Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   17. oktobra, 2020 at 13:48

   GOSPOD, TI SI RADOST IN VESELJE
   (Zvjezdan Linić)

   Gospod, hotel si, da se veselimo,
   da imamo veselja v izobilju.
   Ti, Gospod, si veselje samo.
   Ti hočeš veselega darovalca.
   Ti si nam prinesel veselo oznanilo,
   nas obsijal z lučjo neminljive radosti.
   Ti si nam govoril, naj plešemo in se veselimo tudi
   v preganjanju in v težavah, kajti veliko plačilo in
   veselje nas čakata v nebesih.
   Ti si povabilo k veselju.
   Tu sem zdaj, Gospod.
   Verujem, da me gledaš,
   da tvoj pogled pronica vame.
   Vidiš vso mojo dušo. Ne morem ti skriti tesnobe,
   ki me muči, skrbi, ki me navdaja, bolečine, ki me
   trga.
   Tvojemu pogledu se praznina v moji srčiki, moje
   hrepenenje po radosti ne moreta skriti.
   Ti veš, ustvarjen sem, da bi bil srečen v tebi,
   a nosim v sebi korenine nemira in strahu.
   Skrivam se pred teboj.
   Včasih mislim, da lahko pobegnem od tebe
   in da so kraji, kjer me tvoj pogled ne bo našel.
   Danes, zdajle se želim prepustiti tvojemu pogledu,
   Gospod.
   Dopuščam, da me vidiš takega, kakršen sem.
   Želim si sprejeti dar tvojega veselja. Danes hočem
   verjeti, da si močnejši od vseh mojih slabosti.
   Hočem verjeti, da moreš ti v temelje mojega bitja
   vtkati mir in veselje, čeprav nosim v sebi željo po
   begu in tesnobo.
   Naj ti danes izročim svoj greh in svojo šibkost!
   Darujem ti vse svoje rane in bolečine,
   vse svoje nezaupanje.
   Vzemi vse, Gospod, da bom, izpraznjen vsega,
   kar nisi ti, lahko sprejel tvoj dar, tebe samega,
   popolnost vsega veselja.
   In zato, Gospod,
   naj tvoja luč razprši vse moje temine.
   Naj moč tvojega vstajenja spremeni mojo bit.
   Lahko se veselim, kajti živ si,
   Gospodar življenja!
   Lahko se veselim, kajti hotel si me,
   ustvaril si me, da živim v veselju.
   Lahko se veselim, kajti s seboj in svojim križem si
   uničil najhujša povzročnika žalosti in bede: greh
   in smrt!
   Lahko se veselim, kajti varuje me moč tvoje
   ljubezni, da se mi brez tvoje volje nič zlega ne
   more zgoditi; še las mi ne more pasti z glave.
   Lahko se veselim, kajti še so lilije v polju in še
   veselo cvrčijo ptice v zraku!
   Lahko se veselim, kajti ti si bolj navzoč in
   močnejši, viden in blizek zmeraj in povsod,
   prepoznam te v oblakih in dežju,
   v mrazu in nevihti,
   v robatosti ali v zavračanju drugih.
   Lahko se veselim, kajti ti si veselje.
   Ti si skrivnost moje radosti.
   Ti si veselje samo!
   V tebi živim; po tebi sem;
   s teboj bom vstopil v veselje svojega Gospodarja.
   Amen.

   Odgovori
2. Miro says:

   17. oktobra, 2020 at 13:23

   SVETA EVHARISTIJA JE V LOGIKI BOŽJE LJUBEZNI – JEZUS JE POVSOD Z NAMI!

   Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

   S pomočjo tega zakramenta
   so obrzdane strasti, premagane skušnjave,
   poveča se milost, okrepi se krepost,
   utrdi se vera, močnejše postane upanje
   in ljubezen postane bolj goreča.
   (Hoja za Kristusom)

   Pogosto pritecimo k tabernaklju,
   kakor teče žejen jelen
   k živemu izviru čistih voda!
   (Frančiška Cabrini)

   Bog je postal človek – in glej,
   Jezus je prišel na zemljo.
   Vendar je bilo v logiki ljubezni,
   da tukaj ne ostane samo triintrideset let,
   ampak da najde način, da ostane z nami
   stoletja in da je povsod navzoč:
   in tako je njegova Božja domišljija
   iznašla evharistijo.
   (Chiara Lubich)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   17. oktobra, 2020 at 11:48

   NAŠ ODREŠENIK JEZUS ŽIVI! UNSER RETTER JEZUS LEBT! Green WKG Schweiz

   Če bi lahko izbrali samo en biblijski odlomek, ki bi povzel vaše celotno življenje krščanstva, kaj bi to bilo? Morda je ta najbolj citiran verz: “Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdor koli verjame v njega, se ne bi izgubil, temveč bo imel večno življenje?” (Jan 3, 16). Dobra izbira! Zato je naslednji verz najpomembnejša stvar, ki jo Biblija kot celota razume: “V tistem dnevu boste vedeli, da sem v Očetu in v meni in jaz v vas” (Jan 14,20). V noči pred njegovo smrtjo Jezus svojim učencem ni samo povedal, da so “na ta dan” dobili Svetega Duha, temveč so večkrat govorili tudi o tem, kaj bi se zgodilo z njegovo smrtjo, vstajenjem in vnebovzetjem. Nekaj tako neverjetnega bi se moralo zgoditi, nekaj tako neverjetnega, nekaj tako šokantnega, da se preprosto ne zdi mogoče. Kaj nas učijo ti trije mali stavki?
   Se zavedaš, da je Jezus v svojem Očetu?
   Jezus živi po Svetem Duhu v intimnem, edinstvenem in zelo posebnem odnosu z Očetom. Jezus živi v naročju svojega očeta! “Nihče ni nikoli videl Boga, edini, ki je Bog in je v Očetovi maternici oznanil” (Jan 1,18). Učenec piše: “Biti v naročju nekoga mora biti v objemu nekoga, da ga napolni nekdo z najbolj intimno skrbjo in naklonjenostjo.” Jezus je tam: “V naročju svojega nebeškega Očeta”.

