Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   12. oktobra, 2020 at 16:00

   USMILJENI JEZUS: »O KAKO ZELO LJUBIM OSEBE, KI MI POPOLNOMA ZAUPAJO – ZANJE STORIM VSE« (Dn, 294).

   Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

   »Ravnaj kakor berač, ki se ne brani prejeti večje miloščine, a se zanjo tem bolj prisrčno zahvaljuje. In ti, če ti zdaj podarjam večje milosti, se ne izgovarjaj, da jih nisi vredna. To vem; ti pa se veseli in vzemi toliko zakladov iz mojega Srca, kolikor jih moreš prenesti; tedaj si mi bolj všeč. Še nekaj ti povem – te milosti ne jemlji le zase, ampak tudi za bližnje. To je: duše, ki jih srečuješ, opogumljaj v zaupanju v moje brezmejno usmiljenje. O kako zelo ljubim osebe, ki mi popolnoma zaupajo – zanje storim vse.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 294)

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   12. oktobra, 2020 at 13:40

   ČEPRAV JE SV. MATI TEREZIJA V »NOČI VERE« DOŽIVLJALA HUDO NOTRANJE TRPLJENJE, JE VEDNO SPREJELA, KAR KOLI JI JE BOG DAL IN DALA, KAR KOLI JI JE VZEL!

   »V duši čutim le strašno bolečino izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares,« beremo v enem izmed njenih pisem. V drugem pa je zapisala: »To strašno hrepenenje še naprej raste in čutim, kot da se bo nekoč nekaj v meni zlomilo. In potem ta tema, ta osamljenost, ta občutek strašne samote. In vendar hrepenim po Bogu. Hrepenim, da bi ga ljubila z vsako kapljico življenja v sebi. Hočem ga ljubiti z globoko osebno ljubeznijo.« »V moji duši je toliko protislovja, globoko hrepenenje po Bogu, tako globoko, da boli, nenehno trpljenje – hkrati pa občutek, da nisem zaželena od Boga, da sem zavržena, prazna, brez vere, brez ljubezni, brez gorečnosti …«

   Kljub tem strašnim občutkom se je še naprej izročala Bogu: »Tema je tako temna in bolečina tako boleča, toda sprejmem, kar koli mi daje, in dajem, kar koli vzame.«

   Več o tem na:
   https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56-38-Duhovnost-5

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     12. oktobra, 2020 at 14:10

     Ob tem bi naknadno še zapisal: Eno je govor o križu in trpljenju iz »fotelja«, drugo pa govor človeka iz izkušnje lastnega križa in preizkušenj. Veliko razprav, takšnih in drugačnih, sem že prebral o križu, trpljenju, sprejemanju Božje volje itd., vendar me poleg bridkega trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa nič ne prepriča tako močno kot svetnik, ki dejansko uresniči Gospodov nauk o križu. Med njimi je prav sv. Mati Terezija, ki je iz hudih življenjskih preizkušenj podala zgoraj zapisano pričevanje. Zapomnimo si njen nauk o križu, trdno temelječ na Jezusovem nauku o križu. Pridi, Sveti Duh!

     Odgovori
     • Hvala says:

       12. oktobra, 2020 at 14:29

       Tudi jaz govorim to, da eno je govoriti iz” cone udobja “, drugo pa je v resnici potrpežljivo prenašati Gospodovo preizkušnjo, z zahvaljevanjem in slavljenjem.

       GOSPOD JE REKEL: “TODA PREJELI BOSTE MOČ, KO BO SVETI DUH PRIŠEL NAD VAS , IN BOSTE MOJE PRIČE …. (Apd 1,8).
       Mogoče se bo kateri molivec oz. obiskovalec te spletne strani tudi odločil napisati oz pričati- povedati svojo življenjsko zgodbo- kako se ga je JEZUS USMILIL .

       Odgovori
   • Janez says:

     12. oktobra, 2020 at 15:30

     Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.” (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

     Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v preizkušnje in skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Vedimo, da si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne težke preizkušnje, ki jih je zdržal in bil na koncu opravičen, krivičniki pa ne!. Vedimo, da so največji svetniki v krščanstvu tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

     Tudi sam sem vedno do kosti in mozga ter tudi potočenih solz zaradi moje drage svete Matere Terezije pretresen, ko sem bral o tem, kako je sveta Mati Terezija stanovitno premagovala vse preizkušnje in križe ter vztrajala v Usmiljenju in Dobroti v Kalkuti. Jezus ji je rekel: ” Pojdi in poskrbi za moje reveže v Kalkuti”. In je šla in delala noč in dan s sestrami. Vsak od nas dobi svojo porcijo trpljenja! Ko sem doživljal razne križe in težave sem pogostokrat, ko zaradi skrbi nisem spal, goreče molil in prosil Boga za Navdih in Pomoč, kaj naj naredim, da bodo moje odločitev prave in da se bodo ohranila delovna mesta in podjetja v dobri kondiciji. Da bomk delal ptrave stvari v dobro ljudi! Spomnim se dr. Janeža Janeza, ki je zbežal po vojni na Tajvan in kot zdravnik kirurg 38 ket noič in dan neumorno zdravil bokne Kitajce, zgradil bolnice in učil medicine mlade kitajske kadre. Do smrti iz Ljubezni do Boga in Ljudi. In nikoli ni želel nobenega plačila, zahvale ali priznanja! Ali Pedro Opeka misijonar na Madagaskarju, koliko nadčoveškega napora in potrpljenja je moral pregarati, da je pomagal domačinom in uspel v 30 letih!

     Znanec prof. dr. Brkič Danijel pastor in profesor evangeličanske teologije v Zagrebu (že objavljen njegov celoten prisevek na tem medmrežju!) pravi: “Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je trikrat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10)”

     Vsakdo mora iti skozi trpljenje in preizkušnje in stanovitno vztrajati, tako kot Jezus na križu! Redki so, ki nimajo preizkušenj! Bog nikomur ne naloži toliko bremen, kolikor jih lahko nosi človek! Ker nas Ljubi in nam hoče le dobro! Dobri ljudje imajo preizkušnje in težave zato, da se prekalijo in utrdijio in da so potem še boljši! Bogu v Čast in Veselje! Amen.

