Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   1. oktobra, 2020 at 16:37

   »MALA CVETKA« JE BILA S SVOJO PREPROSTOSTJO IN OTROŠKO VDANOSTJO MNOGIM OPORA NA POTI K SVETOSTI – NJENE ZADNJE BESEDE SO BILE »MOJ BOG, LJUBIM TE!« – OBLJUBILA JE, DA BO PO SMRTI IZ NEBES TROSILA CVETLICE NA ZEMLJO!

   Danes obhajamo god svete Terezije Deteta Jezusa, imenovane tudi »Mala cvetka«. Bogastvo njenega duhovnega življenja, ki ga je dosegla v Jezusovi in Marijini šoli z zvesto hojo po poti Božjega otroštva, in njena priprošnja pri Jezusu in Mariji, naj čim bolj obogatita tudi naše življenje v časnem in duhovnem pogledu. Zato se ji danes posebej priporočimo. Da pa bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Več o njenem življenju na:

   http://svetniki.org/sveta-terezija-deteta-jezusa-iz-lisieuxa-redovnica-in-cerkvena-uciteljica

   Priporočimo se priprošnji »Male cvetke«, saj je obljubila, da bo po smrti iz nebes trosila cvetlice na zemljo. Obenem pa se z njo veselimo v Gospodu.

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Terezija Deteta Jezusa, prosi za nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   1. oktobra, 2020 at 12:48

   PRIČEVANJE KATOLIŠKE PSIHOLOGINJE, KI JE V ROŽNEM VENCU NAŠLA NAČIN, KAKO SE SOOČITI S TESNOBO

   https://si.aleteia.org/2020/10/01/kako-je-rozni-venec-pomiril-mojo-tesnobo

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
3. Janez says:

   1. oktobra, 2020 at 12:44

   Nekaj misli o rožnem vencu

   Sporočila Kraljice Miru
   12. junija 1986
   “Dragi otroci! Danes vas kličem, da bi začeli z živo vero moliti rožni venec. Tako vam bom mogla pomagati. Dragi otroci, radi bi prejeli milosti, a ne molite! Ne morem vam pomagati, ker se ne želite premagati. Dragi otroci, kličem vas k molitvi rožnega venca. Naj bo rožni venec obveznost, ki jo boste z veseljem opravljali. Tako boste dojeli, zakaj sem tako dolgo z vami. Rada bi vas naučila moliti. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

   25. januarja 1991
   “Dragi otroci! Danes vas, kot nikoli doslej, kličem k molitvi. Vaša molitev naj bo molitev za mir. Satan je močan in hoče uničiti ne le človeška življenja, ampak tudi naravo in planet, na katerem živite. Zato, dragi otroci, molite, da bi se po molitvi zavarovali z božjim blagoslovom miru. Bog me je poslal k vam, da bi vam pomagala. Če hočete, sprejmite rožni venec! Že sam rožni venec lahko naredi čudeže v svetu in vašem življenju. Blagoslavljam vas in ostajam z vami, dokler bo božja volja. Hvala vam, ker nočete zatajiti moje navzočnosti tu, in hvala, ker vaš odgovor služi dobremu in miru. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”

   15 Obljub Device Marije molilcem rožnega venca
   15. obljub Device Marije, posredovane po sv. Dominiku in blaženemu Alanu de Roche , tistim ki bodo molili in širili rožni venec:
   1) Kdor mi bo zvest služil z molitvijo rožnega venca, bo prejel sporočilne milosti.
   2) Obljubim moje posebno varstvo in največje milosti tistim, ki bodo molili rožni venec.
   3) Rožni venec bo močno orožje proti peklu, uničil bo grešna nagnjenja (7 glavnih), zmanjšal greh in premagal herezije.
   4) Povzročil bo širjenje dobrih del; duše bodo po njem prejele obilje Božjega usmiljenja; pri ljudeh bo povzročil, da se bodo v srcih obrnili stran od ljubezni sveta (svetnega) in njegove praznine in jih dvignil, da bodo vzljubili večnost. O, da bi se duše posvečevale na ta način!
   5) Duša, ki se mi priporoča po rožnem vencu, se ne bo pogubila.
   6) Kdor bo pobožno molil rožni venec, in bo sebe priporočal z upoštevanjem njegovih svetih skrivnosti, ga nesreča ne bo premagala. Bog ga ne bo kaznoval v svoji pravičnosti, ne bo se pogubil v nenadni smrti; če bo pravičen bo ostal v božji milosti in postal vreden večnega življenja.
   7) Kdor bo gojil pravo pobožnost do rožnega venca, ne bo umrl brez zakramentov Cerkve.
   8) Tisti, ki zvesto molijo rožni venec, bodo imeli v svojem življenju in ob svoji smrti Božjo Luč in obilje Njegovih milosti; v trenutku smrti bodo pridruženi zaslugam svetnikov v nebesih.
   9) Iz vic bom rešila tiste, ki so bili zvesti molitvi rožnega venca.
   10) Zvesti otroci rožnega venca, bodo zaslužili visoko stopnjo slave v nebesih.
   11) Prejeli boste vse, kar me prosite po molitvi rožnega venca.
   12) Vse tiste, ki bodo širili molitev rožnega venca, bom vodila v njih potrebah.
   13) Od svojega Božjega Sina sem izprosila, da bodo vsi zagovorniki rožnega venca imeli za priprošnjike ves Nebeški zbor v času življenja in ob smrtni uri.
   14) Vsi, ki molijo rožni venec so moji sinovi in bratje mojega edinega Sina Jezusa Kristusa.
   15) Vdanost mojemu rožnemu voncu je veliko znamenje vnaprejšnje določenosti.

