Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   30. septembra, 2020 at 10:03

   Louis M. Baudin: Jezusovo Srce – vir tolažbe
   Prava skesanost se poraja iz ljubezni. To je srce otroka ali prijatelja, zlomljeno od bolečine ob misli na trpljenje, ki ga je njegova napaka povzročila očetu ali prijatelju. Tudi pri nepopolnem kesanju je nujna neka mera tega obžalovanja, da bi se duše zbližale z Bogom. Toda kdo je bolj vesel te sprave ko tisti, ki je bolj prisrčno ljubil? Naše spreobrnitve so torej za Jezusa vedno prazniki. […] Vsa njegova duša prihaja na dan v prilikah, ki jih prebiramo na najbolj ganljivih straneh njegovega Evangelija. To je pastir, ki zmagoslavno prinaša na ramenih izgubljeno in najdeno ovco ter hoče deliti svojo srečo s prijatelji. To je oče zapravljivca, ki ukaže zaklati pitano tele, tako da postane vrnitev njegovega sina praznik. Vrne mu svojo ljubezen in vse njegove privilegije, tako da s tem zbudi ljubosumnost starejšega, zvestega sina. – Da, za take skesane izgubljence se Jezusovo Srce ne more zakleniti. Sveto besedilo poroča, da je grešnica kot prva doživela veselje ob pogledu na vstalega Odrešenika. Pa tudi Peter, nezvesti apostol, prejme obisk svojega poveličanega Učenika, ki ga blagoslovi ter mu zagotovi, da je vse pozabljeno. – Ali se potem smemo pritoževati nad Božjimi odredbami, ki dovoljujejo naše padce, ko pa imamo takega Odrešenika? So mar brazgotine, ki jih puščajo v nas – tudi po zdravilnih posegih milosti – in nam ostajajo kot podlaga za ponižnost in poravnavo, potemtakem neozdravljive?

   Numquid resina non est in Galaad, aut medicus non est ibi? – Ali ni balzama v Galaadu? Ali ni nobenega zdravnika tam? (Jer 8, 22ab). Jezusovo Srce dan za dnem dela za to ozdravitev; in na dan, ki ga bo On določil, se bo rana docela pozdravila: Quare igitur non est obducta cicatrix filiae populi mei – Zakaj se ne zaraste brazgotina hčere mojega ljudstva? (8, 22c – vg). Čakajmo, čakajmo. Bodimo predani temu božanskemu Srcu. Ta predanost je vrhunsko mazilo, ki odmika grešnike od brezen smrti: mlačnim daje bolj goreče življenje in goreče duše vodi k vrhovom popolnosti.

   Meditations cartusiennes, Loius M. Baudin.

   Himna Jezusu Odrešeniku
   […] »Moj Jezus, ti si videl mojo slabost, mojo počasnost v razumevanju, mojo šibkost v dejanju, mojo obotavljivost pred najmanjšim naporom, moje pomanjkanje velikodušnosti, ki mu ni konca ne kraja. A četudi si vse to vedel in vse to videl, si prišel, govoril, deloval, trpel, umiral na križu – in si ostal ter ostajaš brez konca. Ostajaš v tabernaklju, ostajaš v revni, majavi hiši mojega srca, kjer so vrata odprta za vsakega prišleka; kjer so okna, ki skoznja nenehno opazujem, namesto da bi bil zagledan vate, samo vate; kjer so zidovi, ki jih ti popravljaš, pa se spet sesedejo; kjer so stanovanja, nesnažna in tako prazna; kjer bi morale zasijati tvoje po teze, pa se vsak hip znova pojavijo sovražnikove; kjer me nagovarjaš od jutra do večera, jaz pa te ne znam slišati in ti odgovoriti; kjer te gneča praznih misli, malih zanimanj, umazanih želja pa vseh vzgibov strasti odbija ali zakriva in ti pušča tako majhen, tako omejen prostor … Kako moreš zdržati v takih razmerah? Jaz bi se že zdavnaj pobral in zaloputnil vrata za seboj; ne bi se hotel vrniti, če bi me kdo še tako rotil. Jaz bi se maščeval, jaz bi zasovražil, jaz bi slabo govoril o tistem, ki bi se mi tako zameril. Jaz bi gojil v srcu in izpričeval na vse načine svoje nezadovoljstvo, svojo zamero. Kako daleč sva si vsaksebi! In kako neuresničljive bi bile vse moje sanje o zedinjenju s teboj, če bi bil ti tak, kot sem jaz. Pa vendarle upam, ohranjam zaupanje. Bolj ko sem oddaljen, bolj naj zažari tvoja ljubezen in me približa tebi
   ter približa tebe meni.« Tole je himna mojega zaupanja v Boga Odrešenika.

   Ecrits spirituels cartusiennes

   Pavel v Pismu Filipljanom 4, 19: »Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu.«

   : »Hvaležen bom! Še naprej bom v Svetem pismu in molitvah ter v dogodkih mojega življenja iskal vzroke in razloge za prošnje, molitve, za zahvaljevanje in jih premišljeval. Vedno se bom najpreje zahvaljeval Bogu, šele nato bom Boga prosil in molil.

   Derek Prince: Zahvaljevanje, slavljenje, čaščenje (končni povzetek)

   Kjerkoli smo mi vsi, na vsakem kraju, ob vsaki uri in ob vsakem času, vsak dan in nenehno verujmo, ljubimo, častimo, molimo, služimo poveličujmo in se ZAHVALJUJMO Večnemu Bogu. (Sv. Frančišek) Jezus in Frančišek nista nikoli bežala pred Bogom. Pustila sta, da je Bog svojo ljubezen delil z njima. In ob obema, čeprav ju ne dosegamo (še), nam je dobro. Zbujata nam upanje in radostno veselje zaradi Odrešitve in Odpuščanja Grehov, da Bog nikakor ne misli nehati hoditi za človekom, ki beži pred njim ali se odmika od Boga. Bog se v tem ni in se ne bo spremenil. Nikoli. Vedno bo iskal Človeka, ker nas vse ljudi Ljubi! (Frančiškani).
    

   Odgovori
2. Janez says:

   30. septembra, 2020 at 10:00

   KAJ JE BOŽJA VOLJA GLEDE MOJEGA ŽIVLJENJA V SVETEM PISMU, KJER MI GOVORI BOG?

   V Svetem pismu nam Bog odgovarja takole:
   Bog hoče, da spoznamo Njega, se z njim zbližamo, nato pa ga ljubimo in mu služimo z vso dušo in z vsem svojim srcem. (Matej 22:37, 38; Jakob 4:8) Kaj pomeni izpolnjevati Božjo voljo? To se lahko naučimo iz Jezusovega življenja in njegovih naukov. (Janez 7:16, 17) Jezus ni samo govoril o Božji volji – po njej je tudi živel. Gospod Tvoja in ne moja Volja naj se spolni, je rekel Očetu. Pravzaprav je rekel, da njegov cilj v življenju ni, »da bi delal svojo voljo, temveč voljo« tistega, ki ga je poslal. (Janez 6:38)

   Ali potrebujemo posebno znamenje, videnje ali klic, da bi vedeli, kaj je Božja volja glede mene?
   Ne, saj Božje sporočilo za človeštvo najdemo v Svetem pismu. V njem je zapisano vse, kar vsakdo od nas potrebuje, da bi bil »popolnoma usposobljen za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17) Bog hoče, da med drugim uporabljamo Sveto pismo in svoj »razum«, da bi izvedeli, kakšna je Božja volja glede nas. (Rimljanom 12:1, 2; Efežanom 5:17)