   Se zavedaš, da si v Jezusu?
   “Ti v meni!” Tri čudovite besede. Kje je Jezus? Pravkar smo izvedeli, da živi v resničnem in radostnem odnosu z Nebeškim Očetom. In zdaj Jezus pravi, da smo v njem, kakor so vinske trte (Jan 15,1-8). Ali razumeš, kaj to pomeni? Smo v istem odnosu, kot ga ima Jezus s svojim Očetom. Ne gledamo od zunaj in poskušamo ugotoviti, kako postati del tega posebnega razmerja. Smo del nje. Kaj je to? Kako se je vse to zgodilo? Poglejmo nazaj. Velika noč nas vsako leto spominja na smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa. Toda to ni samo zgodba o Jezusu, ampak tudi vaša zgodba! To je zgodba vsakega posameznika, ker je bil Jezus naš nadomestek in nadomestek. Ko je umrl, smo vsi umrli z njim. Ko je bil pokopan, smo vsi pokopani z njim. Ko se je povzpel na novo slavno življenje, smo se vsi zavzeli za to življenje (Rim 6,3-14). Zakaj je Jezus umrl? “Kajti Kristus je enkrat enkrat trpel za grehe, pravični Odrešenik za nepravične, da bi vas pripeljal k Bogu, in umrl je po mesu, a oživil v Duhu” (1, Petr 3,18). Na žalost si mnogi ljudje predstavljajo Boga kot osamljenega starega človeka, ki živi nekje na nebu in nas gleda od daleč. Toda Jezus nam pokaže ravno nasprotno. Jezus nas je zaradi svoje velike ljubezni združil s seboj in nas po Svetem Duhu pripeljal v Očetovo navzočnost. “In če grem, da vam pripravim prostor, bom ponovno prišel in vas odpeljal k meni, da bi tudi vi bili tam, kjer sem jaz” (Jn 14,3). Ali ste opazili, da to ne omenja, da moramo storiti ali narediti karkoli, da bi prišli v njegovo navzočnost? Ne gre za držanje pravil in predpisov, da bi se prepričali, da smo dovolj dobri. Smo že: “On nas je dvignil in nam pomagal v nebesih v Kristusu Jezusu” (Ef 2,6). Ta poseben, edinstven in intimen odnos, ki ga je Jezus za vedno imel s Svetim Duhom z Očetom, je postal dostopen vsem. Zdaj so tako tesno povezani z Bogom, kot so lahko, in Jezus je omogočil ta intimni odnos.

   Se zavedaš, da je Jezus v tebi?
   Vaše življenje je vredno veliko več, kot si lahko predstavljate! Ne samo, da ste v Jezusu, ampak je Jezus Odrešenik in Učenik tudi v vas. Širil se je v vas in živi v vas. Prisoten je v vašem vsakdanjem življenju, v vašem srcu, v mislih in odnosih. Jezus se oblikuje v vas (Gal 4, 19). Ko greste skozi težke čase, jih Jezus pripravi skozi vas in z vami. On je tista Božja moč v vas, ko pridejo do vas problemi, bolezen in razne težave. On je v edinstvenosti, šibkosti in krhkosti vsakega od nas in veseli se, da se njegova moč, veselje, potrpežljivost, odpuščanje izraža v nas in se kaže ter razsvetljuje skozi nas na druge ljudi. Pavel je rekel: »Ker je Kristus moje življenje in umiranje je moj dobiček« (Phil 1,21). Ta resnica velja tudi za vas: to je vaše življenje in zato je vredno, da se za to podate. Verjemi, da je Jezus on ki je v tebi. Jezus je v vas in vi ste v njem! Vi ste v tem ozračju in tam boste našli svetlobo, življenje in duhovno hrano, ki vas krepi. Tudi to vzdušje je v vas, brez njega ne bi mogli obstajati in bi umrli. Smo v Jezusu in On je v nas. On je naše vzdušje, naše celotno življenje. V visoki duhovniški molitvi Jezus to še bolj natančno razloži. “Posvetujem se zanje, da bodo tudi oni posvečeni v resnici, a ne samo za njih, ampak tudi za tiste, ki bodo po svoji besedi verjeli vame, da so vsi eni, kakor vi, oče v meni in jaz v tebi, tako bodo tudi v nas, da bi svet verjel, da si me poslal, in dal sem jim slavo, ki si mi jo dal, da bodo eno, tako kot mi smo eno, jaz v njih, in ti v meni, da so lahko eden in ves svet, da si me poslal in ljubil, kakor me ljubiš “(Jan 17,19-23). Kristjani zato je prav, da spoznamo našo enost v Bogu in enost Boga Jezusa v nas! To je naša največja skrivnost in darilo Boga vsem nam vernikom. Obnovimo in vračajmo svojo ljubezen do Boga z vso Vero, s svojo hvaležnostjo in Spolnjevanjem Božje Volje! V Jezusu imamo vse, kar potrebujemo! Naj nam Vera in molitev ter bogaboječe in pravično življenje pomaga, da bomo prinašali vsak dan prinašali ljudem z zgledom Jezusa v svet in priuspevali k boljšemu svetu z Ljubeznijo, Usmiljenjem, Dobroti in Odpuščanjem. Božje Usmiljenje Vate Zaupamo!

   Avtor Gordon Green, Weltweite Kirche Gottes Schweiz (WKG)

   Mögen Glaube und Gebet und ein gottesfürchtiges und rechtschaffenes Leben uns helfen, jeden Tag Menschen zum Beispiel Jesus Kristus in die Welt zu bringen und mit Liebe, Barmherzigkeit, Güte und Vergebung zu einer besseren Welt beizutragen. Gottes Barmherzigkeit Wir vertrauen dir!

   Odgovori
   • Miro says:

     17. oktobra, 2020 at 13:34

     MOLITEV ZA CERKEV

     Gospod Jezus Kristus, ustanovil si svojo Cerkev na zemlji, da bi v njej živel
     in nadaljeval svoje odrešilno delo. Zato si jo postavil za varuhinjo svoje
     resnice in za delivko milosti. Hotel si, da je tvoja Cerkev velika družina božjih
     otrok, edina, sveta, katoliška in apostolska. Za temelj si ji dal nepremagljivo
     skalo, ko si prvaku apostolov rekel: »Ti si Peter skala in na to skalo bom
     sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«

     Iz vsega srca se ti zahvaljujem za tvojo Cerkev. Hočem ji biti vedno zvest, jo
     varovati in braniti, kolikor bo v moji moči. Pomagaj svetemu očetu Frančišku,
     svojemu namestniku, da bo v viharjih našega časa srečno vodil Cerkev po tvoji
     volji. Varuj vse vernike, podeli jim bogate milosti, da bodo prestali nevarnosti,
     ki jim pretijo z vseh strani. Daj jim duha prvih kristjanov, ljubezni, ki vse združuje
     v tvojem imenu, odločen pogum, ki z veseljem sprejema žrtve. Daj, da bomo
     nekoč vsi prišli iz potujoče Cerkve v blaženo občestvo s Teboj in vsemi svetimi.
     Amen.

