KAKOR JEZUS. PRENAŠATI HUDO PA NE POMENI SAMO BITI POTRPEŽLJIV IN ITI DALJE VDAN V USODO. PRENAŠATI JE POSNEMATI JEZUSA, JE NOSITI TEŽO, NOSITI JO NA RAMENIH ZANJ IN ZA DRUGE.
    POMENI SPREJETI KRIŽ, KO HODIMO Z ZAUPANJEM, KER NISMO SAMI, KRIŽANI IN VSTALI KRISTUS JE Z NAMI (Mirenski grad).

    Če bežimo pred situacijo. stisko, ne želimo objeti križa, ki nam je naložen, bežimo pred realnostjo, svetom, sami pred seboj in pred Gospodom. Če ne objamemo križa, na katerem smo obešeni ne moremo “vstati”. Brez Velikega Petka, ni Velike Nedelje.

  6. Miro says:

    MINER SE PRI MINIRANJU SKALE, OB ŽE PRIŽGANI ZAŽIGALNI VRVICI, NI USPEL UMAKNITI NA VARNO. V NAJHUJŠI STISKI SE JE SPOMNIL DEVICE MARIJE IN GLASNO ZAKLICAL: SVETA MARIJA! TEDAJ JE ZADONELA EKSPLOZIJA … (več v nadaljevanju).

    DOBER MARIJIN OTROK SE V SVOJIH STISKAH RAD OBRAČA NA SVOJO DUHOVNO MATER: »MARIJA, POMAGAJ NAM SLEHERNI ČAS, NA TEBE OZIRA SE VSAK IZMED NAS. MARIJA VSE K TEBI HITI; MARIJA, POMAGAJ NAM TI!«

    Pater Anton Nadrah v knjižici »Nauči nas moliti 4« omenja tudi pisatelja duhovnika Franca Ksaverja Meška, ki je v črtici Kapelica zapisal:

    »Pot me privede mimo kapelice, ki stoji ob robu gozda. Resnega moža zagledam pred kapelico. Stoji korak od zida, oprt ob sekiro, ob njem leži butara z manjšim raznim orodjem. Oči upira v sliko Marijino, zamišljen in resen. Drvar je, na poti v gozd, na težko, deloma nevarno delo. Marsikateri njegovih znancev je šel v gozd močan in zdrav kakor on, a prinesli so ga domov pohabljenca, z zlomljeno nogo, z zdrobljeno roko, morda mrliča. Zato se je ustavil pred znamenjem: kakor grčav hrast, in vendar pomoči potreben otrok, stoji pred nebes in zemlje Kraljico in, držeč klobuk v raskavi močni roki, prosi pomoči in se priporoča varstvu Matere mogočne, pomočnice v vseh nevarnostih. (…)

    Odmoli mož, se pokriža in se pokrije in stopa krepko svojo pot, okrepčan po molitvi, resen res, a vendar z vedrim in mirnim pogledom, kakor bi čutil nad seboj razprostrto varujočo roko mogočne Kraljice in Pomočnice.«

    In še primer hitrega Marijinega posredovanja pri Bogu v izjemno nevarni situaciji. Bilo je leta 1922. Delavec miner je navrtal skalo in prižgal zažigalno vrvico. Nato se je hotel po žici rešiti na varno, preden bi prišlo do eksplozije. Žica pa je bila mokra od dežja, da mu je drselo in je nekaj metrov od zavrtane odprtine obvisel na žici. V najhujši stiski se je spomnil Device Marije in glasno zaklical: sveta Marija! Tedaj je zadonela eksplozija. Tovariši zgoraj so od strahu odreveneli. Ko je izginil dim, so videli, da mož še visi na žici. Bil je rešen, brez vsake poškodbe.

    (odlomek iz knjižice Nauči nas moliti, p. Anton Nadrah)

    V raznih stiskah in preizkušnjah se z zaupanjem obračajmo na našo duhovno Mater. Naj se iz naših src dviga pesem:

    MARIJA, POMAGAJ NAM SLEHERNI ČAS

    Marija, pomagaj nam sleherni čas,
    na tebe ozira se vsak izmed nas.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Marija, pomagaj in vodi nas ti,
    da Bogu in tebi zdaj bomo zvesti.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Marija, pomagaj rodovom zemlje,
    da v Božji ljubezni in miru žive.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Marija, pomagaj sirotam vojske,
    jih milostno sprejmi na svoje Srce.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Še enkrat zakličem in prosim naglas:
    Nikar ne zapusti, Marija, ti nas.
    Marija, vse k tebi hiti,
    Marija, pomagaj nam ti!

