Članki za dušo

15.041 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   27. septembra, 2020 at 16:32

   NAŠI PROBLEMI IN BOŽJA VOLJA TER BOŽJA PREVIDNOST
   V nekem smislu je človeški neuspeh bližnjica do uspeha, ko zaupamo Bogu.
   Prav tako, kot nas vsako odkritje napačnega
   vodi v goreče iskanje resnice včasih z lastnimi močmi pa tudi z Njegovo Pomočjo.
   Problem postane velik, če ga upoštevamo,
   postane težak, če ga ocenjujemo,
   postane velikanski, če ga obkrožimo z mislimi,
   postane neizmeren, če ga vzamemo tragično in napihnemo.
   Problem postane majhen, če se mu nasmehnemo,
   postane lahek, če ga podcenjujemo,
   včasih postane neznaten, če se zavedno ne zmenimo zanj,
   in izgine, če se z njim sprijaznimo.
   Še veliko manjši pa postane, ko ga prenesemo na Boga in ga prosimo da nam Pomaga.
   On nas na podlagi molitev milostno poduči in Vodi, kaj naj naredimo, da bo prav.
   Bog nas je ustvaril, da se spreminjamo in napredujemo in ne da nazadujemo,
   dal nam je Svojo Ljubezen, Moč in Usmiljenje, talente in sposobnosti,
   dal nam je pamet, moč in razum da delamo, ustvarjamo z Njegovo Pomočjo in Vodstvom
   in pomaga nam, da z njegovo pomočjo in vodstvom rešujemo nastale težave in probleme.
   Bog nam želi vse dobro in hoče, da gremo naprej in napredujemo v veri in v duhovnem življenju.
   Bog želi, da se naučimo potrpeti ob križih in težavah, da probleme vidimo kot izziv za rast in napredek.
   Zato je prav, da preizkušnje in težave razumemo koz izziv za našo duhovno rast in napredek.
   V Božji Previdnosti namreč Bog vse obvladuje in Ve, kakšen bo bodoči izid.
   Vendar Bog nam je dal vse kar potrebujemo, da z Njegovim blagoslovom naredimo kar je prav!
   Če Božje Volje in Božje Previdnosti ne upoštevamo, in trmarimo ter delamo vse po naši pameti,
   brez Boga, smo sami odgovorni za posledice, da zaidemo v nesrečo brez Božjega Blagoslova.
   Zato sledimo Jezusu in vztrajajmo na Poti k Jezusu ter izvajajmo Jezusove Nauke Evangelija.
   Amen.

   Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
   • Miro says:

     28. septembra, 2020 at 12:27

     Gospod Jezus nam na omenjeni poti podarja neizmerno pomoč – svete zakramente! Kaj pomenijo za naše življenje? Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus, da nas posvečuje. Zakramenti se imenujejo tudi svete skrivnosti. Po njih nam Jezus daje pomoč, ki jo imenujemo Božja milost …

     Več o tem si lahko preberete na:
     http://www.sveti-peter.si/zakramenti

     BOŽJE USMILJENJE, NAVZOČE V POSTAVITVI IN DELITVI SVETIH ZAKRAMENTOV, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
2. Miro says:

   27. septembra, 2020 at 16:09

   »KRISTUSOVA LJUBEZEN NAS PRIGANJA, DA JO PRENAŠAMO NA DRUGE. TO PA ZMOREMO TAKRAT, KADAR SE PREJ OGREJEMO V BOGU, MOLITVI.« (SV. VINCENCIJ PAVELSKI)

   Danes goduje sv. Vincencij Pavelski, velik apostol krščanske ljubezni. Leta 1625 je ustanovil Misijonsko družbo lazaristov, katere glavno poslanstvo je oznanjevanje evangelija ubogim, najbolj značilna oblika njihovega delovanja pa ljudski misijoni. Leta 1633 je skupaj s sv. Ludoviko de Marillac ustanovil še Družbo hčera krščanske ljubezni, bolj poznano pod imenom usmiljenke, katerih poglavitna skrb so bolniki in ubogi.