   Kako vemo ali res lahko izpolnjujem Božjo voljo?
   Seveda, saj v Svetem pismu piše: »Božje zapovedi pa niso pretežke za nas.« (1. Janezovo 5:3, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza) To ne pomeni, da je Božje zapovedi vedno lahko izpolnjevati. Toda koristi, ki jih boste imeli od tega, bodo odtehtale vloženi trud. Jezus je celo rekel: »Srečni tisti, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Luka 11:28) »Brez Vere je nemogoče biti Bogu po volji,« piše v Svetem pismu. (Hebrejcem 11:6) Vredno je omeniti, da je bil Abraham po tem, ko »je veroval v Boga«, imenovan »Božji prijatelj«. (Jakob 2:23) Tudi Jezus Kristus je poudaril, kako pomembno je verovati v Boga, če želimo biti deležni Božjega blagoslova. (Janez 14:1) Kako si torej lahko pridobimo vero, ki jo Bog išče v ljudeh, s katerimi želimo biti prijatelj? Začnemo lahko tako, da redno molimo k Bogu za navdih in podučitev Svetega Duha in preučujemo Božjo Besedo, Sveto pismo, kjer nam govori Bog, da se spovemo in očistimo svojo dušo, se udeležimo svete maše, ljubimo in odpuščamo, izkazujemo usmiljenje kot Samaritani in delamo dobra dela in služimio bližnjim. S preučevanjem si bomo pridobili »točnejše spoznanje njegove volje« in tako ugotovili, kako bi mu lahko »v vsem ugajali in spolnjevali Božjo Voljo, ki ni v nasprotju z Božjimi Nauki in Svetim pismom«. Bolj ko bomo molili k Bogu, Boga in ljudi ljubili in bolj ko bomo spoznavali Boga in v življenju udejanjali to, kar se bomo naučili o Božjih naukih in pravičnih Božjih zahtevah, močnejša bo naša vera vanj in vedno bolj nam bo blizu, če bomo sponjevali Božjo Voljo in živeli kot je živel Kristus. (Kološanom 1:9, 10)

   Addendum k razmišljanju, kaj je spolnjevanje Božje Volje

   1) Pater Primož pri odgovarjanju na gornje vprašanje pravi npr. takole: Pomagal si bom s spoznanji sv. Ignacija Lojolskega, ki je na osnovi svoje duhovne izkušnje povzel učenje duhovnih ljudi skozi stoletja in sestavil Duhovne vaje. Vsekakor velja, da je iskanje božje volje proces, pri katerem je dobro, da nas spremlja kak izkušen duhovni sprem¬ljevalec, ki je že tudi sam prehodil to pot. Kljub temu lahko iz bogastva Ignacijevih spoznanj izluščiva kaj uporabnega za vsakdanjik. Ignacij ugotavlja, da Božja volja ni nekaj tujega, kar bi vame prišlo nekje od zunaj, temveč da je božja volja vsakemu človeku že položena v dno duše. Izkušnja kaže, da je pri vsem skupaj največji izziv to, da med vsemi glasovi v svoji notranjosti, ki mi pravijo, naj storim to ali ono, izločim tiste, ki niso moji (recimo, glas reklame od včeraj, da moram uporabiti prav to zobno kremo, če želim biti res srečen, ali morda glas prijatelja, ki mi je nakazal, da bom »kul« le, če bom nosil šport¬ne copate določene znamke Nike), in se dokopljem do svojega, ki je bil vame položen ob stvarjenju. Kaj je tisto, kar si v resnici želim? Kje in kdaj sem v polnosti živ? To je namreč zame božja volja.

   Še bolj zgovoren je pogled na to enačbo z druge strani: če si prizadevam najprej iskati Boga in njegovo voljo ter to voljo izpolnjevati, lahko računam, da bom živel za to, za kar sem ustvarjen in kar me bo v največji meri izpolnilo. To seveda od mene zahteva določeno mero nenavezanosti na ljudi in stvari ter osredotočenost na Boga. V luči svetopisemskega razodetja lahko rečeva, da ima vse, kar je ustvarjeno, svoj namen v božjem načrtu. Človek je ustvarjen za to, da Boga časti in slavi, mu služi ter tako »reši svojo dušo«, pravi Ignacij, »drugo na zemlji pa je ustvarjeno za človeka, da mu pomaga doseči cilj, za katerega je ustvarjen. Iz tega sledi, naj človek stvari uporablja toliko, kolikor mu pomagajo k njegovemu cilju, in jih opušča toliko, kolikor ga pri tem ovirajo.«

   Ne da bi se torej spuščali v tehnične podrobnosti procesa izbire pri Ignaciju, lahko rečeva, da sta za iskanje božje volje bistvena osredotočanje na Boga ter ločevanje med sredstvi in ciljem. Cilj naj bi bil vedno služenje Bogu, sredstva pa so stvar izbire – to se sicer zdi samoumevno, in vendar se pogosto zgodi, da imamo sredstvo že v mislih (šel bom na pot okrog sveta, kupil si bom motor, ali poročil se bom, naredil bom faks, zaposlil se bom idr.), kako pa bom dosegel cilj (služenje Bogu), pa se bom vprašal kasneje.

   Naj za konec dodam, da je najbolj jasno znamenje, ki potrjuje pravilno odločitev, mir, ki se naseli v človekovi duši in ga vanjo lahko položi le Bog. Bodi pozoren na trenutke, ko si iskreno in z mirno vestjo zadovoljen s seboj, s svojim delom in z ljubeznijo, ki si jo izkazal bližnjemu. Takrat si na pravi poti, pravi pater Primož!

   2) Odgovor dr. Marijana Turnška, upokojenega mariborskega škofa
   Ko govorimo o Bogu, vedno uporabljamo analogno govorico, s katero, ko izrazimo podobnost, hkrati izrazimo še večjo nepodobnost z Bogom. Kajti o Bogu ne moremo enoznačno govoriti z našim človeškim jezikom, niti ga dokončno domisliti s svojim razumom. Lahko pa ga dovolj spoznamo, ker se nam sam razodeva kot Oseba osebi, da se lahko odločimo zanj in mu sledimo. Kaj to pomeni glede razumevanja človeške in Božje volje? Poudarimo najprej, da Bog seveda nima takšne ‘volje’, kot jo ima človek. Če je človeška volja nekaj, kar se dogaja na ravni duše v telesu, potem seveda česa takšnega ni v Bogu, ki duše in telesa nima. Zato si ne moremo dobesedno predstavljati, da moramo najprej odkriti vzorec ‘volje’ v Bogu in ga nato primerjati z našo trenutno voljo, ter jo začeti usklajevati in ‘obdelovati’, dokler ne postane kopija Božje. Bog kratko malo nima česa takšnega, kot je omejena, ustvarjena človekova volja. Zato je Cerkev stoletja modro učila, da je odgovor na katekizemsko vprašanje, “kaj je Božja volja”: “da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice”. Konkretno to pomeni, da ne iščemo Božje volje tako, da se ob konkretni stvari sprašujemo, kaj hoče Bog: npr. ali naj grem na križišču levo ali desno, naj izberem ta ali oni poklic … To bi namreč pomenilo lahko tudi zanikanje svobode, ki nam jo je Bog dal, saj bi pričakovali, da se bo Bog odločil namesto nas. Še posebej ob odločitvah, ki predpostavljajo svobodo in ljubezen, bi na tak način težko prišli do svobodne odločitve. Učenje Cerkve o Božji volji je mnogo širše in vključuje tudi človekovo svobodo in ljubezen. Vabi nas, da z voljo in z ljubeznijo usmerimo naše delovanje v tisto smer, ki vodi v ‘zveličanje’ po poti razodete ‘resnice’ o človeku. In to nas same in vse druge. Božja volja je torej, da izberemo v konkretnem primeru tisto ‘varianto’, ki bo omogočala prav to odrešenjsko dogajanje. Povejmo to s primero hoje na vrh gore. Če je ‘vrh gore’ zveličanje, je Božja volja, da se povzpnemo na ta vrh; ker pa na ta vrh vodi več poti, nekatere pa na vrh sploh ne vodijo, izpolnimo Božjo voljo takrat, ko izberemo eno izmed tistih, ki vodijo na vrh; katero pa bomo izbrali, pa nam Bog prepušča in je ne izbere namesto nas. Torej ni Božja volja, da izberemo točno določeno pot, ampak da pridemo na vrh. Seveda nam Bog lahko sugerira kakšno izmed poti, ki bi bila najprimernejša za nas, kot lahko pot svetujemo tudi ljudje drug drugemu; a izpolnimo Božjo voljo tudi, če pridemo na vrh po kateri drugi.