     Odgovori
4. Janez says:

   17. oktobra, 2020 at 11:33

   Sveta Mati Terezija: Pismo duhovniku

   Dragi Kristusov sodelavec!
   Jezusu si izrekel svojo privolitev in on te je prijel za besedo. Božja Beseda je postala Jezus, ubogi. To strašno praznoto izkušaš. Bog ne more napolniti tistega, kar je polno. Napolniti more samo praznoto, globoko uboštvo. S svojo privolitvijo začenjaš biti ali postajati prazen. Ne gre za to, koliko v resnici »imamo«, da bi podarili. Pomembno je, kako prazni smo. Samo tako moremo v polnosti sprejeti Jezusa v svoje življenje in mu dovoliti, da živi v nas. Jezus želi danes v tebi zopet živeti svojo popolno podaritev svojemu Očetu. Dovoli mu, da to stori. Ni pomembno, kaj čutiš, ampak kaj on čuti v tebi. Odvrni svoje oči proč od sebe in se razveseli, da nimaš ničesar – da nisi nič – da ne moreš ničesar.

   Podari Jezusu velik smehljaj, kadarkoli te tvoj nič prestraši. To je Jezusovo uboštvo. Ti in jaz morava dovoliti Jezusu, da živi v nama in po nama v svetu. Oklepaj se Marije. Tudi ona je morala iti skozi to temo, preden je mogla postati polna milosti, polna Jezusa. »Kako se bo to zgodilo…« A v trenutku, ko je izrekla svojo privolitev, je morala hitro oditi ter prinesti Jezusa Janezu in njegovi družini. Prinašaj Jezusa svojim ljudem – ne z besedami, ampak s svojim zgledom, s svojo ljubečo edinostjo z Jezusom, z odsevanjem njegove svetosti, z razširjanjem njegovega prijetnega vonja ljubezni kamorkoli greš. Ohranjaj le Jezusovo veselje. Bodi srečen, bodi v miru. Sprejmi z velikim smehljajem vse, kar daje, in daj vse, kar vzame.

   Njemu pripadaš. Reci mu: Tvoj sem, in tudi če me razsekaš na koščke, bo vsak posamezen košček povsem Tvoj. Naj bo Jezus žrtev in duhovnik v tebi. Začela sem obiskovati naše hiše v Indiji. Tako imam čudovit čas, da sem sama z Jezusom. Moli zame, kakor jaz molim zate. Bog te blagoslovi.

   Sveta Mati Terezija Kalkuta.

   MOLČATI IN TIHO ČAKATI
   Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja,
   sem znal vedno manj govoriti in tudi manjkrat spregovoriti.
   Slednjič sem povsem utihnil in prisluhnil Njemu in ljudem ter Naravi.
   Prisluhnil sem zgovorni Tišini in Miru, da sem slednjič razumel kar preje nisem razumel.
   Iskal sem Boga in prosil, da me obišče, da se pogovoriva.
   Postal sem nekdo ki manj govori,
   v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal.
   Postal sem poslušalec in iskalec v tišini.
   Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti Bogu,
   toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati in slišati.
   To pomeni tudi Moliti in Brati Sveto Pismo, kjer nam govori Bog.
   To pomeni tudi opaziti uboge in jim pomagati kot Sveta Mati Terezija, ne pa oditi naprej.
   Tako je: molitev ni le prisluškovanje tega, kar sam si govorim.
   Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori in mu pove kaj hoče od njega.
   Ko očistimo svoje Misli, svojo Dušo ter Srce, naredimo prostor za Boga.
   Z molitvijo in spovedjo ter spreobrnitvijo ga povabimo, da pride k nam in ostane v Nas.
   Molitev in spreobrnitev pa naj prispevata, da bom postal boljši človek in boljši kristjan.
   Naj bo vse kar mislim, upam, delam, pomagam, molim in služim v Božjo Čast in Slavo Vekomaj. Amen.

   Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

   Bogu čast in Slava Vekomaj! Molimo in prosimo Biga, Marijo in svetnike, da Bog sliši in usliši naše Molitve in Prošnje!

   Odgovori
5. Janez says:

   17. oktobra, 2020 at 11:27

   Življenje je kakor vožnja s kolesom.
   Ne padeš, če ne nehaš goniti.
   Claude Pepper – ameriški kongresnik

   Sprva sem Boga doživljal kot opazovalca, kot sodnika, ki neprestano sledi stvarem, ki sem jih storil narobe. Na ta način naj bi ob moji smrti Bog vedel ali zaslužim nebesa ali pekel. Vedno je bil navzoč, kot nekakšen Predsednik; prepoznal sem Njegovo sliko, kadar sem jo videl, toda v resnici Ga sploh nisem poznal.
   Toda sčasoma, ko sem Boga bolje spoznal, se mi je življenje zazdelo bolj podobno vožnji s kolesom, s takim za dve osebi, in opazil sem, da Bog sedi na zadnjem sedežu in mi pomaga poganjati.
   Ne vem točno kdaj mi je predlagal naj zamenjava mesti, toda od takrat življenje ni bilo več enako…življenje z Bogom naredi življenje veliko razburljivejše.
   Dokler sem sam držal krmilo v rokah, sem vedel za pot. Bilo je precej dolgočasno, toda predvidljivo. Vedno sva vozila po najkrajši razdalji med dvema točkama.
   Ko pa je On prevzel vodstvo, naju je vodil po čudovitih bližnjicah, čez gore, po skalovitih poteh in to z vratolomno hitrostjo; vse kar sem lahko storil je bilo, da sem se trdno držal. Čeprav je izgledalo kot norost, je neprestano govoril: “Goni, goni!”
   Postal sem zaskrbljen. Vprašal sem ga: “Kam me vodiš?”. Samo nasmehnil se je, ni odgovoril in odkril sem, da mu začenjam zaupati. Kmalu sem pozabil na svoje dolgočasno življenje in vstopil sem v pustolovščino. Kadar sem mu potožil: “Bojim se.”, se je naslonil nazaj in se dotaknil moje roke.
   Odvedel me je do ljudi, ki so imeli darove, ki sem jih potreboval; darove ozdravljanja, sprejemanja in veselja. Podarili so mi jih, da sem jih lahko vzel na svoje potovanje. Najino potovanje, Gospodovo in moje.
   Spet sva se ustavila. Rekel je: “Oddaj te darove, dodatna prtljaga so, preveč tehtajo.” Storil sem tako, podaril sem jih ljudem, ki sva jih srečala, in odkril sem, da v razdajanju prejemam pa še najino breme je bilo lahko.
   Sprva mu nisem zaupal pri vodenju mojega življenja. Mislil sem, da ga bo zavozil. Toda poznal je skrivnosti kolesarjenja, vedel je kako zvoziti ostre ovinke, kako skočiti na čistine med skalami, “leteti” po zastrašujočih delih poti.
   Tako se učim molčati in poganjati pedala po povsem tujih krajih in s svojim čudovito zvestim spremljevalcem, svojim Bogom, začenjam celo uživati v razgledu in hladni sapi, ki mi brije v obraz.
   In kadar sem prepričan, da ne morem več, se samo nasmehne in pravi: “Goni naprej…”

   Neznani avtor

   Odgovori
   • Miro says:

     17. oktobra, 2020 at 13:26

     MOLITEV ZA CERKEV NA SLOVENSKEM

     Dobri Oče,
     Ti si vedno z nami.
     Z nami si v našem hrepenenju, upanju in veselju.
     Z nami trpiš, ko nas zagrinjajo
     trpljenje in stiske, bolečina in nemoč.
     Z nami si v naši Cerkvi,
     ki jo ljubimo in Te zanjo prosimo.
     Naj jo vedno spremlja Tvoj očetovski blagoslov,
     da bo polnost življenja iskala in našla le v Tebi.