   Več o življenju sv. Vincencija Pavelskega na:
   http://svetniki.org/sveti-vincencij-pavelski-ustanovitelj-lazaristov

   Naj Vincencijeva zadnja beseda »ZAUPAM«, ki jo je poln zaupanja v Božjo previdnost izrekel tik pred smrtjo, postane tudi naša beseda življenja, vedno osredotočena na Odrešenika Jezusa. Prosimo sv. Vincencija Pavelskega, naj za nas posreduje pri Bogu, da se bomo v življenju tudi mi oprijeli ponižne in velikodušne službe bližnjemu!

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Sv. Vincencij Pavelski, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   27. septembra, 2020 at 11:04

   NIČ NE POMAGA PRITOŽEVANJE, POTREBNO JE DEJANJE VSAKEGA STANU – KDOR VERO IZGUBI, MU UGASNE LUČ SREDI TRDE NOČI – MOLITVE SO DRAGI KAMENČKI ZA NEBEŠKO KRONO!

   Na današnjo Slomškovo nedeljo je prav, da se vsaj nekoliko poglobimo v nekatera duhovna sporočila blaženega Antona Martina Slomška, pomembna tudi za današnji čas.

   – Moli za otroke, moli z otroki! Pobožnost molitve je tisto dragoceno olje, s katerim počastimo Jezusa, najboljšega družinskega prijatelja.

   – Nič ne pomaga pritoževanje. Potrebno je dejanje vsakega stanu, zvestoba vsakega dela. Zvestoba bo dala boljše ljudi, boljše čase.

   – Prava ljubezen človeka podpira v dobrem, da se v veselju ne zmede, ga tolaži v žalosti, da ne obupa in ga k Bogu dviguje.

   – Kdo vero izgubi, mu ugasne luč sredi trde noči … Varujte luč vere, da je sovražni veter sedanjega sveta ne ugasne!

   – Veliko lažnih prerokov je po svetu. Kakor se drevo po sadu, ne po cvetju prav spozna, tako se človek ne po jeziku, ampak le po dejanju.

   – Molitev nam nebesa odpira, post nas po strmi stezi k nebesom pelje, miloščina nam v nebesih zaklade nabira.

   – Moli večkrat. Moli kratko, pa dobro! Takšne molitve so dragi kamenčki, ki si jih nabiraš za nebeško krono.

   (Misli bl. Antona Martina Slomška, povzeto po Ognjišču)

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   26. septembra, 2020 at 20:29

   GOSPOD, POMAGAJ MI, DA BOM ODLOČNO SPREJEMAL TVOJO BESEDO, TUDI KO BOŠ ZAHTEVAL KAJ ZELO TEŽKEGA!

   BOŽJA BESEDA: »Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.« Oni pa niso razumeli te besede; bila jim je prikrita, da je niso zaznali, vendar so se ga o tej besedi bali vprašati (Lk 9,44-45).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C44-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus drugič napove, da bo moral trpeti. Učenci tega nočejo slišati in sprejeti. Ni dovolj poslušati njegove besede, ampak jim je treba pustiti, da vstopijo v srce in nagovorijo od znotraj. V molitvi se bom ves izročil Gospodu in odpravil strah pred tem, da bi preveč zahteval od mene. Gospod, pomagaj mi, da bom odločno sprejemal tvojo besedo, tudi ko boš zahteval kaj zelo težkega (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Prosimo Gospoda, da bi mogli verovati, da je Kristus na križu umrl zame, zate, prav za vsakega človeka – za moje, tvoje, naše odrešenje! Z močno vero Božjemu usmiljenju priporočimo vse trpeče, ki se na tej spletni strani priporočajo v molitev. Zgodi se presveta Božja volja na priprošnjo Preblažene Device Marije in vseh svetnikov!

   Naj nam Gospod pomaga sprejeti Besedo križa, ki nam prinaša odrešenje. Naj nas Njegova beseda nagovori v srcu in spodbudi, da jo bomo sprejeli in tudi uresničevali. Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   26. septembra, 2020 at 16:52

   POSLANSTVO CERKVE JE, DA OZNANJUJE IN VZPOSTAVLJA SREDI VSEH NARODOV BOŽJE KRALJESTVO, KI GA JE ZAČEL JEZUS KRISTUS. CERKEV JE TU NA ZEMLJI KAL IN ZAČETEK TEGA ODREŠENJSKEGA KRALJESTVA.

   Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   “VERUJEM … SVETO KATOLIŠKO CERKEV”

   Kaj pomeni beseda Cerkev?