   Vsakdanja molitev k Mariji
   Marija, ljubljena hči Boga Očeta, svojo dušo zaupam v tvoje varstvo. Varuj Božje življenje v meni. Ne dovoli, da bi ga izgubil/a zaradi greha. Varuj moj um in mojo voljo, tako da bodo vse moje misli in želje všeč Gospodu.
   Zdrava Marija …
   Marija, ljubljena Mati Božjega Sina, svoje srce zaupam v tvoje varstvo. Naj te ljubim z vsem srcem. Naj si vedno prizadevam ljubiti svoje bližnje. Pomagaj mi, da se bom izognil/a ljudem – tudi »prijateljem« – ki bi me vodili stran od Jezusa in v grešno življenje.
   Zdrava Marija…
   Marija, ljubljena Nevesta Svetega Duha, svoje telo izročam v tvoje varstvo. Naj se vedno spominjam, da je moje telo dom Svetega Duha, ki prebiva v meni. Naj nikdar ne grešim proti Njemu z nečistimi dejanji – sam ali z drugimi – naj ohranim krepost čistosti.
   Zdrava Marija…
   Sveti Jožef, prosi za nas.
   Sveti nadangel Rafael, prosi za nas.
   Sveta Marija Goretti, prosi za nas.
   Amen.

   MOLITVE MATERE TEREZIJE
   SOČUTJE
   Bog še vedno ljubi svet in je poslal vas in mene, da smo Njegova ljubezen in Njegovo sočutje do ubogih. Po nas, Misijonarkah ljubezni, Bog razkazuje Svojo ljubezen, še posebej do najbolj ubogih med ubogimi, in nas pošilja k še posebej ubogim. Kozarec vode, ki ga ponudite ubogemu, bolnemu, način, kako povzdignete umirajočega ali daste zdravilo gobavemu, način, kako nahranite dojenčka ali učite nevednega otroka, vse to je Božja ljubezen v današnjem svetu… Naj se te besede vtisnejo v vaš razum: Bog danes še vedno ljubi preko vas in preko mene. Naj vidim to Božjo ljubezen v vaših očeh, v vaših dejanjih, v načinu, kako se gibljete. Bog danes ljubi preko vas in preko mene. Ali smo tu? Smo me ta ljubezen in to sočutje? Bog dokazuje, da nas Kristus ljubi, da je On prišel, da bi bil Očetovo sočutje. Danes Bog ljubi preko mene in preko vas in preko vseh tistih, ki so Njegova ljubezen in sočutje na svetu.

   IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
   Zelo majhne so stvari, ki jih počno sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost.

   SLUŽITI Z RADOSTJO
   Služite Jezusu z radostjo in veseljem duha, odvrzite in pozabite vse težave in skrbi. Da bi lahko to storili, morate moliti ljubeče kakor otroci, z željnim hrepenenjem, da bi mnogo ljubili in bi Ljubezen, ki ni ljubljena, postala ljubljena.

   RADOST LJUBITI JEZUSA
   Lahko hranite radost ljubezni do Jezusa v svojih srcih in delite to radost z vsemi, s katerimi pridete v stik. To izžarevanje radosti je nekaj resničnega, saj nimate razloga, da ne bi bili veseli, ker imate Kristusa s seboj – Kristusa v vaših srcih. Kristusa v evharistiji, Kristusa v ubogih, ki jih srečate, Kristusa v nasmehu, ki ga podarite in v nasmehu, ki ga prejmete. Da, morate živeti lepo in se ne prepustiti duhu sveta, ki dela bogove iz moči, bogastva in užitkov, zaradi katerih pozabljate, da ste bili ustvarjeni za večje stvari – zato, da ljubite in ste ljubljeni.

   Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.«

   Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate.

   Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril – ker me je ljubil.
   Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil.
   Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni – ker me ljubi.
   Amen.

   Sveta Mati Terezija

   Kjer je ljubezen, tam je Bog je čudovita knjiga Matere Terezije prav tako: Pridi, bodi moja luč. Slednja predstavlja življenje matere Terezije z vidika njenega odnosa z Bogom in njene predanosti tistim, za katere jo je Bog poklical, da jim služi – najbolj ubogim od ubogih. Poslani, da olajša trpljenje ubogih, je bilo namenjeno, da se poistoveti z njimi in v globini svoje duše izkusi njihovo bolečino in boj. Vztrajno in intenzivno trpljenje je sprejela z junaškim pogumom in zvestobo, kar priča o njeni nadnaravni veri v Boga in izročitvi Njegovi volji. Za mnoge je bilo opogumljajoče razkritje teh skritih vidikov življenja matere Terezije. To je vodilo do ideje, da bi naredili dostopnejši vpogled v njeno notranjost, ki nas lahko nauči, kako ravnati z našimi boji in trpljenjem. Rad Te Imam Sveta Mati Terezija. Hvala Ti za Vse. Prosi Moli in Prosi Boga za nas! On Ve kaj potrebujemo, še preden ga prosimo! Janez

   Odgovori
   • Miro says:

     1. oktobra, 2020 at 13:35

     K temu dodajmo še izjemno bogato duhovno misel, iz katere je lepo razvidno, kaj je sv. Materi Tereziji pomenila sveta Evharistija:

     »SVETA MAŠA JE MOLITEV NAŠEGA DNEVA, KO DARUJEMO SAMI SEBE SKUPAJ S KRISTUSOM, DA BI BILI RAZLOMLJENI IN DANI NAJUBOŽNEJŠIM. EVHARISTIJA JE NAŠA SLAVA IN VESELJE TER SKRIVNOST NAŠE EDINOSTI S KRISTUSOM.«

     Z zaupanjem se priporočimo sv. Materi Tereziji, da bi luč in moč za naše duhovno življenje črpali v sveti Evharistiji!