     Naj se kot tvoj ljubljeni Sin
     daruje za vse ljudi, do bolečine.
     Naj jo vodi tvoj Sveti Duh,
     da bo vedno bolj polna modrosti in milosti.
     In naj jo spremlja ljubeča skrb naše nebeške Matere Marije,
     da bo postajala vedno bolj tvoja, vedno bolj sveta.
     Amen.

     Odgovori
6. Janez says:

   17. oktobra, 2020 at 11:25

   Jaro Fejstbog: LEPOTA IN SENCE CERKVE NA SLOVENSKEM
   To razmišljanje pišem v gotovosti – ki izhaja iz vere – da je Jezus Kristus, Učenik in Odrešenik, dokončni odgovor na upanje in hrepenenje slehernega človeka. V tem, v življenju preverjenem prepričanju svoj pogled usmerjam na Cerkev na Slovenskem, na njeno lepoto in sence, ki le to zastirajo in iznakažajo. Svet, v konkretnem primeru je to slovenska družba, veliko pričakuje od Cerkve. Morda se zdi, glede na glasnost nasprotovanj, na številna podtikanja in blatenja s strani različnih, od Cerkve oddaljenih kategorij Slovencev, tak pogled na razmerje med Cerkvijo in profano slovensko družbo neutemeljen ali celo utopističen. Pa vendar se ob jasnem uvidu v našo neizbežno zavezanostjo drugega drugemu tudi kritike in napadi na vse, kar je kakorkoli katoliškega, dajo (ob veliki meri dobrohotnosti) razumeti kot izraz hrepenenja po resnično človeka vrednem življenju. Ne poznam druge tako totalne (vseobsegajoče) ponudbe poleg Jezusovega Evangelija, ki bi tako jasno in nedvoumno pokazala ljudem bistvo njihovega življenja: ljubezen. Strah je tisti, iz katerega se porajajo različni “Strelnikoffi”, ki so npr. pomazali sliko Device Marije ter tako užalili vernike; in njihov krik je tako brutalen in glasen samo zato, da bi prevpil praznino in negotovost njihovega življenja. Razmišljam celo o možnosti, da se vsi napadi na Cerkev, ne glede na obliko in njihove nosilce, porajajo v bistvu iz zavidanja tistim, ki so deležni sreče, po kateri napadalci tako hrepenijo. Cerkev nosi svoj zaklad v prstenih posodah, to je res, a vendar je Jezus Kristus, tudi za Slovence danes, edini Odrešenik. Na nas je le, da živo vodo v neuglednih posodah ponudimo tistim, ki so žejni – sami si je ne upajo vzeti.

   A) ŽIVLJENJE IN MEDSEBOJNA RAZMERJA V CERKVI
   Cerkev na Slovenskem se mora zazreti najprej vase. Ko opazujem življenje nas, slovenskih katoličanov, še posebej duhovnikov in redovnikov (za redovnice to velja le v manjši meri), ugotavljam, da je agresivnost in mamljivost ponudb svetnih stvarnosti uspela precej zrahljati vezi med nami in Kristusom ter med nami samimi. Molitev se umika akciji in to velikokrat do mere izkoreninjenosti in čistega aktivizma. Razumem, kajti Slovenija je tako žejna Ljubezni, Upanja, Dobrote, Odpuščanja, da bi se lahko tisoči in tisoči posvetili službi oznanjevanja in predvsem pričevanja, pa vendar je naša pot nujno zaznamovana z osvobajanjem od vseh vrst hiperaktivnosti – gre za boj proti skušnjavi “vse je odvisno od nas”, da se poboljšamo in postanemo drugačni ljudje in kristjani .

   Cerkev naj bo v slovenski družbi predvsem prostor pristnih medčloveških odnosov, brez produktivnostnih pritiskov in z zavestno odločitvijo, da je kvalitetno “živeti” veliko bolj pomembno kot pa samo nekaj več in bolje “narediti”. Slovenski kristjan se bo tako počutil bolj svoboden, osvobojen od pritiskov družbe, v kateri živi, pa bo lahko z večjim veseljem odkrival in izražal lepoto življenja. Posebej pomembno je, da že otroke uvajamo v krščanstvo bolj skozi izkustvo lepote skupne hoje za Jezusom, kot pa po šolsko-produktivnih vzorcih kateheze. V takem ozračju je tudi zorenje za dialog najbolje omogočeno. Predvsem je pomembno, da se duhovniki, redovnice in redovniki zavestno odločijo za logiko ljubezni pred logiko rezultatov, v Sloveniji potrebujemo predvsem sejalce, zalival bo že Gospod. Tu se mi zdi smiselno omeniti preštevilne primere v slovenski Cerkvi, ko se Bogu posvečene osebe, v nekakšnem “svete krču” oklepajo služb v cerkvenih in drugih ustanovah, ki bi jih lahko brez večjih problemov in v splošno korist Cerkve opravljali laiki (direktorska, uredniška,…mesta). Slovenska Cerkev se je namreč šele dobro začela odpirati laikom, kot nosilcem odgovornosti v določenih službah v Cerkvi. V povezavi z življenjem in delom duhovnikov, redovnic in redovnikov v Cerkvi na Slovenskem se mi zdi vredno omeniti predvsem vzgojo v bogoslovnih semeniščih in drugih vzgojnih hišah, ki je še premalo v svet odprta in preveč inkubatorsko-preventivno” usmerjena. Slovenski duhovnik mora vse bolj postajati človek dialoga in timskega dela in vse manj gospod, okoli katerega se vse vrti. Naj z življenjem kaže na Kristusa, služabnika iz ljubezni. Pomemben premik v pastoralnem delu, predvsem v primeru družin in mladih, bi bila evangeljsko hrabra odločitev, da zapustimo župnišča in cerkve kot ozemlje, na katerem se počutimo doma in se podamo med ljudi (v naselja, na ulice, v družine, …). Predvsem s soudeležbo v vsakdanjem življenju ljudi in s konkretno pomočjo bi se gradila trdnejša občestva, ki bi bila tudi za neverujoče privlačnejše vabilo h Kristusovi novosti.