   Označuje ljudstvo, ki ga Bog sklicuje in zbira z vseh koncev sveta, da bi sestavljalo zbor tistih, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, Kristusovi udje in tempelj Svetega Duha.

   Ali so druga imena in podobe s katerimi Sveto pismo nakazuje Cerkev?

   V Svetem pismu srečujemo celo vrsto podob, ki izražajo dopolnjujoče se vidike skrivnosti Cerkve. Stara zaveza daje prednost podobam v povezavi z božjim ljudstvom. Nova zaveza ima rajši podobe v povezavi s Kristusom kot glavo tega ljudstva, ki je njegovo telo. Prav tako ima rada podobe vzete iz pastirskega življenja (ovčji hlev, čreda, ovce), kmečkega življenja (polje, oljka, vinograd), prebivanja (bivališče, skala, tempelj), družinskega življenja (nevesta, mati, družina).

   Kakšen je izvor in dovršitev Cerkve?

   Cerkev najde izvor in dovršitev v večnem božjem načrtu. Bila je pripravljena v stari zavezi z izvolitvijo Izraela, znamenjem prihodnjega zbiranja vseh narodov. Utemeljena z besedami in dejanji Jezusa Kristusa je bila uresničena zlasti z njegovo odrešenjsko smrtjo in njegovim vstajenjem. Nato je bila razglašena kot odrešenjsko-zveličavna skrivnost z izlitjem Svetega Duha na binkošti. Dovršena bo ob koncu časov kot nebeški zbor vseh odkupljenih.

   Kakšno je poslanstvo Cerkve?

   Poslanstvo Cerkve je, da oznanjuje in vzpostavlja sredi vseh narodov božje kraljestvo, ki ga je začel Jezus Kristus. Cerkev je tu na zemlji kal in začetek tega odrešenjskega kraljestva.

   V kakšnem smislu je Cerkev skrivnost?

   Cerkev je skrivnost, kolikor je v njeni vidni stvarnosti navzoča in deluje duhovna, božja stvarnost, ki jo je mogoče videti samo z očmi vere.

   Kaj pomeni, da je Cerkev vesoljni zakrament odrešenja?

   Pomeni, da je znamenje in orodje za spravo in občestvo vsega človeštva z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu.

   (vir: Kompendij KKC, 147-152)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   26. septembra, 2020 at 12:45

   O TEM, KAKO JE OD BOGA PODARJEN DAN ZAČENJALA SV. TEREZIJA BENEDIKTA OD KRIŽA (EDITH STEIN)!

   »Moja prva jutranja ura pripada Gospodu. Dnevno delo, ki mi ga on nalaga, hočem začeti s prepričanjem, da mi bo dal on sam moči, da ga dovršim. V tem razpoloženju stopim k božjemu oltarju. Ne gre zame in za moje malenkostne zadevice, gre za veliko spravno žrtev. Smem se je udeležiti, v njej se razveseliti. Pri darovanju smem na oltar položiti sebe in vse svoje delo in trpljenje. Ko pri svetem obhajilu pride k meni Gospod, ga smem vprašati: »Kaj želiš, da storim?« In kar v tihem pogovoru z njim spoznam za svojo najbližjo nalogo, bom izvršila najprej,« je dejala sv. Terezija Benedikta od Križa.

   Naj nas zgled sv. Terezije spodbudi, da bomo pri prejemu svetega obhajila Gospoda Jezusa vprašali, vsak osebno v svojem srcu, kaj želi, da storimo. Hkrati ga prosimo za moč, da bomo nalogo, ki je ta dan pred nami, uresničili s kar največjo ljubeznijo do Boga in bližnjega. Pridi, Sveti Duh, in nam pomagaj v naši slabosti!

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Benedikta od Križa, prosi za nas!