    Vsak dan se zvesto ravnajmo po vodilu: Po Mariji k Jezusu! Zelo močno duhovno sredstvo na tej poti je vsakodnevna molitev svetega rožnega venca, ki nam bo dala moč še zlasti za duhovna in telesna dela usmiljenja do bližnjega. Z Marijino pomočjo in z našim sodelovanjem z Gospodom (odločilno je predvsem Božje usmiljenje!) si bomo, kot smemo upati, izborili najpotrebnejšo »vstopnico« za srečen prehod v večno življenje z Bogom. Marija, pomagaj nam Ti!

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    MOLITEV ZA PODELITEV MILOSTI NA PRIPROŠNJO SVETE FAVSTINE!

    Jezus, ti si sveto Favstino naredil za veliko častilko tvojega brezmejnega usmiljenja. Blagovoli mi po njeni priprošnji podeliti milost (poveš za kaj prosiš), za katero te prosim, če je to skladno s tvojo sveto voljo. Jaz, grešnik, nisem vreden tvojega usmiljenja, vendar poglej na duha daritve in posvetitve sestre Favstine in poplačaj njene kreposti tako, da uslišiš prošnje, ki jih po njej z zaupanjem tebi izročam.

    OČE NAŠ, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

    ZDRAVA, MARIJA, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

    Slava Očetu in Sinu in Svetemu duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

    Sveta Favstina – prosi za nas!

    Več o molitvah sv. Favstine Kowalske na:
    http://www.kapitelj.com/molitev_za_podelitev_milosti_na_priprosnjo_svete_favstine.html

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  8. Janez says:

    Molitev za BOLNE in Trpeče
    Prosim te, Gospod Bog,
    da je vsaka bolna in trpeča oseba, ki bere, posluša
    ali si ogleduje to sporočilo obkrožena s plamenom tvojega Svetega Duha.
    Prosim te, da v tem času zdraviš njihov um in njihovo telo,
    izboljšaš njihovo zdravje in jim podariš Notranji mir.
    Prosim Te, naj jih Tvoja dobrotna in milostna roka ozdravi bolezni,
    ki jih je prizadela, naj jim pomaga, da ne čutijo bolečin
    in da bodo njihovi zdravniki pravilno ugotovili bolezen in jo tudi prav zdravili.
    Blagoslovi vse bolna in trpeče in daj potrpljenje njihovi družini in vsem, ki zanje skrbijo.
    Si najboljši zdravnik, ki lahko ozdravi vsako bilezen, vsako zlo,
    ki je prišlo v telo, v hišo, v družino in v njihovo okolico.
    Molim in prosim te za moje zdravje in za zdravje drugih bolnih
    in verjamem, da se bo od tega trenutka vse izboljšalo zame in za druge bolne, ki Te prosijo za ozdravitev.
    Hvala, Sveti oče, ker vem, da poslušaš, kar ti govorim iz srca.
    To počnem zdaj, z vso ljubeznijo in upanjem Vate
    in tudi če zdravniki pravijo drugače,
    vem, da lahko čudežno ozdraviš vse bolezni
    in celo najhujšo bolezen, ki obstaja.
    Hvala, hvala, hvala Ti moj Oče v Nebesih!
    Ker vem Moj Gospod in Moj Bog, da si me poslušal
    in da me boš uslišal ter pozdravil vse bolne in trpeče.
    Podari nam Božje Usmiljenje in Ljubezen, da se vse prav uredi Gospod.
    AMEN

    Dopolnjene Molitve Prihajam k tebi kapucini 1995.