   B) CERKEV V DRUŽBI IN KULTURI
   Slovenska družba bolj ali manj še vedno stoji na krščanskih temeljih, pa čeprav se tega včasih skorajda sramuje. Kot merilo svoje dobrosti si žal postavlja predvsem ekonomsko uspešnost. Takšna redukcija oziroma enostranska usmeritev pa usodno posega tudi v odnose med Cerkvijo, kot nosilko vrednot, ki so neodvisne od ekonomskih računic, ker jih neizmerno presegajo, in “modernimi” utilitarističnimi tokovi v slovenski družbi. Predvsem je Cerkvi potreben pogum, da jasno pove za razlog svojega upanja in da tudi z radikalno alternativo pokaže na relativnost in krhkost utilitaristične usmeritve. Menim, da je Cerkev najbolj zvesta Gospodu ravno takrat, ko se v prizadevanju za doseganje blagostanja oziroma odrešenja ljudi, zoperstavi tudi močnejši in na videz neomajni družbeni usmeritvi. Pljunki in udarci na licu Cerkve so delež, ki ga ima po Gospodu. Če Cerkev umakne svoje lice, kje ostane še kdo, na katerem se bo lahko zaustavila raoka nasilneža ali pljunek zasramovalca. Cerkev pa ostaja tudi v takšnih razmerah močna, saj njen obstoj v bistvu ni odvisen od na zunaj vidnih družbenih razmer – njen temelj je drugje. Vloga Cerkve v družbi in kulturi izhaja iz njene odločitve za Resnico. Tako ostaja v bistvu edini trdni temelj znotraj družbe, v kateri je vse relativno in kjer vse mineva. Resda se mnogi zaletavajo vanjo, a brez nje slovenska družba ne more preživeti in se ne orientirati. Cerkev je v Sloveniji v teh letih preoblikovanja življenjsko pomembna. Verjamem, da Slovenija potrebuje prav takšno, trdno in dostojanstveno Cerkev, ki ve kaj je njeno poslanstvo in se nima česa sramovati. Vedno bolj sem prepričan, da predvsem s svojim življenjem, radikalno odločitvijo za ljubezen v Kristusovi moči, slovenski katoličani omogočamo razvoj slovenske družbe in kulture v smeri Božjega kraljestva.

   C) CERKEV IN SLOVENSKA DRŽAVA
   K tem vprašanju pristopam bolj previdno, kajti pred očmi imam skušnjavo Cerkve po moči, ki se je skozi zgodovino vedno znova izkazala kot eno izmed najusodnejših bremen pri poslanstvu Cerkve. Da ne bo dvoma: Cerkev se je dolžna prizadevati za pravico in resnico in s tega vidika je njena dolžnost pokazati slovenski družbi dvoličnost in namerno sprevrženost kriterijev pri vračanju tistega mesta v družbi, ki Cerkvi pripada. Moralno-pravno je država velik dolžnik Cerkvi. Vendar pa je Cerkvi potrebna modrost Svetega Duha, da se ne bi napačno vezala na sicer upravičeno pridobljene pozicije in tako pozabila na svoje romarsko bistvo.
   Sam vidim v trdnem materialnem temelju katoliške Cerkve v Sloveniji tudi nevarnost osamosvajanja cerkvene strukture od ljudstva.V opomin nam je lahko Cerkev v nemških deželah, v kateri je po materialno-pravni plati vse v najlepšem redu, pa proti pričakovanjem močno peša v pričevalno-oznanjevalni moči. V Cerkvi morajo ostati dar, zastonjsko služenje, solidarnost in celo negotovost živi, kajti prav po njih se Gospod razodeva kot tisti, ki skrbi za lilije in vrane…in za nas. Iskreno se moramo vprašati, kaj nas kot občestvo vodi bliže Kristusu in s čim bomo Slovenkam in Slovencem najmočneje spregovorili o njem. Področje vzgoje in izobraževanja, živo povezano s karitativno-solidarnostno usmeritvijo, je prav gotovo najlepša priložnost, da Cerkev pokaže predvsem svojo ljubezen do slovenskega človeka, naj bo katoličan ali ne. Pa tudi še bolj zavzetro pastoralno in karitativno delo za ljudi in bolj poglobljeno versko življenje, da bi prinesli Luč in Dobroto Kristusa med ljudmi, da bi več molili in delali dobro, si odpuščali, se bolje razumeli, bili bolj strpni in sočutni, si bolj pomagali in bili dobri in usmiljeni med seboj ter tako spolnjevali Jezusov Evangelij in Božjo Voljo.

   Jaro fejstbog

   P.s.: In da se Cerkev ne ukvarja z materialniumi zadevami, spomnimo se finančnega poloma v mariborski nadškofiji in prizadevanja za vrnitev premoženja nazaj Cerkvi, namesto pastoralnega dela in skrbi za boljše versko in duhovno življenje vernikov in drugih ljudi v državi, kar je temeljno poslanstvo Cerkve na Slovenskem. Cerkev naj bo hiša bogosluđja, molitev in krščanske Ljubezni med Ljudmi, ki je Kristusova Cerkev, ki bo pomagala vernikom, da bodo dobri kristjani in dobri ljudje. Ne moremo biti dobri kristjani če nismo dobri ljudje, ki do Dobri, Usmiljeni in Pravični v srcu in ki živijo tako kot nas Uči Kristus! Ljubezen je najvišja zapoved, ki nam jo je dal Kristus!

   Odgovori
   • Miro says:

     17. oktobra, 2020 at 13:38

     MOLITEV K SVETEMU DUHU

     O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
     obišči nas, ki tvoji smo,
     napolni z rajsko milostjo
     srce, po tebi ustvarjeno!
     Ime je tvoje Tolažnik
     in Dar Boga Najvišjega
     Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
     Duhovno pomaziljenje.
     Sedmero ti darov deliš,
     Desnice Prst Očetove,
     obljubil tebe Oče je,
     zgovorna Moč apostolov.
     Čutilom našim luč prižgi,
     ljubezen v naša srca vlij;
     v telesni bedi nas krepčaj,
     v slabosti vsaki moč nam daj.
     Odženi proč sovražnika
     in daj nam stanoviten mir,
     pred nami hodi, vodi nas
     in zla nas varuj vsakega.
     Po tebi naj spoznavamo
     Očeta in Sina Božjega
     in v tebe iz obeh Duha
     naj vedno trdno verujemo.
     Amen.