   Odgovori
7. Janez says:

   26. septembra, 2020 at 12:28

   September je Čas žetve in setve in zrelega premisleka o Veri v Boga (Zdenka Serajnik)
   Vinogradi in sadovnjaki so jeseni spet oživeli. Sladki grozdi in sočna jabolka kličejo po pridnih rokah nabiralcev, da jih naberejo in spravijo v kašče za vse zimske zaloge. V duhovnem življenju zveni še glasneje klic po zajemanju iz preteklosti. Šolsko leto se je začelo z malim Šmarnom in z godom papeža Gregorja Velikega, polnega modrosti in cerkvenega učitelja za vse čase. So tudi učenci naših dni poklicali na pomoč Svetega Duha? So se ozrli k božji Materi na praznik njenega rojstva na mali Šmarn? So se ji priporočili na god Njenega Imena? Se jim srce še ozre po Povišanju svetega Križa, ki so ga našli okoli leta 300 in ga začeli častiti? Začutimo ob pogledu nanj ljubezen, ki jo je Križani za vse čase izkazal vsem ljudem? Veliko bogastva bi naše duše zapravile, če tega ne b i storile. Kadar pa doživimo to ali ono bolečino, nam stopi pred oči Žalostna Mati božja, v bogoslužju kar dan za povišanjem Svetega Križa. In zavemo se, da sta Sin in ona doživela vso bol in vse trpljenje ravno zaradi naših grehov. Bomo še tako lahkomiselno zašli v žalitev Boga?! Da ne bi. K pokori in poboljšanju nas kliče tudi kvatrni teden: tretji v septembru, obhajamo jo že stoletja, pa tako potreben! Ravno ti dnevi pa tudi žele, da se zamislimo v nujnost novih duhovniških poklicev: oktobra se začne novo šolsko leto bogoslovja. Bog sam čaka svojih glasnikov, svojih blagovestnikov. Za nas. Za naše duše. »Hodi za menoj!« slišimo kot apostol in evangelist Matej Gospodov glas. Nismo sicer cestninarji, vendar govori Odrešenik tudi nam. Kakšen blagoslov pomeni in prinaša vsak delavec v Gospodovem vinogradu! Ne dela le za ta svet, ampak tudi za nebesa. Za božjo čast in za naše zveličanje. Sv. Vincencij Pavelski kot od Boga poslan sredi 17. stoletja v Franciji ustanovi red lazaristov, ki so se iskreno zavzeli za vzgojo duhovnikov, nič manj pa tudi za gmotno pomoč obubožanim in revnim slojem ljudi. In naš slovenski škof Slomšek? Njegovo zavzeto dušnopastirsko delo je prenovilo versko življenje ne le za svoj čas, ampak tudi za naš. Z zaupanjem se mu lahko priporočamo za svetniško pomoč. Ob koncu meseca pa v enem dnevu častimo tri nadangele: Naše prošnje v stiskah bo sv. Mihael posredoval Bogu v naši borbi z zlom. Sv. Rafael bo pomagal bolnikom in spremljal popotnike. Sv. Gabrijel glasnik Marijinega Oznanjenja in tudi še kje: posrednik božjih razodetij. Gospodove setve so neizčrpne! Le kako ne bi rojevale novih rasti? Dela je veliko, delavcev pamalo je rekel Gospod Jezus. Naj se pomnožijo delavci v Gospodovem vinogradu, da bo delo opravljeno. Hvaljen Bog po Odrešeniku Jezusu, Materi Mariji, vseh angelih in svetnikih! Gospod pomnoži nam vero. Prosim pridi k nam in nam podari Božji Mir. Prosim pomagaj nam, da bomo živeli po Tvojih postavah in izpolnjevali Tvojo Voljo Gospod. In bili dobri ljudje in dobri kristjani!

   Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

   Gorčično zrno in mogočno drevo (Zdenka Serajnik)
   Zaživele so ceste in steze, ki vodijo k šolam vseh vrst in stopenj, od vrtcev preko osnovnih in srednjih šol do najvišjih zavodov. Kot v naravi hodimo zbirat sadeže vseh vrst, da se bomo z njimi prebijali skozi življenje, tako si naš duh zbira nepregledno obsežnost in raznoterost znanja. Življenje se na vseh področjih razvija in težko, če ne nemogoče bi nam bilo krmariti skozi dnevno rastoče zahteve in pričakovanja nas samih in celotne družbe, če se ne bi pošteno in temeljito razgledali. Jasno, da ne bo šlo kar takole, mimo grede, ampak bo treba odprtih oči, pogumnega srca in poštenega dela rok. Zvestobe v malem, saj se tudi velike reči ne rodijo brez majhnih stvari. Pri tem nas ne moti, da večkrat ob malenkostih pomislimo: »Čemu je tega treba?! saj iz malega raste veliko. O tem se kmalu prepričamo. Še devetdesetletnih mojstrov ne bi imeli, če ne bi ostali zvesti v milijonih delovnih ur. Kje najdemo moči? V ljubezni, ki je kal slehernega življenja. Ko začutimo, da je nek Vir izven nas in nad nami. Da nas uči primer Gospoda, ki so ga sodobniki gledali samo kot tesarjevega Sina. Pa je mnogo mnogo več, kot razumemo s človeškimi očmi in pametjo. Da je Sin človekov pri oznanjevanju blagovesti bil tako zavzet, da ni imel časa, spregovoriti z Materjo, ki ga je iskala. Celo čas za molitev, ki ga ravno mehansko avtomatiziran človek na pragu tretjega tisočletja »nima« (= ga noče najti!), je Gospod našel in prečul v nočeh. Vendar nam je na Golgoti daroval Odrešenje za naše grehe, ker nas je Ljubil in nam vse odpustil. Ker je spolnil Božjo Voljo in Božji Načrt za rešitev grešnega človeštva.