     Odgovori
   • Janez says:

     12. oktobra, 2020 at 15:38

     MOLITEV K MATERI TEREZIJI IN K JEZUSU (Odlomek iz Ognjišča)
     Bi pa tu lahko dodali še svetnico – blaženo Mater Terezijo iz Kalkute. Ta velika dobrotnica človeštva je namreč dolga leta preživela v ‘notranji temi’ in vztrajala v Ljubezni do revežev v Indiji. Iz njenih pisem vidimo, kako je bila preizkušana, ko jo je navdajal tak občutek, da je Bog daleč od nje. Šla je skozi ‘temno noč’ božje odsotnosti, ki je bila preizkušnja ali bo vztrajala in zmogla uresničiti Božji načrt pomoči revežem v Kalkuti. Res je, pravijo dušeslovci, da ni šlo za duševno bolezen, ampak pojav, ki je pri svetnikih dokaj znan, da morajo skozi temno noč odsotnosti Boga in se prebijati naprej. A je vztrajala! Podobno so doživljali tudi nekateri drugi svetniki. In sedaj se lahko vprašamo, če je ona v življenju tako vztrajala na poti za Bogom in celo druge vodila k njemu, kako ne bi stala ob strani tudi vam, če se ji boste priporočali? Še več. V času svojega zemeljskega življenja je imela svoje srce vedno odprto za kakršnokoli stisko ljudi. Zakaj bi sedaj, ko je pri Bogu, bila gluha za našo človeško stisko in stiske drugih ljudi. Torej se lahko tudi njej priporočamo, da nam pomaga nositi križ naše bolezni. Ognjišče je zapisalo pomembno novico, ko je novinar Ognjišča srečal dve misijonarki ljubezni, sestri iz reda, ki ga je ustanovila Mati Terezija. Povedali sta mu, da imajo pričevanje neke gospe, ki se je v depresiji v molitvi zatekla k blaženi/sveti Materi Tereziji iz Kalkute in stanje se ji je precej izboljšalo!

     Prav tako novinar v Ognjišču navaja primer depresivne žene, ki je povedala: »Ko se spomnim svojih najtežjih trenutkov, ko sem se bojevala z depresijo, sem zagledala ob sebi Jezusa. Spomnim se, kako sem neke noči jokala. Tisti občutek, kakor da si povsem sam. V tistem trenutku pa me je preplavila božja navzočnost – takrat ko sem jo najbolj potrebovala. Depresija nima nobene zveze s pomanjkanjem vere. Zame je bila katalizator za še globljo vero. Kati bili so dnevi, tisti najtežji trenutki, ko je bila vera edino, kar sem imela.« Kristus ni obljubil življenja brez bolečin, bolezni in težav, toda obljubil nam je Tolažnika in Odrešenika, ki pomaga bolnim in pomoči potrebnim.

     Hvala Ti sveta Mati terezija za vse. Rad Te imam. Prosim za nas Marijo in Jezusa, da nam bo pomagal in uslišal vse naše prošnje. Amen.

     Odgovori
   • Janez says:

     12. oktobra, 2020 at 15:40

     MOLITEV PROTI DEPRESIJI Sv. Ignacija Lojolskega

     Sv. Ignacij Lojolski je razumel temo depresije. Imel je celo skušnjavo, da bi storil samomor
     Depresija je izjemno težka bolezen. Dobra novica pri tem pa je, da v tej bitki nismo sami in da je poleg medicinske oskrbe na voljo dolg seznam nebeških prijateljev/svetnikov, ki nam pomagajo videti Kristusovo Luč.

     Eden takih svetnikov, ki je dobro poznal depresijo in je močan priprošnjik, je sveti Ignacij Lojolski. V nekem trenutku je bil silovito skušan, da bi končal svojo stisko in storil samomor. Odločil se je, da ne bo niti jedel niti pil (razen če bi bilo njegovo življenje ogroženo), dokler mu Bog ne bo naklonil miru, za katerega je prosil. Tako je nadaljeval vse do konca tedna, ko ga je njegov spovednik ustavil.” S pomočjo Božje milosti se mu je uspelo izviti iz temine brezupa in postal je eden največjih svetnikov vseh časov.

     Jezus Kristus,
     ko je vse temno
     in občutimo le svojo šibkost in nemoč,
     nam daj začutiti svojo navzočnost,
     svojo ljubezen in svojo moč.
     Pomagaj nam popolnoma zaupati
     v tvojo Ljubezen, ki nas ščiti,
     in v moč, ki nas krepi,
     da nas nič ne bo moglo prestrašiti ali skrbeti.
     Zakaj le če bomo živeli v tvoji bližini,
     bomo videli tvojo roko,
     tvojo pot in tvojo voljo v vseh stvareh.

     Najdeno na medmrežju Aleteia

     Odgovori
3. Miro says:

   12. oktobra, 2020 at 11:54

   STVARNO IN RESNIČNO ŽIVLJENJE JE OČE, KI PO SINU IN V SVETEM DUHU RAZLIVA NEBEŠKE DAROVE BREZ IZJEME NA VSE. ZARADI NJEGOVEGA USMILJENJA SMO TUDI MI LJUDJE PREJELI NEVARLJIVO OBLJUBO VEČNEGA ŽIVLJENJA (sv. Ciril Jeruzalemski)

   Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   “VERUJEM … VEČNO ŽIVLJENJE”

   Kaj je večno življenje?

   Večno življenje je življenje, ki se bo začelo takoj po smrti. Ne bo imelo konca. Pred njim bo za vsakega posebna sodba, izvršena po Kristusu, sodniku živih in mrtvih, in bo potrjena s poslednjo sodbo.

   Kaj je posebna sodba?

   Je sodba takojšnjega povračila, ki ga vsakdo ob smrti prejme od Boga v svoji neumrljivi duši po njegovi veri in po njegovih delih. To povračilo je takojšnji vstop v nebeško blaženost, neposredno ali po ustreznem očiščevanju, ali pa vstop v večno pogubljenje v peklu.

   Kaj razumemo z “nebesi”?

   Z “nebesi” razumemo stanje najvišje in dokončne sreče. Tisti, ki umrjejo v božji milosti in ne potrebujejo nadaljnjega očiščevanja, so zbrani okoli Jezusa in Marije, angelov in svetnikov. Tako sestavljajo nebeško Cerkev, kjer gledajo Boga “iz obličja v obličje” (1 Kor 13,12), živijo v občestvu ljubezni s presveto Trojico in prosijo za nas.

   “Stvarno in resnično življenje je Oče, ki po Sinu in v Svetem Duhu razliva nebeške darove brez izjeme vse. Zaradi njegovega usmiljenja smo tudi mi ljudje prejeli nevarljivo obljubo večnega življenja” (sveti Ciril Jeruzalemski).

   Kaj so vice?

   Vice so stanje tistih, ki umrejo v božjem prijateljstvu, a čeprav jim je njihovo večno zveličanje zagotovljeno, še vedno potrebujejo očiščenja, da bi vstopili v nebeško blaženost.

   Kako moremo pomagati dušam v vicah pri očiščevanju?

   V moči občestva svetih morejo verniki, ki še potujejo na zemlji, pomagati dušam v vicah tako, da zanje molijo in predvsem darujejo evharistično daritev, pa tudi miloščino, odpustke in spokorna dela.

   V čem obstaja pekel?

   Pekel obstaja v večni obsojenosti tistih, ki po svobodni izbiri umrjejo v smrtnem grehu. Glavna kazen pekla obstaja v večni ločenosti od Boga, v katerem edinem ima človek življenje in večno blaženost, za kateri je bil ustvarjen in po katerih hrepeni. Kristus izreka to stvarnost z besedami: “Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj!” (Mt 25, 41).

   Kako se sklada obstoj pekla z neskončno božjo dobroto?

   Bog, ki je ustvaril človeka svobodnega in odgovornega, vsekakor spoštuje njegove odločitve in hoče, “da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja” (2 Pt 3,9). Zato je človek sam, ki se v polni avtonomiji prostovoljno izključi iz občestva z Bogom, če do trenutka svoje smrti vztraja v smrtnem grehu ter zavrača božjo usmiljeno ljubezen.

   V čem bo poslednja sodba?

   Poslednja (vesoljna) sodba bo obstajala v razsodbi o blaženem življenju ali o večni kazni, ki jo bo Gospod Jezus izrekel ob svoji vrnitvi kot sodnik živih in mrtvih glede “pravičnih in krivičnih” (Apd 24,15), ki bodo vsi zbrani okoli njega. Zaradi te poslednje sodbe bo vstalo telo deležno plačila, ki ga je duša imela v posebni sodbi.

   Kdaj se bo izvršila ta sodba?

   Poslednja sodba se bo izvršila ob koncu sveta. Samo Bog ve za dan in uro te sodbe.

   Kaj je upanje na novo nebo in novo zemljo?

   Po poslednji sodbi bo vesoljstvo samo, rešeno suženjstva razpadljivosti, deležno Kristusove slave z nastopom “novih nebes” in “nove zemlje” (2 Pt 3,13). Tako bo dosežena polnost božjega kraljestva ali dokončno uresničenje božjega odrešenjskega načrta, ki je bil “spet zediniti v Kristusu kot eni glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji” (Ef 1,10). Bog bo tedaj “vse v vsem” (1 Kor 15,28), v večnem življenju.

   “Amen”

   Kaj pomeni amen, ki sklene našo veroizpoved?

   Hebrejska beseda amen, s katero se končajo tudi zadnja knjiga Svetega pisma, nekatere novozavezne molitve in bogoslužne molitve Cerkve, pomeni našo zaupno in popolno pritrditev vsemu, kar smo izpovedali, da verujemo; pomeni popolnoma zaupati Njemu, ki je nepreklicni “Amen” (Raz 3,14): Kristus Gospod.

   (vir: Kompendij KKC, 207-217)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   12. oktobra, 2020 at 11:37

   KAJ POMENI TRIKRATNA PONOVITEV (TRIHAGIUM), DA JE BOG SVET, SVET, SVET?

   Besedna zveza ali trikratna ponovitev (trihagium) »svet, svet, svet« se pojavi dvakrat v Svetem pismu, enkrat v Stari zavezi (Izaija 6,3) in enkrat v Novi (Razodetje 4,8). Obakrat ju izgovarjajo ali pojejo nebeška bitja in obakrat se pojavi v videnju Božjega prestola: prvič preroka Izaija in drugič apostola Janeza. Preden se posvetimo trikratni ponovitvi Božje svetosti, je pomembno razumeti, kaj točno pomeni Božja svetost. Božja svetost je ena izmed najtežjih Božjih lastnosti za razlago, delno zato, ker je ena njegovih bistvenih lastnosti, ki je ne deli s človekom. Človek, ustvarjen po Božji podobi, si z Bogom deli veliko njegovih lastnosti (ljubezen, usmiljenje, zvestobo itd.), a seveda v veliko manjšem obsegu. Nekatere Božje lastnosti pa so edinstvene zanj in jih ustvarjena bitja ne bodo nikoli delila z njim – vseprisotnost, vsevednost, vsemogočnost in svetost. Božja svetost je tisto, kar ga ločuje od vseh drugih bitij. Po svetosti se razlikuje od vsega drugega. Božja svetost je več kot samo njegova popolnost ali brezgrešna čistost; je bistvo njegove »drugačnosti«, njegova transcendenca. Božja svetost obsega skrivnost njegove čudovitosti in povzroča, da se čudimo v osuplosti in oboževanju, ko začnemo doumevati vsaj delček njegovega veličastva.

   Izaija je bil priča Božji svetosti v svojem videnju, opisanem v Izaiju 6. Čeprav je bil Izaija Božji prerok in zelo religiozen človek, je njegov odziv na videnje Božje svetosti povzročil močno zavedanje svoje lastne grešnosti, celo do točke, ko se je zbal za svoje življenje (Izaija 6,5). Celo brezgrešni angeli v Božji prisotnosti, ki so klicali »Svet, svet, svet je GOSPOD nad vojskami, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!« so si pokrili obraz in noge s štirimi od svojih šest kril. Pokrivanje obraza in nog nedvomno označuje strahospoštovanje in občudovanje, ki ga vzbudi neposredna bližina Boga (Druga Mojzesova knjiga 3,4–5). Serafini so se pokrili, kot da bi se skušali čim bolj skriti, v priznanju svoje nevrednosti v prisotnosti Svetega. In če čisti in sveti serafini izkazujejo takšno spoštovanje v Božji prisotnosti, s kakšnim globokim občudovanjem bi se morali mi, onesnažena in grešna bitja, upati približati njemu! Strahospoštovanje, ki ga Bogu izkazujejo angeli, bi nas moralo okarati na našo predrznost, kadar lahkomiselno in brez strahospoštovanja hitimo v njegovo prisotnost, kot to pogosto storimo, ker ne razumemo njegove svetosti.

   Janezovo videnje Božjega prestola v Razodetju 4 je bilo podobno tistemu v Izaiju 6. Ponovno so bila tam živa bitja okrog prestola, ki so vzklikala: »Svet, svet, svet, Gospod Bog, vladar vsega, ki je bil, ki je in ki pride!« (Razodetje 4,8), v spoštovanju in občudovanju Svetega. Janez potem opisuje ta bitja, ki so nenehno dajala slavo, čast in spoštovanje Bogu okrog njegovega prestola. Zanimivo je, da je Janezov odziv na videnje Boga na prestolu drugačen od Izaijevega. Ne piše, da bi Janez padel na tla v grozi in zavedanju svojega grešnega stanja, mogoče zato, ker se je Janez že srečal z vstalim Kristusom na začetku svojega videnja (Razodetje 1,17). Kristus je položil roko na Janeza in mu rekel, naj se ne boji. Na enak način se lahko mi približamo prestolu milosti, če imamo na sebi Kristusovo »roko«, tako rekoč, v obliki njegove pripisane pravičnosti, zamenjana za naše grehe na križu (Drugo pismo Korinčanom 5,21).

   A zakaj trikratna ponovitev »svet, svet, svet si Ti Gospod« (ki se imenuje v grščini trihagij ali v latinščini trihagium)? Trikratna ponovitev imena ali besedne zveze je običajen hebrejski poudarjen izraz presežne stopnje. V Jeremiju 7,4 prerok predstavlja Jude, ko trikrat reče »Gospodov tempelj,« in s tem izrazi njihovo poudarjeno zaupanje v svoje čaščenje, čeprav je bilo hinavsko in pokvarjeno. Jeremija 22,29 in Ezekiel 21,27 vsebujeta podobne trikratne izraze intenzivnosti. Zato ko angeli okrog prestola kličejo ali vzklikajo drug drugemu: »Svet, svet, svet,« izražajo z največjo močjo in gorečnostjo resnico o najvišji svetosti Boga, tej bistveni lastnosti, ki izraža njegovo čudovito in veličastno naravo.

   Poleg tega trihagij ali trihagium ali trikratna ponovitev izraža troedino naravo Boga, namreč eno večno bistvo v treh osebah, od katerih so vse enako svete in veličastne. Prva oseba troedinega Boga je Oče (Evangelij po Marku 14,36; Pismo Rimljanom 8,15; Pismo Galačanom 4,6). Druga oseba troedinega Boga je Jezus Kristus, Sveti, ki ni »videl trohnobe« v grobu, ampak je vstal od mrtvih in je povišan na desnico Boga Očeta. Njegova pravičnost, pripisana vernikom, nam omogoča, da stojimo pred prestolom svetega Boga brez sramu (Apostolska dela 2,26–27; 3,14; 13,32–35). Tretja oseba troedinega Boga, Sveti Duh, s samim imenom izraža sveto bistvo Boga (Prva Mojzesova knjiga 1,2; Evangelij po Mateju 1,20; 3,16–17). Nazadnje pa dve videnji angelov okrog prestola, ki vzklikajo: »Svet, svet, svet,« jasno kažejo, da je Bog isti v obeh zavezah. Nekateri zmotno mislijo, da je Bog Stare zaveze Bog jeze, Bog Nove zaveze pa Bog ljubezni. Izaija in Janez pa predstavljata enotno sliko našega nadvse svetega, veličastnega, čudovitega Boga, ki se ne spreminja (Malahija 3,6). Bog je isti včeraj, danes in na veke (Pismo Hebrejcem 13,8). Pri Bogu »ni spremembe ne sence menjave« (Jakobovo pismo 1,17). Božja svetost je večna, tako kot je večen Bog. Ljubimo in Zaupajmo v Boga in živimo tako, kot nas je Učil Jezus Kristus! Sveti Duh pridi in nas Poduči in nas Vodi, da bomo pravilno razumeli in spolnjevali Božjo Voljo!

   Gotquestions et altro

   Odgovori
5. Janez says:

   12. oktobra, 2020 at 11:28

   Kje je Bog? Kje je Bog, ko boli in ko trpimo?
   Sveto pismo uči, da Bog vlada nad narodi s svojega svetega prestola v nebesih (Psalm 47,9; Izaija 6,1; 66,1; Pismo Hebrejcem 4,16). Čeprav vemo, da je Božja prisotnost v nekem smislu edinstveno v nebesih, učenje Svetega pisma tudi jasno pove, da je Bog vseprisoten. Prisoten je vsepovsod hkrati. Od začetka Svetega pisma vidimo Božjo prisotnost, ki veje nad zemljo, tudi ko je bila ta še brez oblike in prazna (Prva Mojzesova knjiga 1,2). Božje veličastvo napolnjuje vso zemljo (Četrta Mojzesova knjiga 14,21). V vsem Svetem pismu je veliko primerov o Božji prisotnosti, ki se giblje po zemlji, se sporazumeva z njegovim stvarstvom (Prva Mojzesova knjiga 3,8; Peta Mojzesova knjiga 23,15; Druga Mojzesova knjiga 3,2; Prva knjiga kraljev 19,11–18; Evangelij po Luku 1,35; Apostolska dela 16,7). Pismo Hebrejcem 4,13 pravi: »Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« Jeremija 23,24 pravi: »Ali se more kdo tako povsem skriti, da ga ne bi videl? govori GOSPOD. Mar ne napolnjujem nebes in zemlje? govori GOSPOD.« Psalm 139 vsebuje čudovito pričevanje o Božji vseprisotnosti.

   Kje je Bog?
   Če si Božji otrok samo po milosti, samo po veri samo v Jezusa Kristusa, je Bog vedno ob tebi in s teboj, poleg tebe, nad teboj in v tebi. Božja prisotnost in budna skrb te nikoli ne zapustita. Če nisi verni kristjan, je Bog prav pred teboj in te opozarja na svojo upravičeno in pravično jezo nad tvojim grehom uporništva proti njemu, ki ga boš izkusil za vso večnost v peklu, če se ne spreobrneš in ne začneš zaupati izključno Jezusu Kristusu za odpuščanje in večno življenje. Vendar Božja Volja je suverena in Bog lahko ravna tudi drugače. Mogoče je boljše naše človeško vprašanje kot »Kje je Bog?« vprašanje »Kje si ti v odnosu do Boga in ali spolnjuješ Božjo Voljo in živiš tako kot nas Uči Jezus Kristus?«

   Kje je Bog, ko boli?
   Zdi se, da si najbolj želimo poznati odgovor na to vprašanje, ko se srečamo z bolečimi preizkušnjami in dvomi, ko zbolimo ali trpimo. Celo Jezus je med svojim križanjem vprašal: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Evangelij po Mateju 27,46). Preberimo zato celoten Psalm 22, 2-3, da bomo videli, kaj je hotel Jezus povedati: »2 Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?
   Daleč od moje rešitve so besede mojega vpitja. 3 Moj Bog, kličem podnevi, pa me ne uslišiš, ponoči, pa ni pomiritve zame«.
   Jezus je bil pozabljen od Očeta, medtem ko je trpel na križu, ker je nase prevzel greh namesto Božjega izvoljenega ljudstva (Drugo pismo Korinčanom 5,21; Prvo Petrovo pismo 3,18). Neverujoči opazovalci takrat in danes ne razumejo, da je Bog zapustil Jezusa zaradi grehov izvoljenih, ne zaradi njegovih grehov. Zato zmotno sklepajo, da bo pozabil tudi svoje otroke v najtemnejših trenutkih. Vendar če naprej opazujemo dogodke, ki so se odvili po križanju, se razodene resnica, da nas nič ne more ločiti od Božje ljubezni, niti smrt ne (Pismo Rimljanom 8,37–39). Potem ko je bil Jezus križan namesto nas, je bil obujen od mrtvih in poveličan (Prvo Petrovo pismo 1,21; Evangelij po Marku 16,6.19; Pismo Rimljanom 4,24–25). Že samo iz tega primera smo lahko prepričani, da celo ko ne čutimo Božje prisotnosti sredi svoje bolečine, lahko še vedno verjamemo njegovi obljubi, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). Svoje zaupanje stavimo na dejstvo, da Bog nikoli ne laže, nikoli se ne spremeni in njegova beseda je za vedno resnična (Četrta Mojzesova knjiga 23,19; Prva Samuelova knjiga 15,29; Psalm 110,4; Malahija 3,6; Pismo Hebrejcem 7,21; 13,8; Jakobovo pismo 1,17; Prvo Petrovo pismo 1,25). Ne upade nam pogum sredi bolečih okoliščin, ker živimo po veri v vsako besedo, ki je izšla iz Božjih ust, ne polagamo svojega upanja v to, kar vidimo ali zaznavamo. Zaupamo Bogu, da bodo naše lahke in trenutne stiske dosegle za nas večno slavo, ki močno pretehta vse trpljenje, ki ga bomo prestali na tej zemlji. Zato ne upiramo oči v to, kar se vidi, ampak v to, kar se ne vidi, ker vemo in verjamemo, da je to, kar se vidi, začasno, to, kar je nevidno, pa večno (Drugo pismo Korinčanom 4,16–18; 5,7). Zaupamo tudi Božji besedi, ki pravi, da tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu (Pismo Rimljanom 8,28–30). Čeprav ne vidimo vedno dobrih koncev, proti katerim deluje Bog, smo lahko prepričani, da bo prišel čas, ko bomo jasneje razumeli in videli. Božja pota niso naša pota in so skrivnostna.

   Živimo z omejenim razumevanjem Božjih stvari (Izaija 64,7), a prihaja dan, ko bomo nekoč spoznali in razumeli vse (Job 37,5; Izaija 40,28; Pridigar 11,5; Prvo pismo Korinčanom 13,12; Prvo Janezovo pismo 3,2). Kje je Bog, ko boli? Ko se srečujete s težkimi časi, v katerih ne morete videti njegove roke, zaupajte njegovemu srcu in bodite prepričani, da vas ni pozabil. Ko se zdi, da sami nimate moči, takrat lahko najpolnejše počivate v njegovi prisotnosti in spoznate, da se njegova moč dopolnjuje v vaši slabotnosti (Drugo pismo Korinčanom 12,9–10). Bog nas ljubi tudi ko grešimo in smo se oddaljili od Boga, ker nam hoče le dobro. Bog Ljubi vse, ker drugače ne more.

   Gospod Jezus Kristus,
   Do zdaj sem nekajkrat živel brez Tebe in grešil.
   Pregrešil sem se zoper Tebe in drugim ljudem;
   Zato sem soodgovoren za greh in trpljenje na tem svetu.
   Od srca mi je žal za to.
   Oprosti mi moje grešne prestopke, krivdo in žalitve Tebe.
   Prosim odpusti mi in me opraviči ter pomagaj, da se poboljšam.
   Hvala Jezus, da si bil po Božji Volji pripravljen trpeti na križu in umreti za naše Odrešenje.
   Prosim Jezus, prevzemi od zdaj naprej Vodstvo mojega življenja in me Poduli, da ne zaidem.
   Naredi me prosim takšnega, kot si me Ti želiš in kot je najboljše zame in za druge ljudi.
   Hvala Ti Gospod Jezus, da si me poslušal in mi odpustil moje grehe in mojo krivdo.
   Hvala Ti, da si mi odpustil in da mi pomagaš, da se spreobrnem in postanem nov človek.
   Amen.

   Ne morem služiti Kristusu, ne da bi hodil za Njim.
   Gospod, tebi izročamo svoje roke in noge,
   vse, kar smo in kar imamo,
   da boš po nas lahko nagovarjal vse ljudi
   in nas vse vodil k sebi. Amen.

   Gotquestions et altro

   Odgovori
6. Miro says:

   12. oktobra, 2020 at 11:15

   »ZANESLJIVA JE BESEDA: ČE S KRISTUSTOM UMREMO, BOMO Z NJIM TUDI ZAŽIVELI« (2 Tim 2,11)

   Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   “VERUJEM … VSTAJENJE MESA”

   Kaj označuje izraz meso in kakšen je njegov pomen?

   Izraz meso označuje človeka v njegovem stanju slabotnosti in umrljivosti. “Meso je stožer odrešenja in zveličanja” (Tertulijan). Verujemo namreč v Boga, ki je stvarnik mesa; verujemo v Besedo, ki je postala meso, da bi odkupila (rešila) meso; verujemo vstajenje mesa, dovršitev stvarjenja in odrešenja mesa.

   Kaj pomeni “vstajenje mesa”?

   Pomeni, da končno stanje človeka ne bo samo duša, ločena od telesa, marveč da bodo tudi naša umrljiva telesa nekoč znova prejela življenje.

   Kakšen je odnos med Kristusovim in našim vstajenjem?

   Kakor je Kristus resnično vstal od mrtvih in živi na veke, tako bo On sam poslednji dan obudil z nerazpadljivim telesom vse: “tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi” (Jn 5,29).

   Kaj se ob smrti zgodi z našim telesom in našo dušo?

   Ob smrti, ločitvi duše od telesa, zapade človekovo telo minljivosti (trohljivosti), medtem ko gre duša, ki je neumrljiva, naproti srečanju z božjo sodbo in čaka, da se bo spet združila s telesom, ko bo ob Gospodovi vrnitvi vstalo spremenjeno. Razumevanje načina, kako se bo izvršilo vstajenje, pa presega zmožnost naše predstave in našega razuma.

   Kaj pomeni umreti v Kristusu Jezusu?

   Pomeni umreti v božji milosti, brez smrtnega greha. Verujoči v Kristusa more tako po njegovem zgledu preoblikovati svojo smrt v dejanje pokorščine in ljubezni do Očeta. “Zanesljiva je beseda: če s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli” (2 Tim 2,11).

   (vir: Kompendij KKC, 202-206)

   Odgovori
7. Janez says:

   12. oktobra, 2020 at 10:37

   KAKŠNA JE PRAVA KRŠČANSKA MOLITEV K BOGU ? (Mag. Boštja Hari, medmrežje Aleteia)
   “Opažam, da imajo mnogi katoličani napačno podobo Boga”
   Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja razkriva Boštjan Hari. Boštjan Hari je magister teologije. Vodi različne seminarje za duhovno rast in notranje ozdravljenje ter deluje v okviru zavoda Kerigma. Je avtor knjige Božja ljubezen odpušča in ozdravlja.

   Učili smo se, da je molitev pogovor z Bogom. Nekateri pravijo, da molijo rožni venec, spet drugi, da ne molijo, ampak Boga raje poiščejo v naravi … Ali sploh obstaja definicija molitve? Molitev je pogovor z Bogom, če poteka dvosmerna komunikacija. Če mu govorim le jaz in ga ne poslušam, med nama ni pogovora, ampak monolog. Molitev je obrnitev od sebe k Bogu in preusmeritev pozornosti Nanj. Če tega ni, je molitev le izgovarjanje besed. Pot molitve je v tem, da se pozornost preusmerja na Boga; kolikor več pozornosti je na Njem, večji in hitrejši bodo učinki v našem življenju. V krščanstvu obstaja “pravilo”, ki se glasi: “Bolj kot je človek v molitvi pozoren nase, manj pozna sebe. Bolj ko je pozoren na Boga, večje učinke dosega, saj tako spoznava sebe.”

   To je neizogibno. Mnogi ljudje med molitvijo mislijo le nase. A način molitve jih ne spreminja. Ostajajo ves čas enaki in se v svoji duhovni rasti ne premaknejo niti za centimeter. Danes najdemo najrazličnejše oblike in tehnike molitve ali meditacije. Kako lahko prepoznamo, katera je skladna s krščanstvom? Krščanska je tista, ki je naravnana na Kristusa, na Troedinega Boga. Je tista, ki je usmerjena Nanj, ki vstopa v odnos z Njim. Ko govorim jaz, posluša On, ko govori On, poslušam jaz. Slednega krvavo manjka. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem pismu. Bog si želi, da bi ga spoznavali. Nikogar pa ne moremo spoznavati, če se z njim ne družimo in ga ne poslušamo. Imamo le neko mnenje ali vtis o njem. Zaradi nepoznavanja Božjih besed imamo mnogi katoličani napačno oz. površno podobo o Bogu. Opažam, da večina katoličanov sploh ne vé, katera oblika molitve prinaša največ koristi in sadov. To je premišljevalna molitev ali krščanska meditacija. In kakšna je premišljevalna molitev?

   Premišljevalna molitev nas sili, da od sebe prehajamo k Bogu. Kdor pozorno premišljuje o Jezusovem življenju in njegovih besedah, ga vedno bolj spoznava. Če jih potem prenese v konkretno življenje, je kot dobra zemlja, ki zagotovo rojeva sadove v življenju. To pomeni, da je v njem več miru, ljubezni, radosti, samoobvladanja, potrpežljivosti … Le kdo si ne želi imeti več tega v svojem življenju? Obstajajo mnoge duhovne tehnike, ki obljubljajo duhovno in osebnostno rast. Vendar človek ne more celostno rasti v življenju, če ne spoznava Boga po Jezusu, kajti le spoznavanje in posnemanje Jezusa je najboljša pot za človeka. Jezus ni le Učitelj, ampak tudi Odrešenik – ima moč, da me spreminja in ozdravlja.

   Molitev me mora spreminjati v boljšega človeka, v Kristusovo podobo. Če me ne, moram način molitve spremeniti.

   Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? In kako naj molimo, da nas bo Bog uslišal? Če pozorno beremo Sveto pismo, vidimo, da si Jezus želi, da v prošnjah vztrajamo, prosimo z zaupanjem in že s pričakovanjem v uslišanje. Jezus navaja za to tudi določene “pogoje”. Na primer: “Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.” Da bi bili uslišani, nas vabi, da te “pogoje” spolnjujemo. Jezus nam je tudi povedal, kaj naj bo naša glavna skrb: da iščemo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo. To je tudi temelj dobre molitve. Dogaja se, da nas Bog ne usliši, kljub temu da si prizadevamo za “spolnjevanje” njegovih pogojev. To je znamenje, da še ni čas za uslišanje, kajti On vsakega usliši ob svojem času. Ali pa nas nikoli ne bo uslišal, ker to ne bi bilo najboljše za nas. Mnogim ljudem se zdi molitev naporna in dolgočasna. Je molitev lahko tudi radostna in vesela? Seveda, ker se med molitvijo vrtijo okrog sebe, svojih težav, problemov, skrbi, želja, ciljev in življenjskih načrtov… in ne okrog Boga. Normalno je, da je taka molitev naporna in dolgočasna, saj ne prinaša nobenih sadov, učinkov, miru, tolažbe … V takšni molitvi Bog običajno sploh ni navzoč, saj je srce oddaljeno od Njega, čeprav je na molivčevih ustnicah.

   V molitvi lahko doživljamo radost. Več ko je v nas drže hvaležnosti in zavedanja, da vsaka dobra stvar prihaja od Boga, da ni naključje ali samoumevno, kar se nam je zgodilo, več bo v nas zahvaljevalne molitve. S takšnim načinom vstopamo v Božjo bližino, kjer je radost. Tu je še slavljenje, kjer slavimo in častimo dobrega Boga. Bolj ko mislimo na Boga in delujemo po Njegovih besedah, bolj ostajamo v Njegovi prisotnosti.

   Kaj storiti, ko naša molitev ni uslišana, npr. ko bolezen napreduje, naš bližnji umre … Običajen odziv je takrat jeza in zamera Bogu, kar je s človeškega vidika povsem razumljivo. Pa je to primerna reakcija? Vse te “negativne” reakcije izhajajo iz nezaupanja v Božjo previdnost in dobroto, nepoznavanja Boga, pa tudi zaradi naše miselnosti, nevere v posmrtno življenje itd. Govorimo na primer, kaj vse je nekdo zamudil, ker je umrl mlad (v bistvu je bil obvarovan mnogih skušnjav in preizkušenj). Vse to v nas sproža mnoge jezne in frustrirane odzive. A sv. Pavel nam pravi: “Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” Če resnično ljubimo Boga, verujemo, da nam vse pripomore k dobremu, in to tudi počasi dojemamo. “Ljudje so bolni, resnično trpijo, nimajo hrane za preživetje … Jaz pa molim, da me ne bi ujel dež na poti v službo.” Se sploh sme moliti za tako majhne, nepomembne reči? Seveda se sme moliti. Bog je dobri Oče in si želi, da se Nanj obračamo kot majhni otroci, tudi za najbolj banalne reči. On želi biti konkretno navzoč v vsakem trenutku našega življenja, vanj se želi vmeša(va)ti. Komaj čaka, da ga pokličemo v naše, tudi banalne situacije in jih delimo z Njim kot z najbolj zaupnim prijateljem. Njemu nikoli ne težimo, ves čas nam je na razpolago.

   Kakšen je vaš osebni odnos do molitve? Lahko podate kakšen primer vaše (uslišane ali neuslišane) molitve? Uslišanih molitev je bilo veliko. Ob nepričakovani smrti enega od bližnjih sem čutil, da je moje srce ranjeno, zlomljeno, kar je nekaj povsem normalnega. Po nekaj dnevih od smrti sem se ulegel na posteljo. V telesu sem čutil utrujenost in čustveno izčrpanost, gledal sem proti stropu in svojo pozornost usmeril na Jezusa. Naenkrat mi je na misel prišel stavek iz Svetega pisma: “Bog ozdravlja strte v srcu in obvezuje njihove rane.” Jezusu sem rekel: “Jezus, moje srce je strto in ranjeno. Prosim te, usmili se me in ga ozdravi.” Nekajkrat sem to ponovil in v telesu začutil, da se iz predela želodca dviguje žalost. Solze so začele teči, jaz pa sem ponavljal zgornje besede. Molil sem z resnično ponižnim srcem. Po približno desetih minutah sem začutil silovito olajšanje. Presenečen sem bil, da ni več bolečine, ko sem pomislil na to osebo. Od tedaj ne čutim več nobene bolečine ob spominu nanjo. To se mi je zdelo resnično čudežno ozdravljenje, kako hitro in močno je Bog posegel v mojo bolečino ter jo popolnoma ozdravil.

   Medmrežje Aleteia Bostjan Hari Bogu nikoli ne težimo, saj nam je ves čas na razpolago.

   Addendum
   Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja je podal magister teologije Boštjan Hari za medmrežje Aleteia. Preberimo in se podučimo, da bomo kot verniki več vedeli!

   Vsakomur od nas se kdaj zgodi, da svoj dan začnemo brez molitve ali brez kakršnekoli misli na Boga. Morda niti ne pomislimo, da bi se Bog zanimal za naše vsakodnevno delo, še posebej če to nima nobene zveze z vero. Pa vendar Boga zanimajo vsi vidiki našega življenja in želi biti prisoten pri našem delu. Želi si naše blaginje in dar dela nam je podaril tudi zato, da bi nas vodil po odrešenjski poti. Začnimo dan zjutraj in končajmo dan zvečer z Molitvijo k Gospodu. Iskreno in goreče molimo in ga prosimo ter preberimo tudi kakšen odlomek iz Evangelija, da slišimo, kaj nam Bog naroča in govori.

   Kako začnemo svoj dan, bo neposredno vplivalo na to, kako se bomo spopadli z različnimi izzivi in težavami, ki bodo neizogibno prišli. Zato molimo zjutraj: V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vstajam in začenjam ta dan. Naj me blagoslovi, ohrani, vodi in me popelje v večno življenje. Amen.

   Ko končamo svoj dan zvečer molimo: Gospod izročam se v Tvoje roke in se Ti zahvaljujem za ta dan. Zahvaljujem se Ti za vse, kar sem storil, za vse uspehe in dobroto ter dobra dela v služenju bližnjim. Gospd priznam, da sem grešnik in da sem veliko dobrega danes opustil in slabega storil. Prosim odpusti mi, blagoslovi me in mi podari jutri nov začetek. Hvala za življenje po Tvoji Volji. Z vsakim dnem bi rad Rastel v Ljubezni do Tebe in do bližnjih in hodil po Poti Odrešenja Jezus. Amen.

   Odgovori
8. Janez says:

   12. oktobra, 2020 at 8:37

   Molitev patra Pija, ki izžene strah, tudi strah pred smrtjo

   To noč ostani z mano, Gospod. Življenje je polno nevarnosti, potrebujem te!
   Jezus, ostani z mano,
   kajti dan umira in življenje mineva;
   približujejo se smrt, sodba in večnost.
   Obnoviti moram svoje moči, da se na poti ne ustavim,
   zato pa potrebujem tebe, Gospod.
   Pozno je že in smrt se bliža
   in jaz se bojim teme.
   Bojim se skušnjav, duhovne suše, križa in trpljenja.
   Kako te potrebujem, moj Jezus, v tej noči izgnanstva!
   Jezus, to noč ostani z mano;
   življenje je polno nevarnosti, potrebujem te.
   Dovoli, da te spoznam, kakor so te spoznali tvoji učenci
   po lomljenju kruha.
   Naj obhajilo postane luč, ki razblinja temo,
   moč, ki me podpira, in veselje mojega srca.
   Ostani z mano, Jezus, da bom ob uri svoje smrti
   hotel ostati združen v tebi,
   če ne v obhajilu, pa vsaj v milosti in ljubezni.
   Ostani z mano, Jezus; ne prosim te za božjo tolažbo,
   saj je nisem vreden; prosim te za milost tvoje navzočnosti,
   zanjo te prosim.
   Ostani z mano, Jezus, ker samo tebe iščem.
   Tvojo ljubezen, tvojo milost, tvoje srce, tvojega duha,
   ker te ljubim in prosim samo to, da bi te lahko vse bolj ljubil.
   S trdno ljubeznijo in z vsem srcem te bom ljubil,
   dokler bom živel in še naprej na veke vekov. Amen.

   Sveti pater PIJ

   Medmrežje Aleteia

   Odgovori
9. Janez says:

   12. oktobra, 2020 at 8:28

   Božje zdravilo nadangela Svetega Rafaela (Medmrežje Aleteia)

   Rafaelovo ime iz hebrejščine lahko prevedemo z besedami “Bog je ozdravil” ali “Božje zdravilo”. Njegovo angelsko poslanstvo na zemlji je ozdravljenje ljudi, kar je zelo pomembno za vse, ki na kakršenkoli način trpijo. Spodnja molitev k sv. Rafaelu je namenjena vsem, ki se želijo priporočiti nadangelu, posebej tistim, ki ta trenutek zelo trpijo. V današnjem času bi morali vsi moliti za ozdravljenje svoje domovine in vseh, ki so zboleli in trpijo na umu, telesu in duhu.

   Veličastni nadangel sv. Rafael, veliki princ Nebeških dvorov,
   ki sloviš po svojih darovih modrosti in usmiljenja.
   Ti si spremljevalec vseh popotnikov po kopnem, morju ali zraku,
   tolažitelj žalostnih in zatočišče grešnikov.
   Prosim te, pomagaj mi v vseh mojih potrebah in trpljenju tega življenja,
   kot si nekoč pomagal mlademu Tobiji na njegovem potovanju.
   Ker si “Božje zdravilo”, te ponižno prosim,
   ozdravi številne slabosti moje duše in bolezni,
   ki težijo moje telo.
   Prosimo Te Gospod Pomagaj nam, če moramo ostati doma v karanteni.
   Prosimo pomagaj nam, da bomo stanovitno prenašali vse preizkušnje.
   Naj ne izgubimo Vere in Zaupanja v Božjo Milost in Božjo Pomoč!
   Posebej te prosim za preprečevanje obolevnosti proti boleznim in proti koronavirusu, ki se širi doma in v svetu.
   PROSIM TE ZA OZDRAVITEV BOLEZNI KORONAVIRUSA IN DRUGIH BOLEZNI (tu je naveden oseben namen; dodamo …..)
   in veliko Milost čistosti, da bom pripravljen postati tempelj Svetega Duha.
   Amen.

   Odgovori
10. Janez says:

    12. oktobra, 2020 at 8:23

    RADIO OGNJIŠČE: LITANIJE SOČUTJA ZA VSE BOLNIKE
    Ko bolečina kar prekipeva, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko zdravljenje napreduje počasneje, kot smo upali, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko smo preplašeni zaradi terapije, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se težko odpovemo svojim načrtom, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko narašča občutje odtujenosti, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko smo iztrošeni in utrujeni, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas vznemirja nepotrpežljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se tesnobi pridruži še osamljenost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se zaradi bolezni težko pogovarjamo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se v nas naselita obup in malodušje, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se zaradi strahu ne upamo soočiti s prihodnostjo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko divjanje bolezni načne samozavest, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas napadeta jeza in zamera, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas zamorijo skrbi in preobčutljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se je težko opreti na skrb drugih, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se prebudi zavist do zdravih, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko prevladata črnogledost in cinizem, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko stisko poveča potreba po spravi, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko bolezen napak razumemo kot kazen, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko so ljubljeni in domači tako daleč, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko bolezen povzroči finančne težave, ki vodijo v obup, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas objame občutek, da ni smiselno upati, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nam slabotnost onemogoči, da bi sploh mislili, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se prijatelji v strahu pred boleznijo umaknejo, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko bolezen povzroči razdražljivost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas preganjata obžalovanje in sram zaradi nekdanjih grehov, –
    Ko je težko spati, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko izgine apetit, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se upiramo nujnim spremembam, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko nas skuša zanikovanje in dvom, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko je videti, da nas nihče ne razume, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko smo privezani na dom ali omejeni v gibanju, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko grozita brezvoljnost, apatija in brezdušnost, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se zaradi zdravil stanje navidez poslabša, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko je vse, kar potrebujemo, nežen dotik, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko je nemogoče ohraniti domače navade, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko je težko najti moč za nadaljevanje, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko molitev postane naporna, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko trpljenje postaja neznosno, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.
    Ko se bliža smrt, – Gospod bodi jim blizu in jih potolaži.

    Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

    Usmiljeni Oče, tvoj ljubljeni Sin je izkazal posebno sočutje gobavcem, nežnost dolgoletnim bolnikom in ozdravljenje bolnikom, ki so jih položili predenj. Predte polagamo vse bolne in tiste, ki potrebujejo zdravilno milost. Naj ljubezen in usmiljenje božanskega zdravnika dvigneta vse, ki trpijo zaradi bolezni, obnovi jih v zdravju in miru. To te prosimo v imenu Jezusa, našega Gospoda. Amen.

    Odgovori