   Še en vidik iskanja Božje volje je pomemben. Najdemo jo lahko vedno le v občestvu in samo občestvo Cerkve nam jo lahko potrdi. Posameznik se lahko tudi zmoti pri presoji, kaj je zanj Božja volja. Nevarno je reči: “Spoznal sem, da je to Božja volja zame.” In potem za vsako ceno, brez preverjanja v skupnosti Cerkve, trmasto pri tem vztrajati. Ob tem lahko hitro svojo samovoljo utemeljujemo v Bogu in jo predstavljamo kot ‘Božjo voljo’. Način, kako prihajamo do čim večje jasnosti glede Božje volje je razločevanje duhov. K tej veščini, ki se je v verski vzgoji in samovzgoji moramo naučiti, pogosto spodbuja papež Frančišek v svojem učenju. Dobro se je te veščine kar najbolje naučiti, zaključije v odgovoru upokojeni maribiorski škof dr. Turnšek.

   3) Sv. Alfonz Liguori je verjel, da je uspešno duhovno življenje odvisno od ene same stvari. V današnjem svetu mnogi ljudje iščejo nekakšno “skrivno formulo”, s pomočjo katere bi našli duševni mir. Obstajajo številne teorije ali duhovnosti, ki trdijo, da poznajo rešitev, toda sv. Alfonz Liguori je odkril nekaj, kar nas lahko privede do trajnega miru, pa mnogi med nami na to pozabljamo. Nekoč je zapisal: “Bolj ko svojo voljo združujemo z Božjo, bolj bomo ljubili Boga.” Pojasnilo za boljše razumevanje: Neki Gospodar ima dva služabnika. Eden izmed njiju ves dan trdo dela – ampak na lastno pest; drugi pa dela manj, vendar počne to, kar mu je s strani Gospodarja naročeno. Drugi bo seveda v gospodarjevih očeh bolj poslušen, prvi pa ne, ker ga ne posluša. Če to upoštevamo, se vprašajmo: zakaj bi počeli stvari Bogu v slavo, če to zanj ne bo sprejemljivo? Bog si ne želi naših žrtev, je prerok Samuel povedal kralju Savlu, želi pa si, da spoštujemo njegovo voljo. Človek, ki izpolnjuje svojo voljo, neodvisno od Boga, je na nek način malikovalec, saj Boga ne potrebuje in misli, da lahko vse stori z lastnimi močmi. Namesto da bi častil Božjo voljo, se Bogu zahvaljeval in izpolnjeval Gospodovo Voljo, v določenem smislu časti svojo človeško Voljo. Boga pa najbolje častimo, če v vsem izpolnjujemo Božjo voljo tako, kot nam to naroča Jezus, naš Odrešenik.

   Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji volji
   Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir.

   Sv. Liguori je poznal zgodbo o menihu, ki ga je opat spraševal, ali so mu številne tragedije, kot je bil nedavni rop samostana, odvzele pogum. “Nasprotno, za vrnitev se lahko zahvalim Bogu, kot je moja navada v takšnih primerih, v celoti prepričan, da Bog vse stvari počne ali pa dopušča, da se zgodijo, v svojo slavo in v naš večji blagor; zahvaljujem se mu, da sem vedno miren, ne glede na to, kaj se zgodi.” Ob takšni usklajenosti z Božjo voljo se opat ni več čudil, zakaj je prav prek meniha Bog storil toliko čudežev.
   Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.

   4) Mati Angelica pa pravi takole: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo. Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente, svojo pamet in sposobnosti, ki ti jih je Bog daroval, da boš delal v večjo Božjo Slavo in pomagal sebi in drugim ljudem, ko si molil in prosil Božjega blagoslova.

   Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega
   Poleg te modrosti pa mati Angelica navede še nekaj dodatnih meril za razločevanje Božje volje.

   Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija?
   Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve?
   Ali sem molil in prosil Boga za blagoslov, Vodstvo in Poduk, da vem kaj je prav?
   Ali bo to Bogu v slavo in čast?
   Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju?
   Ali bom res kaj dobrega s tem naredil in pomagal drugim in sebi, saj imam od Boga pamet in talente, da kaj naredim?
   Ali me notranji glas nagovori in mi pove, da delam prav in da sta mirna moje srce in duša, ker delam dobro in hodim po pravi Poti k Jezusu?

   Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti.

   Sklep:
   Spolnjevanje Božje Volje pomeni Molitev, Vero v Boga, spolnjevanje Evangelija, Ljubezen, Dobrota, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v molitvah in dobrih delih ter v služenju za uboge in druge Ljudi. Predvsem pa pomeni to, da vedno sledimo Jezusu, spolnjujemo Nauke Evangelija in smo podobni Jezusu!

   Že objavljeno na tem medmrežju. Ponavljanje je mati učenja. Repetitio est mater studiorum.

   Želim po svojih močeh prinesti nekaj svetlobe, upanja, Božje Ljubezni in Miru, da se vse naše Molitve, Naše prošnje, Naše Trpljenje, Naše Bolezni in Naša Vera prelijejo v naše Pravično Življenje Bogu v Čast in Veselje. Zakaj smo malodušni in oklevamo, če Verujemo v Boga Odrešenika, ki nam Daje Vse Kar Rabimo? Bog nas Ljubi in je vedno pri nas in v nas. Amen.

   KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

   Odgovori
   • Hvala says:

     30. septembra, 2020 at 13:44

     Božja volje je tudi tisto, kar nas bremeni, to se pravi” breme” , ki bi ga radi čimprej odvrgli, oz., bi radi videli, da ga sploh ne bi bilo. To je tisto, kar nam ni prijetno, da moramo sprejeti in živeti s tem, oz. to ni po naši volji.

     Odgovori
     • Miro says:

       30. septembra, 2020 at 14:52

       Drži, na kar je opozorila ga. Hvala. V zvezi s tem bi ponovno opozoril na že objavljeni prispevek; koristno bo, da si ponovno preberemo nekatere pomembnejše poudarke!

       POTREBNO JE RAZLIKOVANJE MED »IZREČNO« IN »TIHO« BOŽJO VOLJO!

       Kot že zapisano, je razlikovanje med »izrečno« in »tiho« božjo voljo dobro prestavljeno v knjigi z naslovom Človekov »da« Bogu (Chiara Lubich). Prva je tista, ki jo poznamo in jo izražajo Jezusove besede, zapovedi, dolžnosti stanu itd., druga pa tista, ki se razodeva po okoliščinah in pride torej nepričakovano (razni neprijetni dogodki, težave, preizkušnje, itd.) …

       Veliki svetnik in cerkveni učitelj Frančišek Saleški razlikuje v osmi knjigi svojega dela Teotim med izrečno in tiho božjo voljo. Prvo razlaga takole: da se res oklepamo izrečne božje volje, kažemo s tem, da smo zvesti zapovedim, da radi spolnjujemo evangeljske svete in božje navdihe, da smo pokorni Cerkvi in predstojnikom. V deveti knjigi pa svetnik piše o drugi, tihi božji volji. Pri tem takole razlaga: Da hočemo biti zedinjeni s to voljo, kažemo tako, da sprejemamo preizkušnje, ki jih dovoljuje Bog, še bolj pa tako, da smo »sveto ravnodušni«, to je, da smo popolnoma pripravljeni sprejeti katero koli božjo voljo.