     Odgovori
   • Hvala says:

     17. oktobra, 2020 at 15:15

     Brez dovoljenja Gospoda se v življenju ničesar NE ZGODI. Če bi se kaj v svetu ali življenju zgodilo slučajno, potem ne priznavamo Najvišjega Stvarnika! Sprijaznimo se v življenju tudi s tistim, kar nas boli ali nam ni všeč od drugih ali od nas samih. Bodimo Gospodu poslušni, On ve za vsakega posebej, kaj kdo dela ali nedela!

     http://www.mirenski-grad.si/v05-brez-mene-ne-morete-nicesar

     Odgovori
     • Janez says:

       17. oktobra, 2020 at 20:49

       Bog bo sodil ne mi grešni ljudje; zato ponižno prosimo Boga, da pride in nam vedno pomaga na Zemlji svoji Romarski Cerkvi na Poti v Nebeško Domovino, da bo spolnjevala svoje poslanstvo na Poti k Jezusu Kristusu, ki je Oznanjanje Božje lJubezni in Jezusove Odrešitve vseh ljudi. Bog nam pušča svobodno voljo, vendar sovraži greh in hoče da se ljudje spokorimo, in pokesamo, ko z grehom žalimo Božjo Ljubezen. Zato se moramo vsi grešniki spraviti z Bogom in se poboljšati ter se spreobrniti tako, da bomo odslej brez greha tisti bogaboječi in pobožni duhovniki in verniki, ki bomo vredni in dostojni biti Udje svete Kristusove Cerkve! Brez izjem, vsi. Bogu v Čast in Slavo Vekomaj.

       P.s.: Tudi zadnji vatikanski finančni škandal kardinala Becciuja, ki je nenamensko zapravljal večdesetmilijonska vatikanska sredstva za reveže je primer, ko smo pred Bogom vsi enaki! Papež je kardinala že odstavil! Žal je hudobec vedno na delu in pred hudobcem nnihče varen! Zato molimo in prosimo Boga, da nas Varje pred skušnjavami, da bomo vedno rekli Jezusu DA in hudobcu NE! Svobodna volja za nas kristjane naj vedno pomeni, da gremo za Jezusom!

       Odgovori
   • Janez says:

     17. oktobra, 2020 at 20:33

     TO JE DAN GOSPOD JEZUS, KO SI NAS POKLICAL DA BOMO TVOJA CERKEV
     To je dan Gospod Bog,
     ko daješ Svetu Dih Življenja,
     ko v ljudeh vžigaš ogenj Ljubezni.
     Danes je Dan, na katerega smo bili poklicani,
     da naj bomo Tvoja Cerkev Gospod.
     Zahvaljujemo se Ti z besedami in petjem pesmi,
     ki si jih Sam Gospod položil v nas.
     Občudujemo Te po Moči Tvojega Svetega Duha
     in Te polni Veselja in Upanja v ponižni Molitvi imenujemo Svojega Nebeškega Očeta.
     Svojo Luč si Gospod prižgal v nas, Svojega Svetega Duha si nam vlil.
     Ponižno Te prosimo Gospod, da bi v v moči Tvojega Duha iskali Resnico
     in Spoštovali in Spolnjevali Tvojo Božjo Besedo in Božjo Voljo.
     Prosimo Te, da bi po Tvoji Milosti našli Jezusa Odrešenika in
     da bi vedno v Hoji za Kristusom prav hodili po Poti Odrešenja in Dobrote.
     Ti si Izvir Vsega Stvarstva, vsega živega in neživega ter nas Ljudi moj Nebeški Oče,
     Ti si naš Oče, moj Oče in Oče Stvarnik – Deus Creator vsakega človeka na Svetu.
     Doker dihamo in upamo, te bomo vedno iskali in molili, da bi te vedno tudi našli,
     pa kamorkoli gremo ali kjerkoli smo ali bomo v Božjem Svetu Odrešenja, Ljubezni in Dobrote.
     Prosim Te Oče, da bomo verovali v Jezusa in da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Božje Postave.
     Gospod Bog, Tvoje Kraljestvo naj bo vedno med nami, skrito in blizu nas:
     v človeku, ki ga ljubimo, v ljudeh, za katere živimo, v vseh stvareh in živih bitjih ter Vesolju,
     kjer v občudovanju ponižno pokleknemo in se Ti zahvaljujemo za Vse.
     Zrak si, ki ga dihamo, daljava, v katero se oziramo,
     Življenjski Prostor ki nam je dan,
     Luč si, ki nam sveti v temi dilem in stranpoti, da gremo po pravi Poti Odrešenja,
     Prst Božji si, ki urejuje vse Vesolje in vse Stvarstvo po Svoji Volji,
     Nežna Ljubezen si, ki si nas Ustvaril v svoje Veselje.
     Prosim Gospod naj bo Tvoje Kraljestvo vedno med nami, skrito in blizu,
     v človeku, ki ga ljubimo, mu odpuščamo, mu darujemo, kar imamo, mu pomagamo in služimo.
     Naj se zgodi Tvoja in ne Naša Volja Gospod na Zemlji, vedno in Povsod.
     Prosimo Te Gospod, vodi nas, da ne zaidemo in
     daj nam spoznati Tvoje Evangeljske Nauke in Tvoje Postave ter Tebe Sveti Bog
     ter podari nam Božji Mir in svojo Odrešujočo Ljubezen na Vekomaj.
     Prosimo Te, pomagaj svoji Sveti Cerkvi na Slovenskem in v svetu in jo prenovi in pomagaj,
     da se bo spet približala k prvotnim Jezusovim Naukom in potrebam Vernikom in izzivom časa,
     da bomo ljudem vedno radostno in goreče prinašali Luč Odrešenja, Usmiljenje, Dobroto in Ljubezen med ljudi.
     Prosim Jezus pomagaj Cerkvi, papežu, škofom, duhivnikom in Božjeum u Ljudstvu,
     Da bomo vedno hodili za Jezusom in živeči pravično, bogaboječe in pobožno, kot Nas Učil Jezus.
     Gospod pomagaj nam, da bomo Dobri, Usmiljeni in Pravični,
     da se bomo spovedali grehov, se spreobrnili in poboljšali
     in odslej vedno pravično živeli kot Tvoj Božji Sin Jezus,
     spolnjevali Božjo Voljo in hodili po Poti Odrešenja k Jezusu.

     Huub Oosterhuis: Tvoja Beseda je Blizu. Studenci Žive Vode, Celje 1976. Dopolnjeno, že objavljeno.

     Molimo in prosimo Boga, da bo nam Gospod Jezus vedno pomagal, da bo Cerkev rastla v Ljubezni in Božjem Usmiljenju do vseh ljudi pri nas in v svetu, da se bo še bolj približala ljudem in spolnjevala svoje poslanstvo in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da ne bomo grešili in te žalili, ki si naš Najboljši Oče. Pomagaj svoji Cerkvi, da bo z diuhovniki in verniki vedno zasledovala svoje poslanstvo prinašati Jezusovo Luč Odrešenja in Ljubezni med ljudi. Gospod Jezus, pomagaj nam, da pride k nam, za vse ljudi dobre volje, Božje kraljestvo Božje Ljubezni, Usmiljenja in Dobrote! Kako lepo je, ko Bog prinese med nas svojo Neskončno Božjo Ljubezen, ki ne mine nikdar.

     Odgovori
     • Janez says:

       17. oktobra, 2020 at 21:50

       »KDO SMO MI, DA BI ZAPIRALI VRATA SVETEMU DUHU? SVETI DUH JE TISTI, ZARADI KATEREGA GRE CERKEV LAHKO PREKO OVIR IN VEDNO NAPREJ!« (papež Frančišek)

       Hvala g. Miro. Zelo sem ganjen in hvaležen za to!