   In – mi? Začenjamo dan s poslušanjem dnevnih napovedi in poročil, ali z – jutranjo molitvijo? »Nov podarjaš, Bog, nam dan – daj še svoj nam blagoslov, da ga, polni dobrih del, preživimo tebi v čast!« In se ob težavah preko dneva v duhu ozremo na Gospoda in njegovo Mater! ! Jezus, pomagaj! Mati Marija, pomagaj!« »Še nikoli ni bilo slišati, da bi nas bila Mati zapustila.« Tako je sveti Bernard izrekel stoletja doživeto dejstvo. In ali bomo zvečer našli »čas«, da bomo iz srca zmolili: »Hvala ti, Gospod, za vse, kar si nam naklonil v dar – usmiljen pa odpusti nam, kar storili nismo prav!« Gospod je vedno blizu. V Njem živimo, se gibljemo in smo! To so vedeli in tako so živeli in tako so Gospodovo blagovest izžarevali do danes in tudi naše dni osvetljujejo z njo kot večna luč pred tabernakljem in kot sonce z neba.

   Nova jesen pomeni konec dopustov in vrnitev na delo, prinaša novo šolsko in študijsko leto, novo kulturno sezono, obiranje sadja in pridelkov v kašče za ozimnico in ponovno setev. Kdo ne bi veselo in pogumno segel na delo po vseh področjih našega življenja?! Iz malega vedno zraste veliko. Iz gorčičnega zrna – mogočno drevo. Bogu hvala za vse kar smo prejeli!

   Zbrana dela Zdenke Serajnik – 6. Meditacije.

   Zdenka Serajnik, pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica je bila rojena v družini Lovrenca in Božene Serajnik, ki sta bila oba učitelja na osnovni šoli Prihova pri Slovenskih konjicah. Po končani osnovni šoli se je preselila v Ljubljano, kjer je zaključila gimnazijo in na filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega jezika z nemščino in zgodovino južnoslovanske književnosti. Leta 1942 se je v Slovenskih Konjicah zaposlila kot pomožna knjigovodkinja, kjer je ostala vse do leta 1945. Po osamosvojitvi se je zaposlila na konjiški osnovni šoli kot učiteljica slovenskega jezika, kjer je ostala vse do upokojitve. Bogat arhiv obsega na stotine strani obsežnega in pestrega literarnega dela tako s posvetno kot z religiozno tematiko. Zdenka Serajnik je bila ena od prvih prevajalk slavne popotnice in pisateljice iz Celja Alme M. Karlin in tudi Bogoslužnega molitvenika iz latinščine v slovenski jezik. Nekaj pesmi je tudi uglasbenih in jih še danes uporabljajo pri bogoslužju.

   Pridi k nam Gospod in nam pomagaj, da postanemo boljši ljudje in kristjani, Tebi Bog v Čast in Veselje. Amen.

   Odgovori
8. Janez says:

   26. septembra, 2020 at 12:15

   Izziv ljubezni (avtorja Alex Kendrick, Stephen Kendrick)

   Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

   Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam. Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih. Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih. Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

   Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Če se boste odločili ljubiti svojega moža oziroma ženo, boste morali reči ‘ne’ svojim željam, da boste lahko rekli ‘da’ njegovim potrebam. To pa pomeni, da ste srečo zakonca postavili pred svojo.