       Sveta Terezija Avilska je napisala pesem, v kateri se ponavlja odpev: »Povej mi, kaj hočeš od mene, povej mi Gospod!« To je izraz te »ravnodušnosti«, ali bolje, popolne prepuščenosti božji volji.

       Priporočimo se sv. Tereziji Avilski in sv. Frančišku Saleškemu, da nam pri Bogu izprosita potrebno luč in moč za sprejemanje in spolnjevanje božje volje. Sami nič ne zmoremo, potrebno je namreč sodelovanje z božjo milostjo.

       Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!
       Sv. Frančišek Saleški, prosi za nas!

       Odgovori
       • Miro says:

         30. septembra, 2020 at 15:01

         V razmislek še naslednje Gospodove besede!

         BOŽJA BESEDA: »KDOR NAMREČ URESNIČUJE BOŽJO VOLJO, TA JE MOJ BRAT, SESTRA IN MATI« (Mr 3,35).

         Božje usmiljenje, neskočno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

         Odgovori
     • Janez says:

       30. septembra, 2020 at 18:27

       KAJ JE BOŽJA VOLJA?
       Teologi vidijo tri različne vidike Božje volje v Svetem pismu: njegova suverena (dokončna) volja, njegova razodeta (objavljena) volja in njegova dispozicijska volja.

       Božja suverena ali dokončna volja se imenuje tudi njegova »skrita« volja. Je »suverena« v tem, da kaže, da je Bog absolutni vladar vesolja, ki predpisuje vse, kar se zgodi. Je »dokončna odločilna«, ker vključuje Božje odloke. Je »skrita«, ker se ne zavedamo tega vidika Božje volje, dokler se to, kar je odločil, ne zgodi. Ničesar ni, kar bi se zgodilo izven Božje suverene volje. Na primer, bila je Božja suverena volja, da so Jožefa odpeljali v Egipt, da je ostal v faraonovem zaporu, razložil kraljeve sanje in sčasoma rešil svoje ljudstvo pred lakoto ter so ga vsi spoštovali (Prva Mojzesova knjiga 37–50). Najprej se Jožef in njegovi bratje nikakor niso zavedali Božje volje v teh stvareh, ampak ob vsakem koraku na poti je bil Božji načrt jasnejši. Ko Pismo Efežanom 1,11 opiše Boga kot tistega, »ki vse uresničuje po sklepu svoje volje,« govori o Božji suvereni ali dokončni odločilni volji. O vsem, kar se zgodi, odloča Bog. Bog sam izrazi dejstvo svoje suverene volje v vrstici Izaija 46,10: »Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.« Ker je Bog suveren, ne more biti njegova odločilna, vnaprej določena volja nikoli neizpolnjena.

       Suverena ali odločilna Božja volja se deli na njegovo neposredno, učinkovalno voljo in njegovo posredno, dopustno voljo. To je potrebno, ker Bog ne »povzroči« neposredno vsega, da se zgodi. Nekateri njegovi odloki so učinkovalni kar pomeni, da neposredno prispevajo k izpolnitvi Božje volje. Drugi njegovi odloki so dopustni, kar pomeni, da dovoljujejo posredno izpolnitev Božje volje. Ker je Bog suveren, najmanj vsaj »dopusti« vse dogodke, ki se zgodijo. Da Bog »dovoli« ali »dopusti« zlo, ne pomeni, da mu pritrdi v smislu, da ga odobrava. V okviru Božje suverene volje se odloči, da bo dopustil, da se zgodijo mnoge stvari, v katerih ne uživa. Na primer, Bog se je svobodno odločil, z dejanjem dokončne volje, da dovoli ugrabitev in zasužnjenost Jožefa. Čeprav ni povzročil, da so grešili, je Božja dopustna volja dovolila grehe Jožefovih bratov, da bi iz tega nastalo večje dobro (gl. Prva Mojzesova knjiga 50,20). Ob vsaki krivici, ki se je zgodila Jožefu, je imel Bog moč, da posreduje, vendar je »dopustil« zlo in v tem omejenem smislu suvereno dopustno »privolil«, da se to zgodi, da bi izpolnil svojo skrito, dokončno voljo.

       Božja razodeta ali objavljena volja ni skrita pred nami. Ta del Božje volje vključuje to, kar se je Bog odločil, da nam bo razodel v Svetem pismu – njegovi predpisi so jasno navedeni. »Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj GOSPOD hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš dobrohotnost in ponižno hodiš s svojim Bogom« (Mihej 6,8). Predpisana Božja volja je, kar Bog zahteva od nas, da storimo (ali ne storimo). Na primer, vemo, da je Božja volja, da govorimo resnico v ljubezni (Pismo Efežanom 4,15), se pokesamo grehov in se obrnemo k Bogu (Apostolska dela 3,19). Božja razodeta volja je, naj ne prešuštvujemo (Prvo pismo Korinčanom 6,18) in naj ne pijančujemo (Pismo Efežanom 5,18). Božja razodeta volja nenehno »nevednega dela modrega« (Psalm 19,8).

       Dolžni smo izpolnjevati Božjo razodeto ali objavljeno voljo; vendar smo zmožni, da je ne izpolnjujemo. Božja razodeta volja za Adama in Evo je bila, naj bosta rodovitna in se množita, skrbita za vrt, si podredita zemljo in ne jesta z določenega drevesa (Prva Mojzesova knjiga 1–2). Žal sta se uprla Božji razodeti volji (Prva Mojzesova knjiga 3). Posledice, ki sta jih trpela, kažejo, da nista mogla opravičiti svojega greha. Prav tako mi ne moremo trditi, da naš greh preprosto izpolnjuje Božjo suvereno voljo, kot da bi nas to rešilo krivde. Božja volja je bila, da Jezus trpi in umre, ampak tisti, ki so bili odgovorni za njegovo smrt, so še vedno nosili odgovornost (Evangelij po Marku 14,21).

       Božja dispozicijska volja se ukvarja z njegovo »držo«. Njegova dispozicijska volja je, kar mu je všeč ali kar mu ni. Na primer, Bog »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (Prvo pismo Timoteju 2,4) in »noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje« (Drugo Petrovo pismo 3,9). To je izraz Božje drže do izgubljenih. Želi, da bi bili rešeni samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa. Čeprav si Bog želi, da bi bili vsi odrešeni, niso vsi odrešeni. Zato je razlika med Božjo dispozicijsko voljo in njegovo suvereno voljo. Božja volja ni, da bi bil v notranjosti naklonjen temu ali da bi se veselil, če bi bili ljudje za vedno pogubljeni v peklu. Bog ne uživa v smrti hudobnih (Ezekiel 18,23; 33,11). Vendar odloči nekaj, v čemer ne uživa. Namreč Bog bo odločno in za vedno uveljavil pravico nad zlobnimi kršitelji, ki bodo pogubljeni v svojih grehih. Zadovoljen je, ko se ohranja pravica in se spoštuje pravičnost, vendar osebno ne uživa v kaznovanju.

       Če povzamemo, Božja volja vključuje tri vidike: 1) Božja suverena volja je razodeta v njegovih nespremenljivih, vnaprej dokončnih, določenih odlokih. Rekel je, naj bo luč, in bila je luč (Prva Mojzesova knjiga 1,3) – primer njegovega učinkovalnega odloka. Dopustil je hudiču, da muči Joba (Job 1,12) – primer njegovega dopustnega odloka. 2) Božja razodeta (objavljena) volja se nahaja v njegovih predpisih. Dolžni smo jih ubogati v osebni svetosti. Imamo zmožnost (a ne pravico), da kršimo te zapovedi v svojo škodo. 3) Božja dispozicijska volja je njegova drža. Včasih Bog odloči nekaj, kar mu ne prinaša užitka, na primer smrt hudobnih (gl. Ezekiel 33,11).