       Odgovori
7. Miro says:

   17. oktobra, 2020 at 8:30

   MARIJA, VARUJ NAS GREHA, VARUJ NAS ZMOT – NEVEREN RAZVRATEN UMETNIK, KI JE SANJAL O ZLATI DOBI BREZ VERE V BOGA, SE JE NEKOČ USTAVIL PRED MARIJINO KAPELICO SREDI GOZDA, KJER JE SLIŠAL GLAS …

   Francoski pisatelj Adolf Retté (+ 1930) je v knjigi Od satana k Bogu popisal težko pot do spreobrnjenja. Bil je neveren in razvraten umetnik. Nekega dne je predaval o zlati dobi, ki bo nastopila, ko bo izginila vera v Boga. Ob vprašanju, kako si zamišlja ta svet brez Boga, se je zmedel in ni vedel odgovora. Začela ga je preganjati misel: Adolf, kaj pa če Bog je?

   Nekoč se je ustavil pred Marijino kapelico sredi gozda. Molil je: »Vidiš, kaj me je prisililo, da sem prišel k tebi. Če je resnica, da si vsemogočna srednica, prosi svojega Sina, naj mi pokaže, kaj naj storim.«

   Sedel je na gozdni mah in zdihoval: »Kaj naj storim, kaj naj storim?« Zaslišal je glas: »Poišči duhovnika! Oprosti se bremena, ki te teži!« A ni se še odločil za ta korak. Nekega večera pa je izbojeval odločilni boj, ki ga sam takole opisuje:

   »Vsi moji grehi so bili pred menoj, strašna je bila njihova podoba. Slišal sem satanski glas: ‘Glej, tvoja duša! Zdaj razumeš, da te nič na svetu ne more očistiti. Molitve so prazne. Boječe upanje, s katerim si se zatekel k Bogu, je izginilo. Ubij se, plašljivec!’ Čutil sem, kako sem razdvojen. Ena polovica moje biti je hotela napraviti samomor: brez obotavljanja, brez pomišljanja. Druga je v tem boju klicala na pomoč. Zdelo se mi je, kot da divja okoli mene vihar kletev in najgrših psovk.

   Tedaj sem opazil, da se z eno roko krčevito držim posteljne končnice, z drugo si brišem smrtni pot in solze, ki so zalivale oči. ‘Še malo poguma,’ mi prišepetava demon, ‘v trenutku bo končano’. Spustil sem končnico postelje, šel proti omari, že sem v roki držal ključ, da si vzamem strupa…

   V tem trenutku zasveti v temno dušo žarka luč. Zaslišal sem – pri svojem zveličanju to zatrjujem – zaslišal sem nebeški glas, tako dobro poznani glas, ki mi je klical: ‘Bog, Bog je tukaj!’ Hvala ti, moj Bog, vrnil si se.«

   Adolf se je spovedal, prejel sveto obhajilo in začel življenje trdega boja s starimi grešnimi navadami in strastmi. Iz hvaležnosti za dar spreobrnjenja je poromal k Mariji v Lurd.

   Da tudi mi ne bi zašli na pot greha, se z zaupanjem obračamo na nebeško Mater: »Varuj nas greha, varuj nas zmot, naša uteha bodi povsod.«

   (iz knjižice Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah)

   Odgovori
   • Hvala says:

     17. oktobra, 2020 at 8:39

     Ja, življenjska resnica, Adolf je šel na POT UMIRANJA SEBI (strastem , itd..) in je začel trdi boj, ki je pa lahko uspešen samo v TRDNI POVEZANOSTI Z BOGOM.

     Odgovori
8. Hvala says:

   17. oktobra, 2020 at 8:30

   KDOR ŽIVI PO MESU, NE MORE IZVRŠEVATI DUHOVNIH DEL (Sveti Ignacij Antiohijski)
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………
   SLABA REKLAMA: NAMESTO USPETI-UMRETI (priloga Mirenski grad)
   —————————————————————————————————————
   PRAV TISTIM, KI IŠČEJO MODROST, SE JEZUS PREDSTAVI S PRISPODOBO, KI JE VRHUNEC ČLOVEŠKE NOROSTI. USPEH JE V NEUSPEHU, JE V SPOSOBNOSTI UMRETI-SEBI!
   ———————————————————————————————————————————————————-
   JEZUS SAM SPOZNA SKUŠNJAVO UMIKA, KI JO JAVNO TUDI UBESEDI. VE, DA SE MU POJAVLJA MISEL:”OČE REŠI ME IZ TE URE.” TO HOČE TELO, TO HOČE NARAVA. A DU H V NJEM HOČE BITI POKOREN. OČETU ZATO PRAVI:” ZAVOLJO TEGA SEM VENDAR PRIŠEL V TO URO. OČE, POVELIČAJ SVOJE IME”.

   KAR VELJA ZA JEZUSA, JE NAROČILO NJEGOVIM UČENCEM.
   ———————————————————————————-
   ZATO JE PRAV, DA SE VPRAŠAMO, KAJ JE DANES VPRAŠANJE SKUŠNJAVE IN KAJ JE BOŽJA MODROST?
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   KAJ JE NAŠA LOGIKA USPEHA IN SAMOODREŠENJA TER NA DRUGI STRANI NEUSPEHA IN LOGIKA UMIRANJA SEBI.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   LOGIKA USPEHA IN SAMOODREŠENJA
   _________________________________
   – TEKMOVALNOST V ŠOLI , KDO JE BOLJŠI
   -PREZIR DO DRUGAČNIH IN ISKANJE SEBI ENAKIH
   -UGAJANJE SPLOŠNIM NAČELOM: KAJ MORAMO IMETI, KAKO SE MORAMO OBLEČI, KAKO SE OBNAŠATI, KDO NAS
   MORA PRIZNATI IN ZBRATI ČIM VEČ “VŠEČKOV”
   – DELATI SAMO NA TISTIH PODROČJIH, KI PRINAŠAJO REZULTAT IN PRIZNANJE.
   – UMAKNITI SE IZ VSAKEGA NEUSPEHA, DA NE BI BOLELO, DA SE NAM NE BI POSMEHOVALI IPD…
   – NE VLAGATI V ODNOS, KI JE NAPOREN IN NE PRINAŠA SADOV
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   LOGIKA NEUSPEHA IN LOGIKA UMIRANJA SEBI
   —————————————————————————————————————————————————–