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
     Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

     Odgovori
4. Miro says:

   1. oktobra, 2020 at 12:32

   PREBLAŽENA DEVICA MARIJA NAS V MESECU OKTOBRU ŠE POSEBEJ VABI K MOLITVI SVETEGA ROŽNEGA VENCA – NE PRESLIŠIMO NJENIH MILOSTNIH KLICEV, ZVESTO SE POGLABLJAJMO V SVETE SKRIVNOSTI TE ODLIČNE MOLITVE IN ŽIVIMO V TEM DUHU – MOLIMO ZA TRPEČE SESTRE IN BRATE, KI NA TEJ SPLETNI STRANI PROSIJO ZA MOLITEV!

   O skrivnostih veselega, svetlega, žalostnega in častitljivega dela rožnega venca več na:

   http://www.molitev.net/molitev/rozni-venec

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
5. Janez says:

   1. oktobra, 2020 at 12:18

   JEZUS
   Dopusti Jezusu, da ti spregovori v tišini tvojega srca.
   Pogosto reci Jezusu: »Jezus, ljubim Te za vse, ki Te ne ljubijo.«
   Bodi pogumen, bodi plemenit – sprejmi Našega Gospoda,
   ki sedaj preko trpljenja prihaja v tvoje življenje.
   Navkljub vsem našim slabostim in grehu nas Bog ljubi in
   še naprej uporablja vsakega od nas, da prižge Svojo luč ljubezni in usmiljenja v svetu.
   Edini razlog našega bivanja je: »Živeti v Njem, za Njega, ob Njem in z Njim.
   « Štiri besede, ki pa so za izvajanje Božje Volje tako zelo pomembne.
   Kako ljubimo Kristusa? Tako, da s celim srcem zastonjsko služimo ubogim in bolnim.
   Ohrani veselje, ki izvira iz ljubezni do Jezusa v evharistiji in v ubogih.
   Deli to svoje veselje z vsemi, ki jih srečaš.
   Nikoli ne ločuj med Jezusom v Evharistiji in Jezusom v ubogih,
   ki jih srečuješ; vedno in povsod jim pomagaj ter jim nesebično služi.
   Moli in prelij iskreno Vero v Boga v dejavno Ljubezen do Ljudi in ubogih. Amen.
   Sveta Mati Terezija

   Iesus te amo? Et ego in te omne opus habeo.

   Ljubite drug drugega
   Nisem prosila drugega kot eno milost za vas – da bi lahko razumeli Jezusove besede: »Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil.« Mi lahko poveste, kako vas je ljubil? Vprašajte se in potem poglejte, če ljubite svoje brate in sestre na Zemlji tako, kot On vas ljubi? Vedno bolj razumem [da], če ni in dokler ni te ljubezni med nami, se lahko ubijemo od dela in dobrih del, pa bo še vedo samo delo, ne ljubezen ubogim. Delo brez ljubezni je suženjstvo. Za toliko stvari se moramo zahvaliti Bogu.
   Sveta Mati Terezija

   IZPRAZNITE SE SEBIČNOSTI IN NEISKRENOSTI
   Nekoč je oče iz Katmanduja, imel govor o Božji ljubezni do sveta in o tem, kakšna je Njegova veličina, da je poslal Svojega sina. Tako sem ga vprašala: »Jezus pravi, ‘Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil,’ in rekel je tudi, ‘kot je Oče ljubil Mene, jaz ljubim vas.’ Torej moramo mi, če želimo vedeti, kako ljubiti drug drugega, vedeti kako je Oče ljubil svojega Sina, zato te sprašujem: ‘Kako je Oče ljubil Sina?’« Pogledal me je in rekel: »Mati, tvoje vprašanje je zelo lepo in logično, vendar ti nanj ne morem odgovoriti.« Nosimo ogromno odgovornost – ljubiti, kot je Oče ljubil sina – in nič manj. Če nimamo te ljubezni, potem je to prevara, zavajanje. Ne moremo zares ljubiti in služiti ubogim, če nimamo te Božje ljubezni v naših srcih. To bomo dosegli le, če se bomo izpraznili sebičnosti in neiskrenosti. Ta ljubezen se mora pričeti doma. Prosite Jezusa, naj vam da Svoje srce, da boste z njim ljubili.
   Sveta Mati Terezija

   Papež Frančišek (Odlomki): Neverni Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi človeške ljubezni do Boga in do bližnjega
   Evangelij o ‘dobrem Samarijanu’ (prim. Lk 10,25-37) kaže na zgled spolnjevanja zapovedi, ko neverni in v Izraelu zaničevani Samarijan pomaga ranjenemu človeku, kjer dva druga, ki sta poznavalca Božje postave nista pomagala. Potem ko je učitelj postave v Evangeliju vprašal Gospoda, kaj je potrebno, da prejme v delež večno življenje, ga je Jezus napotil poiskati odgovor v Svetem pismu, ki pravi: ‘Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo dušo, z vso svojo močjo in z vsem svojim mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe’ (v. 27). Bile pa so različne razlage glede tega, koga je potrebno imeti za ‘bližnjega’. Dejansko je ta človek nadalje vprašal: ‘In kdo je moj bližnji?’ (v. 29). Na tej točki mu je Jezus odgovoril s priliko, to lepo priliko. Vse vas vabim, da vzamete današnji evangelij: Luka, Lukov evangelij 10 poglavje, od 25 do 37 vrstice. Je ena najlepših evangeljskih prilik. Ta prilika je postala vzorec za krščansko življenje. Postala je zgled, kako mora kristjan delovati in spolnjevati Božjo Voljo z Usmiljenjem in LJubeznijo. Po zaslugi evangelista Luka imamo ta zaklad.