       Povzetki Gotqueationa et altro.

       Moram povedati, da sem se iskreno za lastno razumevanje in vedenje trudil pridobiti odgovor na vprašanje, kaj je spolnjevanje Božje volje, pri čemer sem na moja vprašanja od vprašanih duhovnikov in teologov dobil le od nekaterih delne in nepopolne odgovore. Tako sta mi odgovorila profesor evangeličanske teologije in salezijanec per takoj, drugi pa ne. Iskal sem in študiral naprej ter prosil Njega za pomoč, da bi kot laični vernik verske stvari bolje poznal, saj nisem teolog temveč ekonomist in matematik, ki ga te zadeve resnično zanimajo. Razumel sem, da je včasih tudi molk vprašanih odgovor. Kot vernik pa hočem vedeti. To je moja dolžnost in pravica. Posredujem zainteresiranim vernikom in drugim odgovor, ki je teološko zelo zahteven in je zgoraj podan zelo strokovno. Dodal sem zgoraj še nekaj povzetkov od nekaterih avtporjev, ki so zelo zanimivi. Poudarjam, vsake pči imajo svojega malarja!b Zato prosimo Boga, da nas razsvetli in nas poduči! Nekaj pa bomo vsi skupaj vseeno odnesli in nekaj razumeli kaj je Božja Volja. Upam, da si bo zainteresiran lahko razširil versko obzorje in kaj več zvedel, za kar ima kot kristjan absolutno pravico. Slišim, da so naši duhovniki pri nas preobremenjeni, da bi nam podali v pridigah, v pastoralnem delu ali drugače več obrazložitev o Bogu in krščanski veri. Število študentov bogoslovja in posvečenih duhovnikov pri nas namreč upada in duhovnikov manjka. Ne glede na vse, pa moramo poznati kristjani Evangelij, Božje zapovedi in zahteve, da bomo pravilno spolnjevali Božjo Voljo in živeli kot nam zapoveduje Kristus tako, da bomo hodili po Poti Odrešenja za Jezusom. Bog nam je podal pravila in Božje zahteve, da jih poznamo in spolnjujemo. Žal sam nimam dovolj teološke izobrazbe, za gornje teološko zelo zahtevno vprašanje, zato sem posredoval najden odgovor na medmrežju. Vendar delam in ičem še naprej, da bom bolje poznal krščanstvo in našo vero v Boga. Vsak dan se po Njegovi Milosti nekaj novega naučim in vztrajam. Od Nemcev sem se naučil misel:: Kjer je Volja je tudi Pot ali Wo ist die Wille, es gibt auch den Weg. In če je Bog z nami, kdo je proti Nam. V Njemu premorem vse, ki Mi daje MOČ. BVB. Janez

       Odgovori
       • Hvala says:

         30. septembra, 2020 at 20:21

         Prosite Svetega Duha, kličite Ga, On je pravi diagnostik, On je Advokat, On je naš Tolažnik, ki nas uči in razsvetljuje!. Razkrije vam lahko stvari, ki jih ne boste nikjer na svetu našli zapisane, tisto, kar je pomembno za vsakega posameznika posebej.

         Odgovori
         • Miro says:

           1. oktobra, 2020 at 7:50

           MOLITEV K SVETEMU DUHU

           Pridi v mene, Sveti Duh,
           Duh modrosti:
           podari mi notranje oči in ušesa,
           da me ne bodo vezala
           na materialne stvari,
           ampak vedno iskala duhovno realnost.
           Pridi v mene, Sveti Duh,
           Duh ljubezni: dolivaj vedno več
           prave ljubezni v moje srce.
           Pridi v mene, Sveti Duh,
           Duh resnice: dovoli mi,
           da dosežem spoznanje resnice
           v vsej njeni polnosti.
           Pridi v mene, Sveti Duh,
           živa voda, ki priteka iz gore
           za večno življenje:
           daj mi milost, da pridem k tebi
           občudovat obraz Očeta
           v življenje in radost brez konca.
           Amen.

           (sv. Avguštin)
3. Janez says:

   30. septembra, 2020 at 9:50

   ČUDEŽI DANES? Vir: duhovno.rkc.si, avgust 2006

   Mnogo ljudi v sodobni družbi ne verjame v čudeže, ker ne verjamejo več v Boga in v duhovno stvarnost. Celo med kristjani so ljudje, ki zanikajo, da bi bila današnji Cerkvi dana moč delati čudeže. Verujejo, da je bil dar ozdravljanja, ki so ga dobili apostoli, namenjen samo za čas, ko so živeli. Ali se torej danes še dogajajo čudeži?

   Ali se čudeži danes še godijo?
   Mnogo ljudi v Cerkvi danes veruje, da Bog svoji Cerkvi še daje moč, da dela čudeže in posebno sposobnost, da ozdravlja bolne. Dokaz za to so ozdravljenja v Lurdu, Fatimi in drugod. Tisti, ki so v stiku z ozdravljenji, vedo, da Božje kraljestvo tudi danes deluje v Cerkvi in svetu, kot je delovalo v času Jezusa in apostolov. Še vedno smo lahko priče dejavnosti Božjega kraljestva tudi v oznanjevanju, ko ljudje spoznavajo Božje odpuščanje, se kesajo svojih grehov in vidijo, kako se razdrti odnosi celijo. Nova zaveza nič ne govori o tem, da bi se vse to delovanje Božjega kraljestva ne nadaljevalo in ozdravljenje prenehalo.

   Zakaj so ozdravljeni le nekateri?
   Težje je vprašanje, zakaj so nekateri ljudje ozdravljeni, drugi pa ne. Mnogi imajo težave z vero, da je Jezus dejansko delal čudeže, še dosti več pa jih pride v krizo, ko Bog zanje ne stori čudeža. Pogosto se zgodi, da dobri in dragoceni člani skupnosti umrejo, medtem ko drugi, ki se morda ne zdijo tako zaslužni, živijo dalje. Krivičnost takega trpljenja je izredno težko razložiti. Kot pri vseh vprašanjih v zvezi s človeškim trpljenjem, je lažje pokazati na problem, kot poiskati rešitev. Vendar nam Nova zaveza le daje nekaj smernic za premišljanje o razlogih, zakaj vsi ljudje niso ozdravljeni.

   Sedanjost in prihodnost
   Teolog Hans Kung je lepo povzel Božje delo v svetu, ko je zapisal: Božje kraljestvo je ozdravljeno stvarstvo. Jezus je učil, da je Božje kraljestvo že prišlo, in res vidimo že sedaj nekaj njegove ozdravljajoče moči (prim. Mt 12,28; Lk 17,21). Ljudje, spravljeni drug z drugim, začnemo okušati novo Božje življenje, bolni ozdravijo. Toda Jezus je govoril tudi o kraljestvu, ki še ni prišlo v polnosti (prim. Mt 13,31; 26,29). Še vedno obstajajo nesporazumi in sumničenja. Ljudje ostajajo neozdravljeni. Ker živimo v času, ko je Božje kraljestvo že prišlo, a še ne v polnosti, bomo še naprej priče le delnemu delovanju kraljestva. Krščansko upanje je v Bogu, ki je trdno obljubil, da bo nekega dne stvarstvo popolnoma ozdravljene.