   Izziv ljubezni
   Ne gre za to, da vi ne bi smeli biti srečni, ampak da ne smete zanikati sreče zakonca, da bi bili srečni predvsem vi. Ljubezen vodi tudi k notranjemu veselju. Ko boste blagor zakonca postavili na prvo mesto, vas bo to izpolnilo neprimerno bolj, kot bi vas sebična dejanja. Tako ugodnost si je Bog zamislil in pridržal za tiste, ki si izkazujejo resnično ljubezen. Ko se odpoveste svojim pravicam v dobro zakonca, dobite priložnost, da izgubite sebe in najdete veličastnejši smisel zakona. Nihče vas ne pozna tako dobro kot zakonec, zato bo prvi opazil, da ste ravnali drugače in namenoma žrtvovali svoja hotenja in želje, da bi zadovoljili njegove ali njene potrebe. Če svojih želja ne boste mogli žrtvovati v blagor zakonca, vas sebičnost morda obremenjuje bolj, kot si želite priznati.

   Zastavite si naslednja vprašanja:
   ⦁ Ali zakoncu resnično želim le najboljše?
   ⦁ Ali ima ob meni občutek, da je ljubljen?
   ⦁ Ali meni, da mislim na njegov najvišji blagor?
   ⦁ Ali me vidi kot človeka, ki najprej poskrbi zase?

   Če verjamete ali ne, imajo vaši bližnji, še zlasti vaš mož ali žena, o vas določeno mnenje. Se jim res zdite ljubeči? Ne pozabite, da mora tudi vaš mož ali žena ljubiti sebičnega človeka. Zato se odločite, da mu boste najprej vi izkazovali iskreno ljubezen in ne boste ničesar spregledali. Navsezadnje bosta oba bolj izpolnjena. “Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

   Medmrežje Operando: Avtorja knjige Izziv ljubezni: Alex Kendrick, Stephen Kendrick.

   Papež Frančišek: BOG JE IZKUSTVO LJUBEZNI MED LJUDMI
   Da bo srce gorelo
   »Člani centrov in šol za novo evangelizacijo ste razpravljali o osrednji temi evangelizacije: kako prižgati željo po srečanju z Bogom, kljub znamenjem, ki zatemnjujejo njegovo navzočnost. Kot izhodišče premišljevanja bi ponudil prizor dveh učencev, ki gresta proti Emavsu. Tam je bil tudi Kristus, ki je hodil z njima, a zaradi pobitosti v srcu ga nista bila zmožna prepoznati (glej Lk 24,13-27). Tako je tudi za mnoge naše sodobnike: Bog jim je blizu, a jim ga ne uspe prepoznati. Skrivnost je torej v tem, da skupaj s svojimi negotovostmi začutimo čudovitost te navzočnosti. To je ista osuplost, ki je zajela učenca na poti v Emavs: ‘Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?’ Povzročiti, da bo srce gorelo, je naš izziv.

   Ko Cerkev skrbi le lasten uspeh
   Pogosto pa se dogaja, da je Cerkev za današnjega človeka ‘hladen spomin’, če ne pekoče razočaranje. Mnogi, predvsem na Zahodu, imajo občutek, da jih Cerkev ne razume in je daleč od njihovih potreb. Nekateri Cerkev obsojajo kot preveč šibko v odnosu do sveta, spet drugi jo vidijo kot preveč mogočno glede na veliko revščino na svetu. Rekel bi, da je prav biti zaskrbljen, predvsem pa skrbeti, ko se Cerkev zaznava kot posvetno, ki torej sledi načelom uspeha sveta in pozabi, da ne obstaja za oznanjevanje sebe, ampak Jezusa. Cerkev, ki jo skrbi za širjenje svojega dobrega imena, ki se s težavo odpove tistemu, kar ni bistveno, več ne doživlja gorečnosti pri vnašanju evangelija v današnji čas. Na koncu je bolj neka lepa muzejska najdba kot pa preprosta in radostna Očetova hiša.