   Postavljamo človeško pravilo pred Božjo zapoved?
   Po tej isti poti sta pred Samarijanom šla mimo duhovnik in levit, torej osebi posvečeni Božjemu čaščenju. Toda, ko sta videla na tleh pretepenega in ranjenega siromaka, sta šla naprej, ne da bi se ustavila, najverjetneje, da ne bi postala ‘nečista’ zaradi njegove krvi. Človeško pravilo ‘postati nečist zaradi krvi’ povezano s čaščenjem sta postavila nasproti zapovedi Boga, ki hoče predvsem Usmiljenje in Ljubezen.

   ‘Neverni’ Samarijan je zgled spolnjevanja zapovedi ljubezni do bližnjega
   Jezus torej predlaga za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda agnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mož vere. In ta človek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo močjo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem istočasno izrazi pravo religioznost ter resnično človeškost.

   Pa mi imamo do bližnjih Ljubezen, Sočutje in Strpnost, Usmiljenje ali mislimo da je dovolj le legalistično spolnjevanje zapovedi in moliti, ker nas Big nadzira? Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki nas ljubi vedno, tudi ko grešimo in ko se s Poti k Jezusu oddaljujemo od Njega. On nas vedno čaka in nas vabi, da se kot izgubljeni otroci vrnemo nazaj k Njemu v Očetovski Objem. Ne moremo biti dobri kristjani, čle nismo dobri ljudje!

   Odgovori
6. Miro says:

   1. oktobra, 2020 at 12:13

   Ker se danes začenja oktober, ki je mesec molitve rožnega venca, v razmislek priporočam naslednji prispevek.

   ROŽNI VENEC NAM POMAGA, DA NA POTI UPODABLJANJA PO KRISTUSU RASTEMO NAPROTI CILJU, KI JE SVETOST. NAJPOMEMBNEJŠI RAZLOG ZA PONOVNO ODKRITJE IN POŽIVITEV MOLITVE ROŽNEGA VENCA JE POKLICANOST VSEH K SVETOSTI!

   Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.

   Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.

   Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.

   Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori. Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.

   Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

   Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce.

   Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. ‘Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti.

   »Potrebujemo krščanstvo, ki se bo odlikovalo predvsem po umetnosti molitve«. Krščanska občestva naj postanejo »pristne šole molitve« v novem tisočletju. (Iz Apostolskega pisma: Rožni venec Device Marije, papeža Janeza Pavla II.)

   Povzeto po spletni strani marija.si, Brezje

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
7. Janez says:

   1. oktobra, 2020 at 11:58

   Papež Frančišek: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
   »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

   Naš Bog je Bog sočutja
   Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga.

   Ali običajno gledam na drugo stran?
   Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti žival. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

   Sočutje vodi na pot pravičnosti
   Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.«

   Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019.

   .x.

   Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. Mati Tereza
   Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem, ne v naukih o njem. Anthony de Mello
   Kadar se tvoj strah dotakne bolečine drugega, postane pomilovanje. Kadar se tvoja ljubezen dotakne bolečine drugega, postane sočutje. Stephen Levine
   Ne vem, kakšne bodo vaše usode, nekaj pa le vem: zares srečni bodo le tisti med vami, ki bodo hoteli in znali odkriti, kako naj bodo koristni tako, da pomagajo in služijo ter molijo. Misijonar in duhovnik v Afriki Albert Schweitzer.
   Samo ljubezen lahko združi ljudi na tak način, da jih izpolni in naredi popolne, saj jih le ona lahko popelje in združi v tistem, kar je najgloblje v njih. Jezuit in raziskovalec ter naravoslovec Pierre Theilard de Chardin.
   Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega. Georges Bernanos.
   Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Gandhi
   Ko iskreno in goreče moliš k Bogu, odpreš svoje srce k Njemu. Ko pomagaš drugim pomagaš sebi in Bog te ljubeče blagoslovi.

   Lepota je življenje, kadar življenje odstre kopreno s svojega svetega obličja.
   Toda vi ste to življenje in vi ste ta koprena.
   Lepota je večnost, ki sama sebe gleda v ogledalu.
   Toda vi ste ta večnost in vi ste to ogledalo.
   Bodimo na strani rešitev ne problemov in pomagajmo!
   Bodimio dobri, usmiljeni in sočutni do drugih!
   Kahlil Gibran, Prerok

   Odgovori
8. Hvala says:

   1. oktobra, 2020 at 8:10

   KAJ JE BOŽJA VOLJA OZ . IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE

   ČE POVZAMEMO NA KRATKO , BREZ FILOZOFIRANJA, V NEKAJ STAVKIH , DA BO LAHKO RAZUMEL VSAK ČLOVEK , JE NAJPREJ BOŽJA VOLJA, DA ČLOVEK NE DELA GREHA, KAJTI GREH JE NAJVEČJE ZLO NA SVETU, DA ŽIVI TAKO, KOT JE GOSPOD ZAPOVEDAL IN NAROČIL.