   Bog ostaja gospodar
   Nova zaveza nam govori o Bogu kot o gospodarju vesolja. To je posebno očitno v knjigi Razodetje. Presenetljivo je, da s to podobo Razodetje ne nagovarja kristjanov, ki nimajo nobenih problemov in z lahkoto prepoznavajo, da je Bog na delu. Knjiga je bila namenjena kristjanom, ki jih je rimska država že dolgo silovito preganjala. Nova zaveza vidi, da je Bog še vedno gospodar nad vsem, čeprav se zdi, da mnogi dogodki govorijo proti temu. Jezus je pogosto govoril o Bogu kot Očetu, ki skrbi za nas (prim. Mt 6,26; 7,11). Ko smo bili še otroci, nismo mogli vselej razumeti, zakaj so naši starši vztrajali pri nekaterih stvareh. Učili so nas, naj se ne dotikamo vroče posode, še preden smo si opekli prste. Podobno se nam lahko Božje ravnanje z našega stališča večkrat zdi nerazumljivo ali celo napačno. Ne vemo, zakaj nekateri ljudje, ki zanje molimo, ozdravijo, drugi pa ne. Ne vemo, zakaj Bog dopušča, da se dogajajo nasilja in zločini, ali prihaja do naravnih nesreč. Toda vemo, da v primeru, ko bi mogli razumeti vse, kar Bog stori, le-ta ne bi bil nič večji od našega razuma in ne bi bil vreden, da vanj verujemo.

   Jezusovo trpljenje
   Ko pridemo v položaj, v katerem se sprašujemo, zakaj Bog dopušča, da trpimo, bi se najbrž morali vprašati globlje. Zakaj je Bog dopustil, da je sam trpel v Jezusovi osebi? Bogu naše bolečine in težave niso tuje. To nam dokazuje Jezus. Vse svoje življenje se je odzival na najrazličnejše človeško trpljenje ter posvečal svoj čas in svojo ljubezen tistim, ki so ga potrebovali.
   Toda dokončen in največji Božji odziv na trpljenje našega sveta se nam razodeva v Jezusovi smrti na križu. Bog je natančno vedel, kaj pomeni, če te ne sprejmejo, če trpiš in umreš In bil je pripravljen vse to sprejeti nase, da bi nam priboril ozdravljenje in celostnost; ki ju je za nas od nekdaj načrtoval.

   Ozdravljenje danes
   Reg East je član skupine kristjanov, ki je leta 1971 ustanovila Barnabovo bratovščino. Reg se ukvarja s tistimi, ki so potrebni ozdravljenja, ne samo telesno, temveč tudi v svojih odnosih, spominih in drugih čustvenih problemih. Postavili smo mu nekaj vprašanj o ozdravljanju.

   Na katerih področjih življenja ljudje danes najbolj potrebujejo ozdravljenje?
   Ljudje potrebujejo ozdravljenje v svojem čustvenem in duhovnem življenju. Živimo v času, ko je vse naše družbeno življenje doživelo revolucijo in to je ljudi globoko prizadelo. Imeli smo dve svetovni vojni, ki sta zelo razrahljali družinsko življenje. In mnogo ljudi je izgubilo vero kot oživljajoč in odrešujoč delež svojega življenja. Ugotavljamo, da so ljudje izgubili zaupanje vase in imajo dejansko občutek, da niso primerni za življenje. Niso prenapolnjene samo naše bolnišnice za bolnike s telesnimi boleznimi, tudi psihiatrične bolnišnice so prenapolnjene. Rekel bi, da je danes največja potreba po ozdravljenju na čustvenem in duhovnem področju.

   Ali mislite, da ima Cerkev na razpolago dar nadnaravnega ozdravljanja?
   Da, prepričan sem. Seveda, če v cerkveni službi omogočamo Kristusu, da nadaljuje svoje ozdravljanje. Ko je bil na svetu, je sam prinašal Božje kraljestvo s svojim oznanjevanjem in poučevanjem, in ozdravljanje je bilo sestavni del njegovega delovanja. Tako kot Božje kraljestvo je bilo tudi ozdravljanje namenjeno duhu, duši in telesu. Kot kristjani verujemo, da je Kristus vstal, da živi v nebeški slavi in nadaljuje svoje delo po nas, ki smo njegovo telo. Verujemo vanj, ga ljubimo in mu omogočamo, da deluje po nas.

   Ali lahko Cerkev in zdravniki sodelujejo?
   Mislim, da tega ne delamo vedno, toda zdi se mi, da bi bilo to idealno.Če se urežem v prst, se bo sčasoma pozdravil, če skrbim za čistočo, saj ima telo lastno sposobnost ozdravljanja, ki mu jo je dal Bog. To sposobnost je Bog dal stvarem. Zdravniki ne ozdravljajo, pomagajo pri zdravljenju, ki je lastno telesu samemu. V Cerkvi ne ozdravljamo mi duhovniki, ozdravlja Bog.

   Ko Bog ne ozdravi
   Godlrey Williams je predaval sociologijo na univerzi Aston v Bigminghamu. Zbolel je za Hodgkinovo boleznijo in povedali so mu da bo morda živel samo še nekaj mesecev. Čeprav so mnogi molili zanj, ni ozdravel. Medtem je umrl. Pred tem so ga vprašati, ali misli, da je neuslišana molitev in posledično smrt bolnika posledica pomanjkanja vere: Vera ni samo opora in prava vrsta psihološke drže. Je mirno zaupanje v Boga; zaupamo, da nas Bog ljubi in da se bo njegova ljubezen izrazila v vsem, kar se bo zgodilo. Vera ni avtomat z gumbi, kjer bi s pravim pritiskom dobili pravi odgovor. Vsaka molitev je prošnja suverenemu Bogu, ki ima vso pravico, da na prošnjo ne odgovori tako, kot bi mi hoteli. Ponižno prosiš Boga, naj spremeni tvoje stanje, in upaš, da se bo zgodilo, toda on lahko reče ne. To je odgovor, ki sem ga po njegovi milosti zelo mirno sprejel. In pripravljen sem tudi sprejeti, da ima lahko moja smrt kak poseben namen, ki ga še ne morem razumeti. Vera gore premika. Verujmo in prosimo Boga, da nas sliši in usliši! Karkoli se zgodi je to Božja in ne človeška Volja!

   http://duhovno2.rkc.si/index.php/content/display/143

   Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo. Mr 11,24

   2) IZPIT IZ PASTORALNE TEOLOGIJE prof. dr. Danijel Brkič
   Študent teologije se je ves teden učil za svoj zadnji izpit iz pastoralne, praktične teologije.
   Ta ocena je bila zanj odločilna.
   Na dan izpita je tekel proti teološki fakulteti, a je na zunanjih stopnicah fakultete videl invalidnega berača.
   Ker je bil pozen, je hitro stekel mimo njega, a se je na vrhu stopnišča zaustavil in pomislil:
   »Ali naj se vrnem k beraču in mu pomagam ali naj grem raje na izpit?«
   Odločil se je, da bo človeku v stiski pomagal.
   Vrnil se je, ga dvignil in mu kupil hrano in nekaj pijače, zaradi česar je na izpit zamudil.
   Ko je vstopal v razred, je profesor pripravljal objavo izpitnih ocen.
   Rekel je: »Izpit je naredil samo en študent.«
   Nato je propfesor z roko pokazal na vstopajočega študenta, le-ta pa mu je odgovoril:
   »Gospod profesor, nemogoče, saj jaz sploh nisem izpita pisal.«
   Profesor mu je odvrnil: »Berača sem postavil na stopnišče zato, da vidim, ali ste se zares naučili učno snov o služenju. Berač je bil vaš izpit.«
   Študent teologije je bil tisti Dobri in Usmiljeni Samaritan, ki je edini izmed študentov pomagal invalidnemu beraču,
   zamudil izpit in vseeno v življenjski praksi položil zaključni izpit, ker je služil ubogemu in sledil Jezusu!

   Pa mi ali bi tudi tako ravnali in sledili Jezusovim Naukom v Evangeliju v Življenjski praksi? Jezus je namreč rekel: “Karkoli boste storili kateremukoli izmed mojih najmanjših boste storili Meni”! Mt 25,40.