   Ljubiti in biti ljubljeni
   Pa vendar je veliko otrok, ki jih Oče želi imeti doma. To so naši bratje in sestre, ki medtem ko uporabljajo mnoge tehnološke osvojitve, živijo vsrkani v vrtinec pobesnelosti. In medtem ko v sebi nosijo globoke rane in se trudijo najti stabilno službo, se znajdejo obdani z zunanjim blagostanjem, ki mrtviči znotraj in odvrača od pogumnih odločitev. Koliko ljudi ob nas živi v naglici, sužnji tistega, kar bi moralo služiti njim, da bi bili bolje, a pozabijo na okus po življenju: lepoto številčne in velikodušne družine, ki napolni noč in dan, a hrani srce; svetlobo, ki se najde v očeh otrok, ki je ne more dati noben smartphone; veselje ob preprostih stvareh; vedrino, ki jo prinaša molitev. Kar nas pogosto prosijo naši bratje in sestre, pa čeprav jim ne uspe zastaviti vprašanja, se ujema z najglobljimi potrebami: ljubiti in biti ljubljeni, biti sprejeti takšni, kot smo, najti mir v srcu in veselje, ki traja dlje od zabave.

   Mi smo vse to izkusili v Jezusu in naše poslanstvo je naslednje: Srečati naše sodobnike, da bi jim dali spoznati njegovo ljubezen. Ne toliko, da bi jih poučevali, nikakor obsojali, ampak da bi postali njihovi tovariši na poti. […] Kako pomembno je čutiti se nagovorjeni z vprašanji moških in žensk današnjega časa!Brez domišljanja, da imamo takojšnje odgovore, in brez dajanja v naprej pripravljenih odgovorov, ampak z deljenjem besede življenja; ne da bi postali prozeliti, ampak da se pusti prostor ustvarjalni moči Svetega Duha, ki osvobaja srce od suženjstva in ga obnavlja. Posredovati Boga torej ne pomeni govoriti o Bogu in upravičevati njegov obstoj – tudi hudič vé, da Bog obstaja! Oznanjati Gospoda pomeni pričevati veselje, da ga poznamo, pomeni pomagati živeti lepoto srečanja z njim. Bog ni odgovor na neko intelektualno radovednost ali na zavzetost volje, ampak je izkustvo ljubezni, ki je poklicana postati zgodba ljubezni. Kajti – in to velja predvsem za nas – ko se enkrat sreča živega Boga, ga je treba naprej iskati. Skrivnost Boga se nikoli ne izčrpa, neizmeren je kakor njegova ljubezen.

   Bog je ljubezen
   ‘Bog je ljubezen’ (1 Jn 4,8). Uporabljen je glagol biti. Bog se namreč ne spreminja glede na naše obnašanje. Je brezpogojna ljubezen, ne spreminja se. Je ljubezen, ki se ne potroši. Kako lepo je tega zvestega Boga oznanjati bratom, ki živijo v mlačnosti, ker se je prvotno navdušenje ohladilo. Kako lepo je reči: ‘Jezus Kristus te ljubi, daroval je svoje življenje, da bi te odrešil, in zdaj vsak dan živi ob tebi’ (Evangelii gaudium, 164). Pomembna so ta srečanja, ki nam pomagajo rasti v veri: približati se tistemu, ki je v stiski, graditi mostove, oskrbeti trpečega, poskrbeti za revne, maziliti s potrpežljivostjo tistega, ki je ob tebi, tolažiti obupanega, blagoslavljati tistega, ki ti povzroča hudo … tako postanemo živa znamenja Ljubezni, ki jo oznanjamo.«

   (Papež Frančišek udeležencem mednarodnega srečanja akademskih centrov in šol za novo evangelizacijo, na temo ‘Je mogoče srečati Boga?’, Vatikan, 21.9.2019)

   Omrežje Operando
   Človek se ne spreobrne zaradi besed, ampak zaradi Ljubezni
   Če želiš, da bi se ljudje okoli tebe spreobrnili, potem jih ljubi in tako izpolnjuj Božjo Voljo. Več kot besede jim bo o Bogu povedala tvoja ljubezen. Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov. Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen. Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi. Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode.Veruj v Boga in Spolnjuj Njegovo Voljo ter Jezusov Evangelij. Bog je Ljubezen. Bog ni strogi janzeistični nadzornik, ki nas le nadzora na vsakem koraku, temveč tisti Dobri, Usmiljeni Ljubeči Nebeški Oče, ki nam hoče le vse dobro in najboljše in ki nas vedno Ljubi in nam odpušča, ko grešimo, molimo in se spokorimo. Bodimo podobni Jezusu in delajmo kot nas Uči naš Odrešenik. Amen.