   JEZUS JE PRIŠEL NA SVET ZATO, DA JE NAM LJUDEM PRAKTIČNO, PONAVLJAM ŠE ENKRAT PRAKTIČNO POKAZAL, KAKO NAJ ŽIVIMO, DA BOMO IZPOLNILI BOŽJO VOLJO. DRUGEGA VZORA NA SVETU IN V SVETU NI, KOT JE JEZUS. ČE PREMIŠLJUJEMO NJEGOVE BESEDE, SAMO NJEGOVO ŽIVLJENJE, OBNAŠANJE DO LJUDI, TRPLJENJE IN KAKO JE IZPOLNIL DO KONCA OČETOVO VOLJO, IN ČE SE RAVNAMO PO TEM, NIMAMO KAJ ZGREŠITI. NA SVET JE BIL POSLAN ZATO, DA NAM POKAŽE KAKO ŽIVETI. POKAZAL JE NA SEBI , TO JE ZAPISANO IN TO JE VSE IN EDINO, KAR SE MORAMO DRŽATI. SPOŠTOVATI ZAPOVEDI. TO JE “IŽRECNA “VOLJA GOSPODA.

   GOVORILI SMO ŽE O “TIHI ” BOŽJI VOLJI, KO SPREJEMAMO PREIZKUŠNJE, RAZNE DOGODKE, STVARI, KI JIH NISMO PRIČAKOVALI IN SO TEŽKE, RAZNE IZGUBE. IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE JE, ČE TO SPREJMEMO, OBJAMEMO TA KRIŽ IN GA PRENAŠAMO BREZ GODRNJANJA. V MISLI DNEVA SEM ZADNJIČ ZAPISALA, KAJ JE BILO REČENO: GOSPOD LAHKO VZAME VSE NA SVETU, PREMOŽENJE, LJUDI, UGLED, ZDRAVJE, SVOBODNE VOLJE PA NE BO NIKOLI ODVZEL; LAHKO SE ČLOVEK ODLOČI ZA NJEGA ALI PROTI NJEMU. KAKO SE LJUDJE OBNAŠAMO V TEŽKIH SITUACIJAH , JE STVAR OSEBNE VERE.

   JAZ BI PA ŠE DODALA IZPOLNJEVANJE, BOM REKLA -VOLJE GOSPODA, KI SE DOTIKA VSAKEGA POSAMEZNIKA INDIVIDUALNO.

   ČE BEREMO ŽIVLJENJEPIS SVETNIKOV ALI PA DRUGIH LJUDI , BOMO OPAZILI, DA VČASIH GOSPOD IZRAZI ŽELJO, OZ. SVOJO VOLJO, KI PA SE TIČE SAMO POSAMEZNIKA.

   RECIMO : JEZUS JE FAVSTINI DOLOČENE STVARI POJASNIL OZ. JO JE PROSIL, ČE JIH IZPOLNI, POVEDAL JI JE TUDI, DA NE BODO VPLIVALE NA ODREŠENJE, ČE SE BO ODLOČILA PROTI; TO SE PRAVI, ČE NE BO IZPOLNILA TISTE NJEGOVE PROŠNJE.
   KER SMO VSI LJUDJE USTVARJENI UNIKATNO, NE KOPIJE, IMA GOSPOD TUDI ZA VSAKEGA SVOJ NAČRT.

   TO JE NA KRATKO VSE. ČE TESNO SODELUJEMO Z GOSPODOM, IZPOLNJUJEMO ZAPOVEDI, ODEBNO TRPLJENJE PRENAŠAMO, MOLIMO IN SMO MU IZROČILI SVOJE ŽIVLJENJE, SE NI POTREBNO ČLOVEKU BATI NIČESAR, NITI NI POTRREBNO POSEBEJ RAZGLJABLJATI O TEM. ČE GOSPODA PROSIMO , DA NAM POKAŽE SVOJO VOLJO, ŽELJE, BO TO TUDI NAREDIL.

   ZATO VEDNO POUDARJAM KAKO ZELO JE POMEMBEN OSEBNI ODNOS Z JEZUSOM, MOLITVE IN POGOVORI OZ. SODELOVANJE Z NJIM. NEKDO LAHKO CELO ŽIVLJENJE IZPOLNJUJE ZAPOVEDI, PREJEMA ZAKRAMENTE, ŽIVI PO ZAPOVEDIH, ČE NIMA OSEBNEGA ODNOSA Z GOSPODOM, POTEM TO NI ODNOS. GOSPOD JE ŽIV, NI MRTEV.

   GOSPOD SE RAZODEVA, ČE GA PONIŽNO PROSIMO, MOLIMO IN SPOŠTUJEMO NJEGOVO BESEDO.

   Odgovori
   • Miro says:

     1. oktobra, 2020 at 8:36

     Kratko, pregledno, bistveno o Božji volji. Molimo za luč in moč, da bomo lahko vsi, od prvega do zadnjega, sprejemali in spolnjevali Božjo voljo! Sv. Angela Merici je bistvo vsega izrazila v izjemno močnih besedah življenja, ki so postale njeno vodilo, pa tudi vodilo mnogih na poti vere, upanja in ljubezni do Boga in človeka:

     O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE!

     Prosimo Devico Marijo in Odrešenika Jezusa za veliko milost, da bomo tudi mi s svojim življenjem potrjevali, da nadvse ljubimo Božjo voljo! Pridi, pridi Sveti Duh!