   -VESELITI SE DAROV IN SPREJEMATI OMEJITVE,
   – NIHČE NI BOLJŠI, VSI SMO BOŽJA PODOBA, USTVARJENI KOT VELIKA DRUŽINA,
   – POSEBNO SOČUTJE IN RAZUMEVANJE DO TISTIH, KI JIH STVARI NE GREDO TAKO DOBRO,
   – POMOČ NAJŠIBKEJŠIM IN NAJBOLJ NEMOČNIM,
   -RAZMIŠLJATI, KAJ JE DOBRO IN LEPO IN NE PODLEGATI DRUŽBENIM PRITISKOM, ZATO, DA BI ŽIVELI V VESELJU NE POTREBUJEMO GORE POTRDITEV, POTRDITEV JE V PRVI VRSTI BOG SAM IN SAMO TO NAS LAHKO UMIRI,
   – DELATI TISTO, KAR OD NAS PRIČAKUJE BOG PA ČEPRAV JE ZELO NEUGLEDNO, NE PRIZNANO, NEOPAZNO, CELO ZANIČEVANO,
   – NAŠA NALOGA JE PRIZADEVANJE IN VZTRAJNOST, SADOVE IN USPEHE IMA V ROKI BOG, NJEMU JIH PREPUSTIMO,
   – ODNOS LJUBEZNI JE ZAVEZA. ZA DRUGEGA SEM ODGOVOREN , DOKLER JE TO MOGOČE, DOKLER SE OD MENE POPOLNOMA NE ODMAKNE, IN NE ŽE TAKRAT, KOT SE NE ODZIVA KOT BI ŽELELI.

   EVANGELIJ JE BIL VEDNO NOROST KRIŽA, JE LOGIKA UMIRANJA IN NE SAMO URESNIČEVANJA TER USPEHA.
   NA NAS JE, DA SMO PRIPRAVLJENI UMIRATI, KAJ BO PRINESLA NAŠA VELIKA NOČ, PREPUSTIMO NJEMU.

   Ko človek živi tako (PO LOGIKI NEUSPEHA IN UMIRANJA SEBI), te imajo ljudje ZA ČUDAKA, a sčasoma dobiš trdo kožo in jih razumeš.
   Zato govorim, da je potrebno vsak dan prositi za vodstvo SVETEGA DUHA , da bomo prav ravnali, ker smo odgovorni tudi, kako bomo nekomu pomagali, ne samo z dejanji tudi z besedo. Odgovorni smo vsi, posebej do tistih, ki sedaj prihajajo na svet, da jih bomo vsi pravilno poučevali, “ne pa zavijali v vato”, da ne bodo slišali ničesar o življenjskih preizkušnjah, kajti v takih primerih se lahko zgodi, da bodo obupali, ko pride” življenjski cunami”.

   http://www.mirenski-grad.si/p05-slaba-reklama-namesto-uspeti-umreti

   Odgovori
9. Miro says:

   16. oktobra, 2020 at 16:30

   JEZUS SVARI UČENCE PRED FARIZEJSKO HINAVŠČINO IN JIH VABI K ZAUPANJU!

   BOŽJA BESEDA: Medtem se je zbralo na tisoče ljudi, tako da so hodili drug po drugem. Jezus je najprej začel govoriti svojim učencem: »Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina. Nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Zato se bo vse, kar ste rekli v temi, slišalo v luči, in kar ste v sobah povedali na uho, se bo oznanjalo na strehah.«

   Koga se je treba bati

   »Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več. Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči v peklensko dolino. Da, rečem vam, tega se bojte! Ali ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? In vendar Bog ni pozabil na nobenega od njih. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se! Vredni ste več kakor veliko vrabcev.« (Lk 12,1-7)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C1-7&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus svari učence pred farizejsko hinavščino in jih vabi k zaupanju. Tudi v hudem preganjanju ne bo izostala Božja pomoč. Poslušam Jezusa, ki mi pravi, da se ne smem bati v nobeni okoliščini in moram ohraniti zaupanje vere. Gospod, večkrat si mi pokazal, kako drži ta obljuba, da me še tako velika hudobija in nasilje ne moreta ločiti od tvoje ljubezni. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Z vero in zaupanjem se ponovno obrnimo na našega nebeškega Očeta. V Jezusovem imenu ga ponižno prosimo za vse trpeče sestre in brate, ki doma in po svetu trpijo zaradi širjenja koronavirusa. Obenem Božjemu usmiljenju priporočimo tudi vse trpeče, ki se priporočajo v molitev v rubriki »Prosim za molitev«, v zapisih pod: Andreja, KRISTINA, Olga, Kras, Sofija, Hvala, Jasna, Janez, Marjetka, Žametna vrtnica, a., Martina, Veronika, Odresenje, Kristina, Nataša, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna, janez, M. in drugi prosilci božjih milosti. Zgodi se presveta Božja volja!

   Za vse sestre in brate, ki se priporočajo v molitev, vsak dan molimo še zlasti sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja. Ko molimo, molimo s srcem in pri tem Gospoda Jezusa prosimo s kar največjo mero vere in zaupanja! Gospod nas zanesljivo ozdravlja in odrešuje – tako kakor On hoče in ob času, ko On hoče. Dostikrat se to dogaja na način in po poteh, ki jih naš razum težko dojame ali pa sploh ne. Potrebna je predvsem močna vera v srcu! Zato kljub težavam, preizkušnjam in stiskam trdno verujmo in zaupajmo, da nam Gospod Jezus prinaša tisto odrešenje in tisti mir, ki nam ga svet ne more dati.

   Molimo:

   Oče usmiljenja in tolažbe,
   tvoj Sin Jezus Kristus
   nam je s križem pokazal vrednost trpljenja.
   Pomagaj našim bratom in sestram,
   ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani.
   Nakloni jim izboljšanje zdravja,
   njihovim svojcem pa pogum in zaupanje.
   Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,
   da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov,
   raziskovalcem pa, da bodo čim prej odkrili uspešno zdravilo.
   Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov,
   da bomo rešeni bolezni
   in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati.
   Amen.

   Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
   Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
   Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    16. oktobra, 2020 at 11:44

    ROŽNI VENEC S PAPEŽEM IN KATOLIČANI PO SVETU ZA VARSTVO NAŠIH DRUŽIN! – TUDI SV. JOŽEF, TESAR IZ NAZARETA, SE JE ZNAŠEL V TEŽKIH IN TEMNIH TRENUTKIH!

    Spomnimo: Papež Frančišek je že 19. marca 2020 povabil, da se na praznik sv. Jožefa povežemo v molitvi svetlega dela rožnega venca, da bi sv. Jožef – zlasti v času, ko po vsem svetu razsaja koronavirus – varoval naše družine. Papeževo vabilo k molitvi rožnega venca je v vsakem času zelo aktualno, še toliko bolj v sedanjih kritičnih razmerah, ko se koronavirus doma in po svetu še vedno širi in ogroža zdravje ljudi, ogromno škodo pa povzroča tudi na drugih področjih našega življenja.

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/03/19/v-zivo-molimo-s-papezem-in-katolicani-po-svetu-za-varstvo-nasih-druzin

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

    Odgovori