   Ali bi bili kot Dobri in Usmiljeni Samaritan ali bi bili kot drugi pravičniki, ki so šli naprej in pustili ubogega ranjenca neoskrbljenega in brez pomoči!? Ni dovolj le govoriti o Bogu in moliti treba je tudi z Močjo Vere Božjo Dobroto in Ljubezen preliti v služenje drugim in dobra dela Bogu v Čast in Slavo. Vera brez dobrih del je mrtva.

   Odgovori
4. Janez says:

   30. septembra, 2020 at 9:34

   MOLIVA IN ŽIVIVA SKUPAJ, LJUBI JEZUS
   Živiva skupno, ljubi Jezus, brez Tebe manjka mi moči. S Teboj se ne bojim viharjev, če moj čolniček življenja vodiš Ti.
   Deliva delo, ljubi Jezus, vsa pota, misli in skrbi. Obilen blagoslov bo želo, če z mano delaš, Jezus Ti.
   Trpiva skupno, ljubi Jezus, naj zbada trnje, rani križ. Izpijva grenki, bridki kelih, sladak bo, če z menoj trpiš.
   Ljubiva skupno, ljubi Jezus, srce je Tvoje sreče vir. O, daj nebeške mi ljubezni, daj moji duši Božji mir.
   Moliva skupno, ljubi Jezus, in najin klic prodre v nebo. Če moliš z mano, nebeški Oče gotovo me uslišal bo.
   S Teboj se ne bojim umreti, s Teboj se smrti ne bojim,
   ob Tvoji roki, trikrat sveti, naj še v nebesa pohitim.
   In ko omahnem v težkem boju, bo Tvoj še zadnji moj smehljaj.
   Takrat, usmiljeni moj Jezus, dobrotno mi odkleni raj.
   Živa Molitev Skupnosti Krščanskega Življenja

   ČUJ, MARIJA, KLIC SRCA
   Čuj, Marija, klic srca, bodi nam usmiljena! Ti mogočna, sveta Mati, moreš vedno pomagati. Ko nikjer ni več pomôči, si nam zvezda v temni noči. Ne presliši naše prošnje glas, ljuba Mati, reši nas! Glej, otroci Tvoji smo, Tebi vse zaupamo. Ti nam moreš pomagati, o, pokaži, da si naša ljuba, dobra Mati!
   Živa Molitev Skupnosti Krščanskega Življenja

   GOSPOD ODPRI PROSIM MI OČI
   Odpri oči, Gospod, mi že sedaj, in upanje Odrešitve mi v srce daj,
   ki lajšalo bo moj korak in dalo mi pogum,
   ko me ovije temna skrb ali žalost plane mi v srce.
   Takrat v soncu bom gledal v svetlobi odrešitve Jezus Tvoj ljubljeni Obraz
   in končno videl bom, kako sem ljubljen v odsevu Tvojih oči,
   ki so brez izjem Tvoje Ljubezni odraz, do vseh Nas.

   Amen. Janez

   Odgovori
5. Janez says:

   30. septembra, 2020 at 9:30

   ZAHVALI SE BOGU ZA VSE KAR SI IN KAR IMAŠ
   Zahvali se Njemu, ker je hotel, da prideŠ na svet in da živiŠ v Njegovo Veselje na Zemlji;
   in da po Njegovi Milosti živiš in obstajaš,
   ker Te ima Bog v Očetovski Dobroti neskončno rad, saj si Njegov Ljubljeni Otrok.

   Zahvali se Gospodu za vse, kar je privedlo do tega trenutka Tvojega Življenja,
   za starše, prijatelje, sorodnike, znance, sosede, učitelje, zdravnike, sodelavce in druge ljudi, ki jih srečuješ in/ali živiš z njimi.

   Zahvali se Njemu za vse, kar je lepega in dobrega ustvaril na Svetu zate in za nas vse ljudi na Zemlji.
   Zahvali se mu za vse, kar si lepega in dobrega po Njegovi Milosti doživel, srečal, videl in prejel.
   Zahvali se mu za vse, kar zdaj vidiš okrog sebe:
   stene hiše, mizo, posteljo, slike, zrak, svetlobo, sonce, oblake, luno in večerne zvezde ponoči, visoke planine, hribe in gozdove, travnike, ljudi v mestnem vrvežu, kmete na polju, otroke, ki se igrajo v parku in starejše, ki gredo na jutranji sprehod, živali v gozdu in ptice na nebu.

   Zahvali se Gospodu, za vse kar zdaj občutiš, vidiš in slišiš ter vse drugo, kar te veseli.
   Zdaj pa se mu zahvali tudi za slaba in trpka doživetja in trpljenje, za slabe življenjske izkušnje, ki nam pomagajo da se kaj nivega naučimo in da osebnostno in duhovno rastemo v trpežnejše in dobre ljudi.
   Zahvali se Njemu za vse življenjske izgube, polomije, za bolezni, za smrt bližnjih ter za razne probleme in težave, ki nas pestijo v življenju.

   Zahvali se Bogu za vse grehe, v katere si zabredel hote ali nevede, saj so tudi ti del Božjega Načrta zate in Te učijo in Ti dopovedujejo, kako velika je Njegova Ljubezen in Usmiljenje Našega Očeta do svojih Otrok.

   Zahvali se mu tudi za vse ljudi, ki jih srečuješ, medtem, ko pridno delaš v službi zase in za svojo družino in skrbiš za otroke in pomagaš bližnjim od jutra do večera kot dober in usmiljen Samarijan.

   Zahvali se Mu iz globine srca, dokler ne začutiš, kako Te prevevajo mir, čudežna svoboda in globoka radost, ki jo prinaša Tvoja Dobrota in pomoč drugim, saj vsako dobro delo se povrne nazaj.
   Zahvali se staršem in vsem Ljudem Dobre Volje, ki so Ti izkazali dobroto, Te učili, vzgajali in Ti kakorkoli pomagali v življenju. Nikoli nismo staršem povrnili vsega kar so nam dali.

   Obenem oprosti in pozabi na krivice in hudobijo vsem tistim ljudem, ki so Te kakorkoli prizadeli.
   Bogu se zanje zahvali, saj so Te marsikaj naučili; vedi da hudobija pride in gre ter da nekoč vse trpljenje in hudo enkrat mine. V vsaki taki stvari je kaj dobrega za to, da se iz tega kaj zase naučimo za življenje. Preizkušnje nas utrjujejo in krepijo, da smo bolj močni in odporni. Tudi Jezus je trpel za nas na križu, umrl in vstal za naše Odrešenje, tako nas Ljubi.

   Zahvali se v globini svojega bitja in žitja za vsak trenutek življenja tako, da bo Zahvala Njemu in drugim Ljudem postala stalnica v vsem Tvojem Življenju. Amen.

   Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, Kapucini 1995.

   Bodi hvaležen Bogu za vse in bodi Dober človek in kristjan, ki ljudem izžareva Božjo Ljubezen in Usmiljenje kamor gre in kamor pride. Amen. Janez

   Odgovori
6. Janez says:

   30. septembra, 2020 at 9:24

   HVALA TI GOSPOD ZA USLIŠANO PROŠNJO IN OZDRAVITEV
   Gospod, hvala TI za uslišano prošnjo in ozdravitev.
   Verujem, da Ti hočeš, da živimo naprej po Tvoji veliki Milosti.
   To je bila Tvoja Volja, ki si naš dragi Ljubljeni Oče,
   saj si iz Ljubezni do vseh Ljudi na Zemlji obudil Sina po Smrti na križu,
   da bi živel in z Vstajenjem odrešil trpeče ljudi na Svetu in tudi vse nas.
   Tvoja je tudi Volja, da bi živeli naprej in Te Slavili Oče.
   Gospod prosim Te poživi našo vero,
   osvobodi nas strahu, nezaupanja, tesnobe pred tem kaj bo z nami,
   če zbolimo ali zademo v težave.
   Daj nam prosim spoznati in vzljubiti Tvojo Voljo,
   Daj nam prosim navdih in moč, da bomo verjeli ob težavah v čudež ozdravitve tako,
   da Te bomo molili in Te goreče prosili iz vsega srca:
   »Gospod ne moja, ampak Tvoja Volja naj se zgodi.
   Usmili se nas in nas ozdravi na duši in na telesu«.
   Amen.