     Odgovori
   • Janez says:

     1. oktobra, 2020 at 11:51

     De gustibus non est disputandum ali o različnih okusih se ne razpravlja kaj ugaja in kaj je za nekoga dobro in prav, ker vsi mislimo po človeško. Prav pa je da kjot verniki poglobimo svoje znanje in vedenje o verskih in bogoslovnih temah. Različni pogledi na tolmačenje Božje Volje obstajajo in kot sem že zapisal, me veselijo različni pogledi tako katoliških kot evangeličanskih bogoslovcev, duhovnikov in vernikov ter teologov. Še enkrat bom poudaril teološko načelo: o Bogu lahko Ve kaj le tisti, ki Mu Bog nakloni Milost in Poduk ali Deus Scire Nemo Potest Nisdi Deo Docente! O Bogu vemo zelo malo! Predlagal pa bi vljuden in strpen diskurz, ker ni namen neko filozofiranje ampak skromen poskus od različnih kvalificiranih teologov in duhovnikov dobiti razlago in mnenje, da se verniki prav podučimo. Če pogledate moje prispevke so kolaž različnih avtorjev, kjer sta dva dr. teoloških ved in nadškofa: pokojni ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar in upokojeni mariborski nadškof dr. Marijan Turnšeka; povzel pa sem tudi druge kvalificirane avtorje in bogoslovce. Ko že govorite o skromnosti in ponižnosti predlagam da ste predvsem sami strpni v razmislekih, saj nihče vsega ne ve, če mu Bog tega ne razodene! In v fiziki vemo, da svet v resniuciu ni tak, kot ga človeško vidimo, ker je naravoslovno drugačen.

     Predvsem pa živimo tako kot nas uči Jezus in bodimo bolj skromni in ponižni ter sočutni, usmiljeni, dobri in strpni do različnosti in drugačnosti drugih ljudi. Kdo pa sem jaz, ki da vem več od drugega brata brez Božje Milosti!? Trditev jaz vem bolje kot ti, kjer vsi izhajamo iz Enega Vira Božjega Usmiljenja in Ljubezni, pa je nesmiselna in nedopustna, saj vsi premalo vemo o Bogu!

     Odgovori
     • Miro says:

       1. oktobra, 2020 at 12:12

       Spoštovani g. Janez,

       Namesto, da razpravljamo, kaj je in kaj ni Božja volja, se danes, ko se začenja 1. oktober – mesec molitve rožnega venca, vsi molivci na tej spletni strani še bolj povežimo v tej odlični molitvi, ki nam jo podarjata Jezus Kristus in Preblažena Devica Marija. Bolj zvesto bomo bomo hodili po poti molitve, pokore in del usmiljenja do bližnjega, bolj nam bo Sveti Duh razodeval, kaj Gospod Jezus pričakuje od nas. Sami se do tega spoznanja ne moremo dokopati, zato bodimo kar se da ponižni pred Gospodom in Devico Marijo.

       Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

       Odgovori
       • Janez says:

         1. oktobra, 2020 at 12:32

         Se strinjam in nisem želel takega odziva od vas g. Miro in od gospe Hvala, saj prispevke berejo tudi drugi, upam, da bi se kaj novega o verskih zadevah podučili eden od drugega. Res je da premalo molimo in premalo pravično živimo vsi skupaj, kajti dobili smo Božji poduk in Božjo vzgojo s koronavirusom in drugimi preizkušnjami. Prosil sem vas pa pred časom, da pustite in ne komentirajte mojih prispevkov, ker se preveč razlikujemo in v odgovorih ne zaznam vaše dobronamernosti in strpnosti na drugačnost mojih mnenj v vaših odgovorih. Prispevki so namenjeni tistim, ki so razumevajoči in strpni in niso le odklonilno kritični do vsake drugačnosti! Učili naj bi se eden od drugega ne!

         Segui il tuo corso e lascia dir gli genti je dejal italijanski pesnik pred 500 leti! In zato tudi jaz molim in prosim Boga za več razumevanja in strpnosti med čjudmi, da bo več Božjega Miru na svetu.

         Odgovori
         • Miro says:

           1. oktobra, 2020 at 12:45

           Kot že rečeno, ljubimo, molimo in delajmo v duhu zanesljivega duhovnega vodila:

           O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! (sv. Angela Merici)

           Da bi lahko zvesto hodili po poti vere, upanja in ljubezni, se oklenimo molitve svetega rožnega venca. Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
9. Janez says:

   30. septembra, 2020 at 18:56

   Idejno izhodišče teme: Dr. Alojzij Šuštar nadškof: Dei voluntatem facere (Božjo voljo spolnjevati – dopolnjeno)

   “KRISTJANI, ČE ME LJUBITE, BOSTE SPOLNJEVALI MOJE ZAPOVEDI”
   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: 15 »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 17 Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. 18 Ne bom vas zapústil sirot, prišel bom k vam. 19 Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi. 20 Tisti dan boste spoznali, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. 21 Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodél.«

   Kdor sledi Jezusu, se uči ljubiti Očeta nad vse, celo nad svoje življenje. Jezus se skrajno resno izrazi, da je svoje življenje na tem svetu (npr. uspeh, slavo, moč, privilegije) treba celo ’sovražiti’, kar pomeni v danem kontekstu ’manj ljubiti kot’, oz. zaničevati v primerjavi z večnim življenjem. Saj, kdor hoče svoje življenje na tem svetu rešiti, ga bo izgubil. Tako ali drugače, prej ali slej, bomo življenje na tem svetu enkrat s smrtjo na zemlji izgubili. Ali ni veliko bolje za nas, iz vidika večnosti, če ga častno izgubimo, ko ga zavestno darujemo iz ljubezni do nekoga, kakor, če se ga v strahu zase do zadnjega obupno oklepamo in ostanemo pri tem sami kot neko zrno, ki noče umreti? V ljubezni do Očeta naj verujemo Njegovemu dobremu načrtu za dober izid naše življenjske poti, ki pa se ne konča s smrtjo, ampak pri Njem v večnosti, ker smo vendar ustvarjeni Zanj. Povabljeni smo, da trdno zaupamo Očetovemu načrtu, saj je v tem ravno naša ljubezen do Njega, da neomajno verujemo, da je njegov načrt v vsem dober, da celo najhujše stvari v našem življenju obrača na dobro vsem. In da se naučimo spolnjevati Božjo Voljo oziroma vse Božje zakone in pravila ter da ne mislimo na človeški način, ampak na Božji način.