   Odgovori
9. Miro says:

   26. septembra, 2020 at 8:09

   JEZUS V OBHAJILU DAJE VSE, KAR IMA, VKLJUČNO S TRNI, ŽEBLJI IN KRIŽEM. IN TI BI HOTEL … (več v nadaljevanju)

   Molimo z željo v srcu, naj nas v notranjosti razsvetli luč Svetega Duha, da se bomo lahko poglabljali v skrivnosti svete Evharistije in z ljubeznijo delali v moči Jezusove svete daritve na križu!

   O neprecenljiva ljubezen!
   Prepustil si se nam v hrano,
   da bi ne omagali od utrujenosti,
   medtem ko smo romarji na tej zemlji,
   ampak da bi nas okrepil ti, nebeška hrana.
   (Katarina Sienska)

   Ko jemo evharistijo, se dogaja nasprotno
   od tega, kar se zgodi navadno.
   Ko ješ druge vrste kruha, si ga priličiš
   in postopoma se kruh preoblikuje vate.
   Ta kruh pa je močnejši od tebe:
   torej ga ne boš sposoben preoblikovati,
   ampak bo on preoblikoval tebe
   in postopoma boš postal to, kar je ta kruh.
   (Avrelij Avguštin iz Hipona)

   Jezus v obhajilu daje vse, kar ima,
   vključno s trni, žeblji in križem.
   In ti bi hotel sprejeti samo njega?
   Bodi potrpežljiv! Ali vse ali nič!
   (Pierre Duvalier)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    25. septembra, 2020 at 22:24

    Naj podam nekaj besed za pogum pri hoji za Gospodom.

    Govorim iz svojega izkustva. Na začetku hoje za Gospodom sem bila tudi jaz neučakana in nisem razumela, zakaj me Gospod ne usliši. Priznam, da sem bila kar razočarana, velikokrat se mi je zdelo, da ni rešitve, dan za dnem sem strmela po rešitvi iz stiske po moji zamisli. Ker sem Gospodu prepustila svoje življenje , je pač lahko On deloval in deluje po načrtu, ki ga ima za vsakega od nas.

    Gospod ima res za vsak dogodek, za vsako podeljeno milost, skratka za vse, kar se nam dogaja, točno določen čas. Vsaki dan sem bolj in bolj opažala vodstvo Gospoda, kako neverjetno skrbi za vsako najmanjšo stvar.

    Prej se mi je zdelo dolgo časa kot da Ga ni, zdelo se mi je, da je vse moje vpitje zaman. Po zelo intenzivni molitvi, so se stvari še poslabšale.
    Sedaj vem, da je bilo to obdobje, ki ga je bilo potrebno prehoditi; na pomoč prihaja Sveti Duh Tolažnik, res opazno. Saj je prej tudi pomagal Tolažnik, samo jaz nisem še tega opazila.

    Gospod po trpljenju podeljuje milosti. In nenadoma je prišlo obdobje, ko se je Gospod razodel. Pokazal mi je Resnico!, Kajti On je Pot, resnica in življenje.

    To je pot, ki jo je potrebno prehoditi, če želimo , da smo križani s Jezusom skupaj na križu, da vsak dan dopustimo, da umiramo v potrpežljivosti – to je ko trpiš brez pritoževanja, ko se odpoveš lagodju, ko umreš svojim potrebam, ko umreš rezultatom, umreti v ponižnosti, umreti v usmiljenju-ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino, umreti v ljubezni- ko ne odgovoriš na žalitve, umreti v veri-ko umreš sebi, ko si tiho, ker ON deluje, itd…

    Skratka z besedo človeško težko opišem, kakšno veliko usmiljenje ima Gospod do nas. Kako hiti, da nam pomaga, kako briše solze, Jezus moli z nami in za nas, tako kot je za svoje prve učence, apostole. Ve kakšna katastrofa je za človeka greh, zato nas neprestano nagovarja, pomaga, odpušča, moli, joče itd. BOŽJE USMILJENJE JE RES IZRAZ NJEGOVE NAJVEČJE MOČI.

    On podeli mir v času stiske, kakšen blaženi občutek in življenje je tem Njegovem varstvu , si ne morete predstavljati, dokler ne doživite.

    Res iz globočine svojega srca želim, da vsak okusi in doživi TO NJEGOVO USMILJENJE IN DOBROTO!

    Odgovori