   GOSPOD PROSIMO NAJ BO NAŠE ŽIVLJENJE NEKAJ VEČ
   Gospod prosimo Te, naj bo naše življenje nekaj več,
   kot le mrzlično zaporedje rutinskih življenjskih dogodkov,
   saj v sebi globoko hrepenimo po urejenosti, smotrnosti, smislu in polnosti ter dobroti v življenju,
   kar si nam kot razne talente daroval ob rojstvu Oče za to,
   da bi predvsem služili drugim in ne skrbeli le zase
   in da bi izkoristili talente tako, da jih bomo pomnožili z dobroto za druge;
   po tem hrepenimo po smislu, polnosti in cilju življenja, da gremo po Poti k Tebi,
   saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo naredili iz našega življenja nekaj več.
   Gospod prosimo Te,
   naj bo naše življenje več kot neurejen kup nekih naših misli, želja, strasti in nekih pričakovanj,
   saj v sebi hrepenimo po izvršenih dobrih delih, ustvarjalnosti, strpnosti, dobroti, ljubezni in odrešenju za druge in ne le zase,
   ki nam jih kot talente ob rojstvu milostno daruješ Ti Oče,
   da bi bili v življenju dobri ljudje in dobri kristjani v Svetu,
   saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo naredili iz našega življenja nekaj več.
   Gospod prosimo Te,
   naj bo naše življenje nekaj več,
   predvsem naj bo odkrivanje smisla življenja, ki je v dobroti, odpuščanju, ljubezni in strpnosti,
   ko Te iščemo in hrepenimo po Tebi ter Te prosimo za vodstvo Svetega Duha zato,
   da bi prišli vsi skupaj k Tebi, ki nam daješ vse, kar smo in kar imamo,
   saj v sebi hočemo, da bi s Tvojo pomočjo naredili iz našega življenja nekaj več.

   Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Odgovori
7. Miro says:

   30. septembra, 2020 at 8:03

   O IZGUBLJENEM DEKLETU, KI JO JE ZADELA ISKRA BOŽJE LJUBEZNI: KO JO ZAPEČE V DNO DUŠE …

   Bilo je na Dunaju, o božiču, leta 1906. Dekle je nedaleč od cerkve sv. Štefana prodajalo svoje telo za denar. Na sveti večer ji je poštar prinesel paket od doma. V njem je bila tudi Marijina slika in pismo:

   »Draga hči, tvoja bolna mati, ki jo boš spravila v grob, in jaz, tvoj nesrečni oče, prosiva vsak dan zate Devico Marijo, naj ti izprosi spreobrnjenje. Če bo Bog terjal od naju dušo izgubljenega otroka, boš ti sama pričala pred Bogom, da midva nisva kriva…«

   Dekle se zlobno zakrohoče in vrže pismo v ogenj, prav tako Marijino podobo. Že liže plamen sveto podobo. Tedaj nesrečno grešnico zadene iskra božje milosti. Zapeče jo v dno duše. V hipu se razgrne pred njo vsa izprijenost njenega zgrešenega življenja. Nič več ne more ostati v tej nesrečni hiši. Iz ognja potegne gorečo Marijino podobo, ogenj pogasi in s podobo odhiti v cerkev sv. Štefana. Tam opravi sveto spoved in začne novo življenje. Kakor so angeli oznanjali mir ljudem na zemlji, je tudi v njeni duši zavladal božji mir.

   V operi Richarda (Riharda) Wagnerja Tannhäuser (Tanhojzer) glavni junak zaide v grešno življenje in je ves nesrečen zaradi ujetosti v strasti, ki se jih ne more rešiti. Spomni se na Marijo in vzklikne: »Moja rešitev je samo v Mariji!«

   Dober kristjan večkrat na dan moli: »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.«

   Povzeto po: Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   29. septembra, 2020 at 19:53

   ALI NAJ KRISTJAN PRAZNUJE HALLOWEEN? (priloga)

   https://sevnica.donbosko.si/ali-naj-kristjan-praznuje-halloween/

   Odgovori
9. Hvala says:

   29. septembra, 2020 at 19:50

   VSI SVETI! NOČ ČAROVNIC? DAN MRTVIH ?

   KAKO SE ZA NEDOLŽNIM PRAZNIKOM ZA OTROKE SKRIVA PREKANJENO ZLO.

   POGANSKE KORENINE HALLOWEENA

   HALLOWEEN JE, GLEDANO S STALIŠČA ZGODOVINE, KELTSKI PRAZNIK. IZVIRA S PODROČJA DANAŠNJE IRSKE IN VELIKE BRITANIJE , KO SO KELTI PRAZNOVALI ZAČETEK NAJTEMNEJŠEGA DELA LETA, KI SPOMINJA NA SMRT. VERJELI SO, DA SE NA NOČ 31. OKTOBRA NA 1. NOVEMBER ZBUDIJO DUHOVI VSEH UMRLIH TER SE VRNEJO NA ZEMLJO.

   S ŠIRJENJEM SATANSKEGA KULTA IN KULTA TEME, JE HALLOWEN PRVA PRILOŽNOST ZA DAROVANJE TEMAČNIH OBREDOV, OD MAGIJE DO ČRNIH MAŠ IN UMOROV.

   NA ŽALOST SE MARSIKATERI KRISTJAN Z IZGOVOROM, DA GRE ZA RADOVEDNOST ALI LE ZA KRATEK ČAS, IGRA S SILAMI HUDOBNEGA DUHA (Priloga ).

   JEZUS KRISTUS JE PREMAGAL ZLO (priloga).

   https://drive.google.com/file/d/0B68zhGpsWbAwYXlwWG55SjlFTGs/view

   Odgovori
10. Hvala says:

    29. septembra, 2020 at 19:22

    VSI SVETI! NOČ ČAROVNIC? DAN MRTVIH?

    POGANSKE KORENINE HALLOWEENA

    HALLOWEEN JE, GLEDANO S STALIŠČA ZGODOVINE, KELTSKI PRAZNIK. IZVIRA S PODROČJA DANAŠNJE IRSKE IN VELIKE BRITANIJE, KO SO KELTI PRAZNOVALI ZAČETEK NEJTEMNEJŠEGA DELA LETA, KI SPOMINJA NA SMRT. VERJELI SO, DA SE NA NOČ 31. OKTOBRA NA 1. NOVEMBER ZBUDIJO DUHOVI VSEH UMRLIH TER SE VRNEJO NA ZEMLJO.

    S ŠIRJENJEM SATANSKEGA KULTA IN KULTA TEME, JE HALLOWEEN POSTAL PRVA PRILOŽNOST ZA DAROVANJE TEMAČNIH OBREDOV, OD MAGIJE DO ČRNIH MAŠ IN UMOROV.

    NA ŽALOST SE MARSIKATERI KRISTJAN Z IZGOVOROM , DA GRE ZA RADOVEDNOST ALI LE ZA KRATEK ČAS, IGRA S SILAMI HUDOBNEGA DUHA.

    JEZUS KRISTUS JE PREMAGAL ZLO (prilogi).

    https://sevnica.donbosko.si/ali-naj-kristjan-praznuje-halloween/

    https://drive.google.com/file/d/0B68zhGpsWbAwYXlwWG55SjlFTGs/view

    Odgovori