   Vprašajmo se:”Ali je za zveličanje zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ne da bi krščansko vero tudi živeli in iz vere proizvajali dobra dela?” Odgovor se glasi: “Za zveličanje ni zadosti, če le verujemo, kar je Bog razodel, ampak smo dolžni tudi spolnjevati vse, kar nam Bog zapoveduje.” Isto nam govori Jezus v gornjem evangeljskem odlomku, ki je del njegovega poslovilnega govora apostolom pri zadnji večerji, torej njegova oporoka. Morda smo bili pozorni, da kar dvakrat poudarja: “Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi” in “Kdor ima moje zapovedi in jih spolnjuje, me ljubi”. Po domače bi rekli: ljubezen do Boga je treba pokazati z dejanji. Tudi starši se ne zadovoljijo s tem, da jim otroci z besedami ponavljajo: “Rad te imam!” Če ne upoštevajo njihovih želja in ukazov, njihova ljubezen nima nobene življenjske vrednosti. Preskusni kamen naše ljubezni do Boga, kar je dejansko naša vera, je uresničevanje Jezusove največje zapovedi. V njej je povzet dekalog ali deset Božjih zapovedi, ki urejajo človekov odnos do Boga, Stvarnika in Očeta, in do soljudi, ki so zaradi skupnega Očeta naši pravi bratje in sestre. V obe smeri ima ta “največja zapoved” enako težo. Pobožen ljudomrznež, ki grdo ravna z ljudmi je tako od Boga bolj oddaljen, čeprav prakticira vero in moli, kot pa tisti, ki zna ustvarjati prisrčne medčloveške odnose, čeprav Boga z jezikom ne priznava; vendar vsebinsko živi po Božjih postavah, ker ljubi bližnjega. Pomembno se je odpreti delovanju Svetega Duha in pustiti Bogu, da pride k nam in ostane pri nas in v nas ter nas navdihuje, uči in vodi. Jezus obljublja apostolom in vsem svojim učencem Duha resnice. To je tista oživljajoča moč, ki v nas, če mu ne postavljamo ovir, rodi sadove krščanskega življenja, življenja po Božjih zapovedih. Apostol Pavel v svojem pismu Galačanom našteva za življenje silno dragocene “sadove Svetega Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladovanje”. Roditi te sadove pomeni “imeti Jezusove zapovedi in jih spolnjevati” ali z drugimi besedami – ljubiti Boga. Naše krščanstvo se mora “učlovečiti”. To zahtevo je po pozornem branju evangelija spoznala in v odlokih drugega vatikanskega cerkvenega zbora izrazila Cerkev na pragu tretjega krščanskega tisočletja. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu se začenja z razglasom: “Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev.” Za sprejem odrešenja je potrebna aktivna in dejavna vera v Boga. Vsaka vera v Jezusa ni odrešenjska (vera, ki temelji le na Jezusovih naukih in čudežnih dejanjih, vera zaradi koristi vernikov (6,14-15)). Odrešenjska vera je žrtvovanjska, razumska in bivanjsko sprejetje sporočila in osebe Jezusa do stopnje, ki spremeni človekove misli in dela v skladu z evangeljskim sporočilom, ter vodi v življenje in delovanje Božjih otrok. Pomembno je, da premislimo dejstvo, da samo vera še ni garant za naše odrešenje. Ta človeka šele odpira Jezusu, ki je izvor odrešenja in večnega življenja. In vera ki proizvaja dobra dela in zagotavlja, ljubezen, odpuščanje, dobroto, strpnost, usmiljenje, pomoč brezdomcem in ubogim, približa človeka jetusu, saj je tudi naš Odrešenik tako delal in učil druge, ko je bil na zemlji. In najvišja od vseh pa je zapoved ljubezni, je učil Jezus. Ta, ki spolnjuje Božje zapovedi, prejme resnico in luč, dokler ni v resnici poveličan in ve vse. Spoznanje resnice in odgovore na svoja največja vprašanja pa kristjani od Boga prejmemo, če smo poslušni Božjim zapovedim. Poslušnosti Bogu in ponižnosti pa se učimo vse življenje. Ni večjega zgleda poslušnosti, kot je Odrešenikov. O njem je Pavel dejal: »Čeprav je bil Božji Sin in pravi Človek, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni učenci, izvir večnega odrešenja.« Odrešenik je s popolnim življenjem, s spoštovanjem svojega svetega poslanstva nazorno udejanil in ponazoril pristno Božjo ljubezen in nam dal zgled. Nikoli ni bil ošaben, žaljiv, materialističen. Nikoli ni bil nadut zaradi ponosa. Nikoli ni bil nezvest. Vselej je bil ponižen. Vselej je pomagal in bil dober do ubogih, ponižanih in bolnih, saj je zaradi njih prišel na svet. »Zdravnika potrebujejo bolni«, je rekel Jezus. Naj bo naše prvo spreobrnjenje kot dobrih ljudi in dobrih kristjanov v tem, da si prizadevamo za vedno globljo ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga nas vodi k temu, da bolj poslušamo njegovo besedo in živimo tako, kot nas On uči, da je prav glede na Božje zapovedi in postave. Tudi Jezus je moral spolnjevati Božjo Voljo na križu. Postavimo na temelj ljubezni naš odnos do bližnjih in dajajmo naprej drugim vse zastonj, saj smo tudi mi vse zastonj od Boga prejeli. Kolikokrat vidimo predvsem napake pri drugih, ki so jih drugi naredili, svojih napak pa ne vidimo. Zaradi teh napak druge ljudi kritiziramo, preziramo, jim obračamo hrbet, jim damo vedeti, da nimajo kaj iskati v naši bližini, v naši skupnosti, celo v cerkvi. S takim odnosom ne bomo nikomur pomagali, da se poboljša oziroma pride k Jezusu. In to tudi ni odnos, v katerem bi posnemali Jezusovo ravnanje. Zato se spreobrnimo v tem, da ne bomo ošabni, da nikogar ne bomo prezirali in poniževali, ampak bomo imeli do vsakega, spoštljiv odnos in bili dobri in usmiljeni. Marsikdo se ob krivici, ki jo je doživel, zakrkne in človeku, ki ga je prizadel, težko odpusti. V nebesih pa ne bo prostora za zamero. Dokler ne bomo zmogli odpustiti, bomo čakali pred nebeškimi vrati. Tudi Jezus nam naroča: »Odpustite in vam bo odpuščeno; s kakršno mero merite s tako se vam bo odmerilo; ves tisti dolg sem ti odpustil ali nisi tudi ti dolžan usmiliti se svojega brata; odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom…« Naj bo naše spreobrnjenje nadalje tudi v tem, da se učimo odpuščati in biti usmiljeni. Naj bo naše spreobrnjenje v tem, da nehamo skrbeti samo zase in postanemo živi udje oziroma mladike na trti Kristusovega telesa. Če bomo vsi delali tako, kot je ravnal Jezus, bomo zlahka postali živo občestvo in dajali boljši zgled in prispevali k boljšemu svetu. Biti kristjan ni samo hoditi k maši in moliti, ampak v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih, v življenju kraja in župnije, dati sebe v službo Bogu in bližnjemu in vedno ravnati tako, kot bi na našem mestu ravnal Jezus. Vero preliti v konkretna dobra dejanja in Ljubiti, kar je Božja Volja. Zato moramo poznati Kristusov Evangelij in ga vedno znova prebirati in premišljevati ob njem. Zato naj bo naše spreobrnjenje tudi v tem, da pogosto prebiramo Jezusov Evangelij in svoja ravnanja usklajujemo z Jezusovim ravnanjem in živimo tako kot je živel Odrešenik na zemlji. In začnimo takoj zdaj pri sebi, ne pri drugih. Veliko dela nas čaka za lastno preobrazbo in to, da bomo uresničevali našo Hojo za Kristusom.