    Molite za zdravo dušo in telo. Ko molite k Bogu, odložite stran vse skrbi in bolečine ter misli o sebi; prepustite se popolnoma Božji Volji in zaupajte z Vso Dušo Njegovemu Delovanju z Odrešilno Vero. Molitev k Bogu je namreč poleg zdravljenja medicine način, da se ponižno darujete Bogu in ga prosite za pomoč zase in za druge bolne. Molitev Vsakemu, ki trpi, pomaga, da najde v sebi novo upanje, novo Moč in Ozdravljenje po Njegovi Milosti. Ravnajte zdravo, mislite zdravo, upajte in obilno molite k Bogu zase in za druge bolnike, da bodo Njegove Zdravilne Sile v Vas in v Vaših Bližnjih pomirjevalno in pozitino delovale in da boste Vi in Svojci postopoma začutili boljše počutje. Vera gore premika. In čudeži se dogajajo. Kdor upa in prosi bo slišan in uslišan. Bog prosim pomagaj vsem bolnim in trpečim! Sliši in Usliši prosim naše prošnje ter ozdravi vse bolnike, ki Te prosijo in molijo k Tebi. Ozdravi vse bolne na duši in na telesu, ki trpijo in obvaruj nas okužbe s koronavirusom ter podari nam Božji Mir in Božje Usmiljenje. Amen.

  9. Miro says:

    »POD NEBOM NAM NI DANO NOBENO DRUGO IME, PO KATEREM BI SE LJUDJE LAHKO REŠIL« (Apd 4,12), RAZEN IMENA JEZUS!

    Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    »VERUJEM V JEZUSA KRISTUSA, EDINEGA BOŽJEGA SINA«

    Katera je vesela novica za človeka?

    To je oznanilo o Jezusu Kristusu, »Sinu živega Boga« (Mt 16,16), umrlem in vstalem. V času Heroda in cesarja Avgusta je Bog izpolnil obljube, dane Abrahamu in njegovemu potomstvu, ter poslal »svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako mi prejeli posinovljenje« (Gal 4,4-5).

    Kako se ta vesela novica širi?

    Že od vsega začetka so prvi učenci goreče želeli oznanjati Jezusa Kristusa z namenom, da bi vse privedli k veri vanj. Tudi danes iz ljubečega poznanja Kristusa izvira hrepenenje, da bi evangelizirali in katehizirali, se pravi da bi v svoji osebi razodevali celoten božji načrt in pripeljali ljudi v občestvo z njim.

    »IN V JEZUSA KRISTUSA, SINA NJEGOVEGA EDINEGA, GOSPODA NAŠEGA«

    Kaj pomeni ime »Jezus«?

    Ime »Jezus«, ki mu ga je dal angel ob oznanjenju, pomeni »Bog rešuje«. Izraža hkrati njegovo identiteto in njegovo poslanstvo, ker »bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov« (Mt 1,21). Peter zatrjuje, da »nam pod nebom ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje mogli rešiti« (Apd 4,12).

    Zakaj se Jezus imenuje Kristus?

    »Kristus« po grško, »Mesija« po hebrejsko pomeni »maziljenec«. Jezus je Kristus zato, ker ga je Bog posvetil in mazilil s Svetim Duhom za odrešenjsko poslanstvo. Je od Izraela pričakovani Mesija, poslan na svet od Očeta. Jezus je sprejel naslov Mesija in natančno pojasnil njegov pomen: »Prišel je iz nebes« (Jn 3,13), bil križan in nato obujen od mrtvih, je trpeči služabnik, ki »daje svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20,28). Iz imena Kristus smo prejeli ime kristjani.

    V kakšnem pomenu je Jezus »edinorojeni Božji Sin«?

    Jezus je to v edinstvenem in popolnem pomenu. Pri krstu in spremenitvi na gori Očetov glas označuje Jezusa kot svojega »ljubljenega Sina«. Ko Jezus označuje sam sebe kot Sina, ki »pozna Očeta« (Mt 11,27), potrjuje svoje edinstveno in večno razmerje do Boga Očeta. Jezus je »edinorojeni Božji Sin« (1 Jn 2,23), druga oseba Trojice. Je središče apostolske pridige: apostoli so »videli njegovo slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin« (Jn 1,14).

    Kaj pomeni naslov »Gospod«?

    V Svetem pismu ta naslov običajno označuje Boga kot vzvišenega vladarja. Jezus sam si prideva ta naslov in razodeva svoje božje vladarstvo s svojim gospodovanjem nad naravo, nad hudobnimi duhovi, nad grehom in smrtjo, in zlasti s svojim vstajenjem. Prve cerkvene veroizpovedi razglašajo, da oblast, čast in slava, ki gredo Bogu Očetu, pripadajo tudi Jezusu; Bog »mu je dal ime, ki je nad vsakim drugim imenom« (Flp 2,11). Jezus je Gospod sveta in zgodovine, edini, kateremu mora človek popolnoma podvreči svojo osebno svobodo.

    (vir: Kompendij KKC, 79-84)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja