Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   14. oktobra, 2020 at 18:36

   GOSPOD, POMAGAJ MI SPREJEMATI KRIŽ RESNICE, DA BOM ISKRENO POSNEMAL TEBE, KI NISI IMEL DVEH OBRAZOV IN ZUNANJE VZVIŠENOSTI!

   BOŽJA BESEDA: Toda gorje vam, farizeji! Desetino dajete od mete in rutice in vsakovrstne zelenjave, zanemarjate pa pravičnost in Božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti. Gorje vam, farizeji, ker imate radi prve sedeže v shodnicah in pozdrave na trgih! Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo po njih, ne da bi vedeli.« Nekdo od učiteljev postave mu je odgovoril: »Učitelj, s takim govorjenjem žališ tudi nas.« On pa je rekel: »Gorje tudi vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se bremen niti z enim prstom ne dotaknete! (Lk 11,42-46)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C42-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Gledam vernike, ki se imajo za pravične. Postavljajo se nad druge, pa imajo v sebi slabe misli in ne delajo, kar govorijo. Zunanja popolnost pogosto uspava in vodi k napuhu ter hinav¬ščini. Trudil se bom živeti ponižno in si prizadeval za resnico. Gospod, pomagaj mi sprejemati križ resnice, da bom iskreno posnemal tebe, ki nisi imel dveh obrazov in zunanje vzvišenosti. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Gospoda Jezusa ponižno prosimo za čisto, preprosto, iskreno in poslušno srce, da bomo mogli sprejemati in spolnjevati božjo voljo. Na priprošnjo Preblažene Device Marije, sv. Jožefa in vseh svetnikov Božjemu usmiljenju priporočimo vse, ki se v rubriki »Prosim za molitev« priporočajo v molitev, v zapisih pod: KRISTINA, Sofija, Jasna, Marjetka, Andreja, Hvala, Žametna vrtnica, Martina, Veronika, Janez, Odresenje, Kristina, M, Nataša, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna, janez in drugi prosilci božjih milosti. Še posebej molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja za ozdravljenje Marjetkine vnukinje in še nekaterih otrok, že priporočenih v molitev v omenjeni rubriki.

   Vsa naša molitvena prizadevanja, vključno z molitvami za zaustavitev širjenja koronavirusa, nenehno povezujmo s sveto daritvijo našega Gospoda Jezusa, saj iz prav iz evharističnega studenca izvirajo največje milosti. Zgodi se presveta Božja volja.

   O PRESVETO SRCE JEZUSOVO

   O presveto Srce Jezusovo, po rokah Preblažene Device Marije ti darujem molitve,
   dela in trpljenje današnjega dne – tebi v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v
   zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, s teboj vred pa Bogu Očetu za vse tiste
   namene, v katere se mu ti sam vsak dan daruješ na naših oltarjih. Amen.

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   14. oktobra, 2020 at 17:43

   NIKOLI NE IZGUBIMO ZAUPANJA IN VERE V GOSPODA JEZUSA!
   Pridite obteženi in žalostni k Meni in jaz vas bom poživil, je rekel Jezus. Hvala Ti Gospod. Moje Besede so prerevne, da bi vse znal prav povedati. Vendar Ti me razumeš in to mi je pomembno. Odložil bom vse svoje skrbi in bremena s Tvojo Pomočjo in šel po Tvoji Poti. Spovedal se bom in prosil odpuščanja za vse grehe, ko sem žalil Boga. Veliko balasta bom odložil in vse bo lažje. Gospod Ti me Razumeš in si Dober, Usmiljen, Sočuten in Milosten do mene grešmika. Osvobojen balasta bremen in spovedanih ter odpuščenih grehov bom v Božjem Miru zaživel po Tvoji Milosti, ker z Vero in Upanjem Vate Ljubi Jezus zmorem vse, kar sem si zadal, da bo vse v prid Ljudem in Zame Tebi v Slavo Gospod. Prosim poduči me in vodi me, da vem kaj naj storim, da bo prav. Ti vidiš Gospod v moje srce in veš kako si želim, da si ob meni in v meni zmerom. S Tvojim blagoslovom in Vodstvom bom prav naredil in uresničil marsikaj lažje, ko spoznam Tvojo Božjo Voljo, kot bi sam po človeški pameti karkoli delal in izgotovil. Ti si Moj Učenik in Odrešenik. Ti si Moj Brat in Gospod. Vate Zaupam na Veke Vekov. Amen. Janez

   Odgovori
3. Miro says:

   14. oktobra, 2020 at 15:11

   POKLICANI SMO BITI SOL, NE MED! – TRI SEMENA, KI SO BILA V NAS VSEJANA PRI KRSTU IN SMO JIH POKLICANI NEGOVATI TER IZKAZOVATI V SVOJEM ŽIVLJENJU, SO … (več v nadaljevanju)

   Iz predstavitve knjige z naslovom »Sol, ne med«, ki jo je napisal italijanski duhovnik Luigi Maria Epicoco.

   »Vera ni nekaj sladkega, kot žlica medu, ki jo vzamemo, da lažje pogoltnemo grenka zdravila. Pogosto nas žge tako kot sol na rani. A prav s tem preprečuje njeno zagnojitev. Poklicani smo biti sol, ne med.«

   Opis

   »Naše življenje namreč ves čas ogroža gniloba. To ni pesimistična, ampak realistična trditev. Gniloba ne napada tega, kar je mrtvo in suho, temveč to, kar je živo in sočno. Zboli ali krvavi lahko samo živo telo. Rana boli, ker prizadene živo telo. Kar je sol za telo, je svetost za dušo. Tako kot sol varuje telo pred okužbami in smrtjo, varuje svetost dušo pred pokvarjenostjo in samouničenjem. Svetost pa ni kaj cenenega in osladnega. Pridobljena nam je bila za ceno velike grenkobe.

   Po skrivnostni Božji previdnosti sem imel priložnost spoznati veliko kristjanov, krščanskih skupnosti in oblik krščanskega življenja. Imel sem milost potopiti se v samostansko tišino, pa tudi vzneseno prepevati na velikih zborovanjih. Obiskal sem veliko župnij in govoril z ljudmi, ki so jim življenje spremenili nepredvideni dogodki. Ob tem sem se večkrat spraševal, kaj je tisti najmanjši »skupni imenovalec«, ki vse te ljudi povezuje, ne glede na njihovo vero, družbeni status in druge razlike. Kaj nas napravlja za Božje otroke, ki so vsejani v rodovitno Božjo njivo? Kaj nam daje notranjo gotovost, da smo ljubljeni in da je bistvo življenja, ki je vredno tega imena, Božja ljubezen? Spoznal sem, da so to vera, upanje in ljubezen – tri semena, ki so bila v nas vsejana pri krstu in smo jih poklicani negovati ter izkazovati v svojem življenju.«

   LUIGI MARIA EPICOCO (1980) je duhovnik škofije Aquila (Italija). Na papeški lateranski univerzi v Rimu in na Inštitutu za verske študije »Fides et ratio« v Aquili poučuje filozofijo. Posveča se predavanjem ter formaciji laikov in redovnikov s konferencami, duhovnimi obnovami in duhovnimi vajami. Znan je tudi po znanstvenih člankih in spisih s filozofskimi, teološkimi in duhovnimi temami.

   (vir: http://www.salve.si)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   14. oktobra, 2020 at 11:34

   KAJ JE MOLITEV IN KAKO PRAVILNO MOLITI? MOLITEV NI NAŠE POČETJE, AMPAK POČETJE JEZUSA V NAS. OČENAŠ JE MOLITEV, S KATERO JEZUS V NAS NAGOVARJA OČETA!

   O tem, kaj je molitev in kako pravilno moliti, je bilo napisanega že zelo veliko. Italijanski duhovnik Luigi Maria Epicoco daje preprost odgovor. V knjigi Sol, ne med (založba Salve) ugotavlja, da se molitev, ki nas jo je naučil Jezus, začne z besedo Aba, Oče.

   Moliti pomeni dovoliti Jezusu, da s to besedo v nas nagovarja Očeta. Moliti pomeni doživljati Očeta oziroma dovoliti Jezusu, da nam ga da doživeti. Molitev ni naše početje, ampak početje Jezusa v nas. Očenaš je molitev, s katero Jezus v nas nagovarja Očeta. »Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Svetega Duha svojega Sina, ki vpije: ‘Aba, Oče!’« (Gal 4,6). To je molitev.

   (povzeto po: Aleteia.si)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   14. oktobra, 2020 at 9:48

   ZAKRAMENTI SO UČINKOVITA ZNAMENJA MILOSTI, KI JIH JE POSTAVIL KRISTUS TER JIH IZROČIL CERKVI. PO NJIH SE NAM PODELJUJE BOŽJE ŽIVLJENJE!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, tokrat glede razumevanja pomena zakramentov. O tem je še vedno ogromno nevednosti in nerazumevanja.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   VELIKONOČNA SKRIVNOST V ZAKRAMENTIH CERKVE

   Kaj so zakramenti in kateri so?

   Zakramenti so učinkovita znamenja milosti, ki jih je postavil Kristus ter jih izročil Cerkvi. Po njih se nam podeljuje božje življenje. Zakramentov je sedem: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, sveti red in zakon.

   V kakšnem odnosu so zakramenti do Kristusa?

   Skrivnosti Kristusovega življenja so temelji tistega, kar odtlej Kristus po služabnikih svoje Cerkve deli v zakramentih.

   Kakšno je razmerje med zakramenti in Cerkvijo?

   Kristus je zakramente zaupal svoji Cerkvi. Ti so “zakramenti Cerkve” v dvojnem pomenu: so “po njej”, ker so dejanja Cerkve, ki je zakrament Kristusovega delovanja. So “zanjo”, kolikor gradijo Cerkev.

   Kaj je zakramentalno neizbrisno znamenje?

   Neizbrisno znamenje je duhovni pečat, ki ga podelijo zakramenti krsta, birme in svetega reda. Je obljuba in jamstvo božjega varstva. V moči tega pečata je kristjan upodobljen po Kristusu, na različen način deležen njegovega duhovništva in pripada Cerkvi v skladu z različnimi stanovi in vlogami. Kristjan je torej posvečen za bogočastje in služenje Cerkvi. Ker je ta pečat neizbrisen, prejmemo zakramente, ki ga vtisnejo, samo enkrat v življenju.

   Kakšen je odnos zakramentov do vere?

   Zakramenti vero ne le predpostavljajo, ampak jo z besedami in obredi tudi hranijo, krepijo in izražajo. Kadar Cerkev obhaja zakramente, izpoveduje od apostolov prejeto vero. Zato velja stari rek: “lex orandi, lex credendi”, to je: Cerkev veruje tako, kakor moli.

   Zakaj so zakramenti učinkoviti?

   Zakramenti delujejo ex opere operato (“iz samega dejstva, da je dejanje izvršeno”). Kajti Kristus sam deluje v njih in posreduje milost, ki jo označujejo, neodvisno od osebne svetosti delivca. Vendar so sadovi zakramentov odvisni tudi od pripravljenosti prejemnika.

   Zakaj so zakramenti potrebni za zveličanje?

   Zakramenti so vernim potrebni za zveličanje, tudi če vsi zakramenti niso podeljeni vsakemu posameznemu verniku. Podeljujejo namreč zakramentalne milosti, odpuščanje grehov, božje posinovljenje, upodabljanje po Kristusu Gospodu in pripadnost Cerkvi. Sveti Duh ozdravlja in preoblikuje tiste, ki jih prejmejo.

   Kaj je zakramentalna milost?

   Zakramentalna milost je milost Svetega Duha, ki jo podarja Kristus in je lastna vsakemu zakramentu. Ta milost podpira verujočega na njegovi poti svetosti in s tem pomaga tudi Cerkvi pri njeni rasti v ljubezni in pričevanju.

   Kakšen je odnos med zakramenti Cerkve in večnim življenjem?

   V zakramentih je Cerkev že deležna večnega življenja, ko “pričakuje, da se bo uresničilo blaženo upanje in razodelo veličastvo našega velikega Boga in odrešenika Jezusa Kristusa” (Tit 2,13).

   (vir: Kompendij KKC, 224- 232)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Janez says:

   14. oktobra, 2020 at 8:34

   Pater dr. Vili Lovše: GOSPOD NAUČI NAS MOLITI
   Molitev je pogovor z Bogom, je milost, a tudi umetnost, ki zahteva vajo, učenje in stanovitnost ter redoljubnost. Po mnenju nekaterih piscev mnogi ljudje ostanejo v duhovni povprečnosti, ne zato, ker bi zatajila božja milost, pač pa zato, ker manjka red, disciplina in potrpežljivost. Prav slednjega se lahko naučimo ob pomoči treh dejavnikov: potrpežljivosti(sprejemanju, česar ne moremo spremeniti), vztrajnosti (kljub beganju misli nadaljujemo z molitvijo) ter upanjem (jutri bo bolje). Ob tem so nam lahko v pomoč različni zunanji dejavniki (izbira okolja), drža telesa, metode molitve, red in disciplina.

   ZUNANJI DEJAVNIKI
   Izbira okolja: Bližina narave večini ljudi pomaga moliti, vsakemu človeku pa je seveda ljubše kaj drugega: morsko obrežje s šumenjem valov, mirno tekoča reka, mir na vrhu gore… Tudi v Svetem pismu je večkrat omenjeno, da se je Jezus umaknil na goro, da bi tam molil. Torej izbira kraja vpliva na kakovost naše molitve. Večino časa pa žal ni mogoče preživljati v naravi. Tedaj si lahko pomagamo z mislimi na kraj, ki nam je najljubši. Ignacij Lojolski priporoča, da rekonstruiramo kraj, kjer se je odigral prizor, ki ga želimo kontemplirati. Če nam dejansko uspe z mislimi preiti v domišlijski kraj, lahko naše srce postane središče miru, kamor se vedno lahko umaknemo, kadar potrebujemo mir ali se pripravljamo na molitev. Le malo je stvari, ki bi tako pomagale k molitvi kot tišina.

   Zunanja tišina: Zunanji hrup nam odvrača pozornost od molitve, zato ga v največji možni meri izključimo. Če ne prenesemo zunanje tišine, ne zmoremo prenesti notranje tišine. To, kako prenašamo tišino, je dokaj dober pokazatelj naše duhovne in celo intelektualne in čustvene globine. Šele ob zunanji tišini se zavemo notranjega hrupa, ki ga moramo prav tako umiriti. Zlasti je to pomembno pri ljudeh, ki šele vstopajo v svet molitve.

   Notranja tišina: Notranjo tišino večina ljudi težko doseže. Če za trenutek zapremo oči, se nam prikaže nešteto begajočih misli, ki ponazarjajo naš notranji hrup. Utišanje tega hrupa pa je predmet učenja in vztrajnosti, saj vsaj na začetku tišine ne dosežemo zlahka. Izak iz Niniv tako pravi: » Mnogi nenehno iščejo, vendar le tisti najdejo, ki ves čas ostanejo v tišini…Bolj kot vse stvari ljubite tišino: prinaša vam sadove, ki jih jezik ne more opisati…« Prav zato, ker je tišino težko doseči, večina piscev predlaga vaje za umirjanje.

   Umiritev telesa: Pred začetkom molitve zavzamemo pravilno telesno držo, da bosta glava in hrbtenica vzravnani. Anthony de Mello priporoča zelo preprosto vajo, ki tudi sicer pri večini ljudi prinese občutek sprostitve: »Poskusite se zavedati posameznih delov telesa: dotika obleke na ramenih, dotikanja hrbta na naslonjalo stola, na katerem sedimo, občutka dotika dlani, stegen in zadnje plati, ki s svojo težo pritiskajo na stol, občutka stopal, ki se dotikajo čevljev, položaja sedenja. Ponovno: ramena….hrbet…dlani,…stegna, ….stopala,…sedeči položaj….«

   Umska umiritev: Ignacio Lorranaga predlaga za umsko umiritev mirno in zbrano ponavljanje besede mir, ob čemer nam pomirjujoč občutek spokojnosti preplavi najprej možgane ter nato vse telo. Isto vajo nato ponovimo s ponavljanjem besede nič, da zaznamo občutek praznine – niča. Nato poizkusimo izklopiti misli in se osredotočimo npr. na bitje srca, ne da bi ob tem mislili na karkoli. Ta vaja nam pomaga pri koncentraciji

   Dihanje: Dihanje, ki najbolj umirja, je trebušno dihanje. Kadar se napolnijo pljuča, se napne tudi trebuh in ko se izpraznijo pljuča, istočasno splahni tudi trebuh. Vdihujemo počasi skozi nos, izdihujemo skozi priprta usta in nos. Skratka: dihamo mirno, počasi in globoko.

   NAČINI PREPROSTE MOLITVE
   Poleg zunanjih dejavnikov je pomembna tudi izbira molitve. Za začetnike ali v dneh, ko se nam nekako ne uspe zbrati, pisci priporočajo predvsem sledeče načine molitve:

   Ponavljanje molitve: Jezus nas uči, naj v molitvi ne začenjamo pri sebi, ampak pri Očetu; ne z našimi potrebami in interesi, ampak z njegovim kraljestvom: »Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo« (Mt 6,33) Tu je eden od razlogov, zakaj naša molitev odpove: preveč je osredotočena nase, na človeka. Najprej se moramo osredotočiti na Boga, šele nato prosimo zase: za vsakdanji kruh, duhovno moč in odpuščanje greha. Včasih se nam ne uspe osredotočiti na molitev. Tedaj nam pomaga molitev desetk rožnega venca. Pater Calveras pravi takole: »Zmoli desetko k Mariji, naj ti izprosi milost molitve, milost, da premagaš raztresenost. In če si še vedno raztresen, zmoli še eno desetko in tako naprej…«

   Molitveno branje: Vzamemo zapisano molitev, npr. psalm ali katerokoli drugo molitev ter jo začnemo zelo počasi brati. Med branjem skušamo vsebino narediti »živo«. Prebrano skušamo sprejeti vase, dokler prebrane misli ne postanejo naše. Če naletimo na misel, ki nam veliko pove, se pri njej ustavimo ter jo ponavljamo, dokler njena vsebina ne preplavi naše duše. Če se to ne zgodi, nadaljujemo z zelo počasnim branjem, da v globini srca sprejmemo pomen prebranega. Ta preprosti način molitve nam posebej pomaga pri prvih korakih molitve ter v dneh, ko imamo večje težave z zbranostjo. Pogovor z Bogom: Vsak medsebojen odnos je takšen, kakršna je komunikacija v njem. Tudi molitev je pogovor ali komunikacija z Bogom. V molitvi se postopno bolj in bolj odpiramo Bogu. Z Bogom ne govorimo zato, da bi ga s čim seznanili, temveč zato, da bi pred njim postali pristni. Govoriti z Bogom pomeni, da mu opisujemo, kakšni smo v resnici.

   Bog pa nam govori s petimi različnimi »sprejemnimi antenami«. Z umom (Boga prosimo, naj usmerja naše misli), z voljo (prav v volji včasih doživljamo moč, ki ni naša), domišlijo (že prej omenjena sposobnost oživitve prizorov, okolja), s čustvi (božje delovanje v nas prinaša mir) in spomini (Bog nas lahko spomni na svojo dobroto iz preteklosti).

   Pripravil: pater dr. Viljem LOVŠE, Radlje ob Dravi.

   Uporabljena literatura:
   • De Mello, Anthony: Božji dotik, Sadhana
   • Powell, John: Z očmi vere
   • Larranaga, Ignacio: Srečanje (Molitveni priročnik)

   Odgovori
7. Janez says:

   14. oktobra, 2020 at 8:27

   PROSIL SEM BOGA ZA MARSIKAJ IN DOBIL, KAR RES POTREBUJEM!

   Prosil sem za moč…–In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.
   Prosil sem za modrost …–In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.
   Prosil sem zapogum …–In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.
   Prosil sem za ljubezen …–In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.
   Prosil sem za usluge …–In Bog mi je dal priložnosti.
   Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel. – Dobil pa sem vse, kar sem res potreboval.
   Moja molitev je bila uslišana.
   Bog mi je podaril v življenju iz Ljubezni in Usmiljenja namreč vse, kar res potrebujem!
   Ko dobro premislim, marsikaj kar si želim, v življenju res ne potrebujem,
   saj je marsikaj le trenutna želja in ne prava potreba oziroma je le nepotrebni materialni balast!
   Potrebujem namreč Vero v Boga, Božjo Ljubezen in Usmiljenje in vse drugo mi bo Bog navrgel ob času!
   Moli in delaj ter pomagaj in služi drugim brez besed, pravijo modri kristjani!
   Veliko smo od Boga prejeli in sicer talente, pamet, moči, spretnosti, vero, Odrešenje,
   da v molitvi z Božjo Pomočjo in Blagoslovom tudi sami kaj dobrega naredimo in ne le čakamo!
   Prosimo Boga v molitvi, da bo vodil naša pota in nam pomagal ter nas Vodil in Učil.
   Pridi Jezus in Vodi me in poduči me v molitvi, da bom delal vse kar je prav!
   Ko bom pomagal drugim bom pomagal sebi ter živel in delal Bogu v Slavo in v Veselje!
   Ko bo vse moje delo in molitev Bogu v Čast in Veselje, nam pa v Zveličanje,
   bo k nam prišla Božja Ljubezen in Usmiljenje in nastopilo bo Božje kraljestvo.
   Hvala, Bog. Amen.

   Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

   Janez AKA Dichter Hansi. (dopolnjeno, razširjeno, že objavljeno!)

   NAŠI PROBLEMI IN BOŽJA VOLJA TER BOŽJA PREVIDNOST (SKRB ZA NAS!)
   V nekem smislu je neuspeh bližnjica do uspeha.
   Prav tako, kot nas vsako odkritje napačnega
   vodi v goreče iskanje resnice.
   Problem postane velik, če ga upoštevamo,
   postane težak, če ga ocenjujemo,
   postane velikanski, če ga obkrožimo z mislimi,
   postane neizmeren, če ga vzamemo tragično in napihnemo.
   Problem postane majhen, če se mu nasmehnemo,
   postane lahek, če ga podcenjujemo,
   včasih postane neznaten, če se zavedno ne zmenimo zanj,
   in izgine, če se z njim sprijaznimo.
   Še veliko manjši pa postane, ko ga prenesemo na Boga.
   On nas na podlagi molitev milostno poduči in Vodi, kaj naj naredimo, da bo prav.
   Bog nas je ustvaril, da se spreminjamo in napredujemo in ne da nazadujemo,
   dal nam je Svojo Ljubezen, Moč in Usmiljenje, talente in sposobnosti,
   dal nam je pamet, moč in razum da delamo, ustvarjamo z Njegovo Pomočjo in Vodstvom
   in pomaga nam, da z njegovo pomočjo in vodstvom rešujemo nastale težave in probleme.
   Bog nam želi vse dobro in hoče, da gremo naprej in napredujemo v veri in v duhovnem življenju.
   Bog želi, da se naučimo potrpeti ob križih in težavah, da probleme vidimo kot izziv za rast in napredek.
   Zato je prav, da preizkušnje in težave razumemo koz izziv za našo duhovno rast in napredek.
   V Božji Previdnosti namreč Bog vse obvladuje in Ve, kakšen bo bodoči izid.
   V svoji Vsemogočnosti in Ljubezni nas Ljubi in Vzgaja gter hoče, da se poboljšamo.
   Vendar Bog nam je dal vse kar potrebujemo, da z Njegovim blagoslovom naredimo kar je prav!
   Če Božje Volje in Božje Previdnosti, KI JE SKRB ZA NAS, ne upoštevamo, in trmarimo ter delamo vse po naši pameti,
   brez Boga, smo sami odgovorni za posledice, da zaidemo v nesrečo brez Božjega Blagoslova.
   Zato Opustimo vse dosedanje Poti gbo vsako naše dejanje reha in žalitev Boga in se Vrnimo Nazaj k Očetu!
   Naj bo odslej vsako naše dejanje Molitev in Dobrota ter Usmiljenje do drugih ljudi, ki nas potrebujejo,
   Bogu v Čast in Slavo, nam pa v Zveličanje.
   Zato sledimo Jezusu in vztrajajmo na Poti k Jezusu ter izvajajmo Božjo Voljo in Jezusove Nauke iz Evangelija.
   Amen.

   Božja Ljubezen, Usmiljenje in Dobrota vate zaupamo!

   Janez AKA Dichter Hansi (dopolnjeno in že objavljeno!)

   Odgovori
   • Janez says:

     14. oktobra, 2020 at 8:38

     Se opravičujem za napako v molitvi in posredujem popravek za drugo molitev (Skrb za nas):

     Namesto “Zato Opustimo vse dosedanje Poti gbo vsako naše dejanje reha in žalitev Boga in se Vrnimo Nazaj k Očetu!”

     je pravilno:

     “Zato Opustimo vse dosedanje Poti, vsako naše dejanje greha in žalitev Boga in se Vrnimo Nazaj k Očetu!”

     Hvala. BVB. Janez

     Odgovori
8. Janez says:

   14. oktobra, 2020 at 8:16

   »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« (Jn 20,15)

   Jokam nad zaklenjenimi cerkvami in šolami,
   jokam pred zaprtimi vrati domov,
   jokam nad praznimi igrišči,
   jokam nad zapuščenimi stezami,
   jokam nad našim strahom in nemočjo,
   jokam nad božjim molkom velikega petka,
   jokam nad našo izločenostjo,
   ker je življenje postalo samo prazni grob
   in v njem nimamo niti povojev!

   Iščem nekoga, ki nas bo vrnil v življenje,
   nam odprl vrata smeha in bližine,
   nam vrnil pogum in zaupanje;
   iščem nekoga, ki nam bo vrnil svobodo,
   da bomo zopet lahko iz oči v oči,
   s podarjeno dlanjo v dlani,
   in s srečo iz ust na usta;
   iščem nekoga, ki bo dihal z nami
   z vso bolečino svoje ljubezni,
   ki bo naš strah pred bližino spremenil v radost,
   ki bo veliki petek premaknil v veliko noč Rešitve
   In božjo smrt preustvaril v življenje za nas!

   Vstali Gospod,
   daj, da Te najdem kot Magdalena!
   Odpokliči že vendar angela smrti
   in naj postane ta velika noč Vstajenja in Odrešenja
   Mati našega skupnega ozdravljenja!
   Oj, s kakšnim veseljem Ti bomo prepevali: Aleluja!

   Avtor pater Pavle Jakop, frančiškan

   Odgovori
9. Janez says:

   14. oktobra, 2020 at 8:13

   MOLITEV neznanega avtorja iz 14. stol.

   Danes Kristus nima svojih rok,
   Ima samo naše roke, da z njimi dela;
   Kristus nima svojih nog,
   Ima samo naše noge,
   Da človeštvo vodi k Bogu;
   Kristus nima svojih ustnic,
   Ima samo naše ustnice,
   Da ljudem oznanja Božje kraljestvo;
   Kristus potrebuje našo pomoč,
   Da človeštvu stoji ob strani.

   Mi smo edino Sveto pismo,
   Ki ga ljudje še berejo.
   Mi smo zadnje Božje sporočilo,
   Ki ga pišemo s svojimi besedami in dejanji.

   In če je naša pisava nečitljiva?
   In če so naše roke zaposlene z drugimi stvarmi?
   In če naše noge stopajo na kriva pota?
   In če naše ustnice govorijo lažnive besede?

   Ne morem služiti Kristusu, ne da bi hodil za Njim.

   Gospod, tebi izročamo svoje roke in noge,
   Vse, kar smo in kar imamo,
   Da boš po nas lahko nagovarjal vse ljudi
   In nas vse vodil k sebi. Amen.

   Odgovori
10. Hvala says:

    13. oktobra, 2020 at 21:43

    Človek je sestavljen iz TELESA, DUŠE IN DUHA. VSE TO JE CELOTA. Bog ozdravlja CELOSTNO, TO JE CELOVITO.
    Deli duše so ; misli, volja, čustva in podzavest.

    Ko je Jezus ozdravljal ljudi od raznih bolezni, so odprli svoje srce Bogu, jih je notranje ozdravil zla , odprli so se za vero, ki jih ozdravi na duši . Jezus je rekel: “Tvoja vera te je rešila”, Vera rešuje človeka, saj vzpostavlja globok odnos z Bogom.

    Če se človek počuti zvezanega, nima pravega življenja, je potrebno poiskati korenine , to je področja zvezanosti. KORENINE so lahko v :

    –V TELESU , grehi SPOLNOSTI; HETEROSEKSUALNOSTI, HOMOSEKSUALNOSTI, ŽIVALI;

    — V DUŠI – SOVRAŠTVO, ZAMERE, ZAVIST, NAPUH, MAŠČEVALNOST, BES, ZAGRENJENOST, NEODPUŠČANJE, STRAH,
    TRAVME, FIKSNE IDEJE, KOMPLEKSI, DVOMI, NEGOTOVOST, FOBIJE;

    – V DUHOVNEM- OKULTIZEM: PLOŠČE OUIJA, HOROSKOPI, TELEFONSKE LINIJE Z JASNOVIDCI, VEDEŽEVALCI, KARTE TAROT, ČAROVNIŠTVO, PREROKOVANJE, ČRNA MAGIJA, VOODOO, PREKLETSTVO ( iz knjige Osvobojen- Neal Lozano).

    LJUDJE SMO USTVARJENA BITJA Z OMEJENIM RAZMIŠLJANJEM , ZATO TUDI NE VEMO ZA KAJ IN KAKO PROSITI OZ. MOLITI . ČE PROSIMO ZA VODSTVO SVETEGA DUHA, NAS TA VODI V MOLITVI IN IZGOVARJA OZ NAM ŠEPETA. V MOLITVI PROSIMO OZ POVEMO KAJ BI ŽELELI , VENDAR NA KONCU REČEMO KOT JE REKEL JEZUS, – NE MOJA AMPAK TVOJA VOLJA NAJ SE ZGODI OČE .

    REČEMO LAHKO: GOSPOD DAJ MI TISTO, KAR TI ŽELIŠ IN NAREDI TISTO, KAR TI ŽELIŠ, TI VEŠ, KAJ JE ZAME NAJBOLJŠE, NAJ SE ZGODI PO TVOJI VOLJI , TI MI SVETUJ IN POMAGAJ, SAJ SI TI BOG. S TEM RES PRIZNAVAMO BOGU, DA SMO MI SAMO LJUDJE, ON PA VSE VE IN IMA ZA NAS NAJBOLJŠO REŠITEV.

    Odgovori