   Vir: Razni izvlečki za premislek iz religioznih knjig in gradiv ter tjudi prispevkov raznih avtorjev na medmrežju. Že objavljeno 6. marec, 2020 at 18:47 na Prosim za Molitev.

   Npr. avtorji Thomas S. Monson, dr. Alojzij Šuštar, Thomas Merton, Tomaž Kempčan, sveti Frančišek, papež Frančišek et altri.

   Molimo. O Bog, razsvetljuj mi srce, razum in duha, da bom znal prepoznavati Tvojo Božjo voljo in jo prav izpoljevati, da bom znal prepoznavati znamenja časov in da bom v svojih dejanjih doma in v svetu ravnal razumno in odgovorno. Pomagaj mi prosim, da bom vedno v Življenju Tvoj misijonar Ljubezni in Miru ter apostol Usmiljenja, ki se trudi pomagati, živeti in moliti kot Ti Jezus moj Gospod. Amen. Janez

   Odgovori
   • Miro says:

     1. oktobra, 2020 at 7:53

     MOLITEV K SVETEMU DUHU

     O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
     obišči nas, ki tvoji smo,
     napolni z rajsko milostjo
     srce, po tebi ustvarjeno!
     Ime je tvoje Tolažnik
     in Dar Boga Najvišjega
     Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
     Duhovno pomaziljenje.
     Sedmero ti darov deliš,
     Desnice Prst Očetove,
     obljubil tebe Oče je,
     zgovorna Moč apostolov.
     Čutilom našim luč prižgi,
     ljubezen v naša srca vlij;
     v telesni bedi nas krepčaj,
     v slabosti vsaki moč nam daj.
     Odženi proč sovražnika
     in daj nam stanoviten mir,
     pred nami hodi, vodi nas
     in zla nas varuj vsakega.
     Po tebi naj spoznavamo
     Očeta in Sina Božjega
     in v tebe iz obeh Duha
     naj vedno trdno verujemo.
     Amen.

     Odgovori
10. Miro says:

    30. septembra, 2020 at 18:05

    NAJ ZGLED SV. HIERONIMA V NAŠIH SRCIH POŽIVI LJUBEZEN DO SVETEGA PISMA, KI JE KNJIGA VSEH KNJIG!

    Sveta Cerkev danes obhaja god svetega Hieronima, duhovnika, slavnega cerkvenega učitelja in proučevalca ter prevajalca Svetega pisma. Tudi naša duhovnost je odvisna predvsem od ljubezni do Svetega pisma. Priznajmo pa, da naša duhovnost in naša ljubezen še nista na tisti stopnji, kot bi morali biti, in to obenem obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju in delu sv. Hieronima na:
    http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/o-zivljenju-sv-hieronima?Open

    Priporočimo se sv. Hieronimu, da bi bili Bogu iz srca hvaležni za Sveto pismo; naj nam izprosi milost, da bomo Knjigo vseh knjig radi brali in premišljevali, ter živeli v moči žive Božje besede!

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek daješ opravičenje, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Hieronim, prosi za nas!

    Odgovori