Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   19. oktobra, 2020 at 18:03

   KRISTUS VODI CERKEV (priloga v celoti- papež Benedikt XVI)
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   KRISTUS JE NAJPREJ POJMOVAN KOT GLAVA CERKVE (prim , Kol 2,18-19 in Ef 4,25-16).
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   TO POMENI DVOJE: PREDVSEM, DA JE VLADAR, VODITELJ, ODGOVORNI; KRISTUS VODI KRŠČANSKO SKUPNOST KOT NJEN POGLAVAR IN NJEN GOSPOD (prim, Kol 1,18):”ON JE GLAVA TELESA, TO JE CERKVE.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   DRUGI POMEN PA IZRAŽA, DA JE KRISTUS KAKOR GLAVA, KI OSKRBUJE IN OŽIVLJA VSE UDE TELESA, KATERIM JE PREDPOSTAVLJEN (po Kol 2,19) IN SE JE DEJANSO TREBA DRŽATI GLAVE, IZ KATERE SE VSE TELO HRANI IN POVEZUJE PO ČLENKIH IN SKLEPIH: KRISTUS NI SAMO NEKDO KI UKAZUJE, MARVEČ JE ORGANSKO POVEZAN Z NAMI, OD NJEGA PRIHAJA TTUDI MOČ IN PRAVILNO DELOVANJE.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V OBEH PRIMERIH VIDIMO, DA JE CERKEV PODREJENA KRISTUSU; IN SICER ZATO, DA BI SLEDILA NJEGOVEMU VIŠJEMU VODENJU- DESETIM ZAPOVEDIM- KAKOR TUDI ZATO, DA BI SPREJEMALA VSE OŽIVLJAJOČE VPLIVE, KI IZVIRAJO IZ NJEGA.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   V OBEH PRIMERIH VIDIMO, DA JE CERKEV PODREJENA KRISTUSU; IN SICER ZATO, DA BI SLEDILA NJEGOVEMU VIŠJEMU VODENJU- DESETIM ZAPOVEDIM- KAKOR TUDI ZATO, DA BI SPREJEMALA VSE OŽIVLJAJOČE VPLIVE, KI IZVIRAJO IZ NJEGA.

   NJEGOVE ZAPOVEDI NISO BESEDE ALI UKAZI, MARVEČ SO OŽIVLJAJOČA MOČ, KI IZHAJA IZ NJEGA IN NAM POMAGA.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   VLADAR VESOLJA
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   V DRUGEM POMENU PA JE KRISTUS PREDSTAVLJEN NE SAMO KOT GLAVA CERKVE, AMPAK TUDI KOT GLAVA NEBEŠKIH MOČI IN CELOTNA VESOLJA.
   TAKO BEREMO V PISMU KOLOŠANOM: “RAZOROŽIL JE VLADARSTVA IN OBLASTI IN JIH OČITNO POSTAVIL V ZASMEH. PODOBNO NAJDEMO V PISMU EFEŽANOM ZAPISANO, DA J BOG Z VSTAJENJEM POSTAVIL KRISTUSA NAD VSAKRŠNO VLADARSTVO IN OBLAST IN MOČ IN GOSPOSTVO IN VSKO IME, KI SE IMENUJE NE LE NA TEM SVETU AMPAJ TUDI V PRIHODNJEM. (1,21).
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

   KRISTUS SE NI TREBA BATI NOBENEGA MOREBITNEGA TEKMECA, KER JE VZVIŠEN NAD VSAKRŠNO OBLIKO MOČI.

   EDINI ZMAGOVALEC
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   ZA POGANSKI SVET , KI JE VEROVAL V SVET, POLN DUHOV, VEČINOMA NEVARNIH DUHOV, PRED KATERIM SE JE BILO TREBA BRANITI , JE BILA RESNIČNA OSVOBODITEV OZNANILO, DA JE BIL KRISTUS EDINI ZMAGOVALEC, IN DA SE ČLOVEK ZEDINJEN S KRISTUSOM NIMA NIKOGAR BATI. KRISTUS JE PANTOKRATOR , KATEREMU JE VSE PODVRŽENO.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   SKRIVNOST RESNICE
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::
   CERKEV NEVESTA( podrobno lahko preberete v prilogi)
   :::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ljudje imamo ena usta in eno srce, in s temi usti in srcem molimo in prosimo Gospoda pomoči. S temi istimi usti in srcem naj ne prizadevamo Gospoda in Ga križamo, kajti strahoto ponižanja je pretrpel pred 2000 leti.

   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-4-Duhovnost-5

   Odgovori
   • Miro says:

     19. oktobra, 2020 at 20:17

     Gospa Hvala, zahvaljujem se vam za posredovanje odličnega prispevka o Cerkvi, temelječega na Božji besedi. Hvala za vaše neutrudno prizadevanje, da bi resnica o našem Gospodu Jezusu Kristusu in Cerkvi našla pot do naših src. Molimo še naprej, da ne bi podlegali kritizerstvu in negodovanju nad Cerkvijo, pa tudi z namenom, da bi dvomljivci in tako imenovani “večni” nezadovoljneži nekoč vendarle dojeli, da naša mati Cerkev ni “na milost in nemilost” prepuščena človeškim grehom, ampak jo Sveti Duh vedno popelje naprej, tudi preko največjih, na videz nepremostljivih prepadov tega sveta!

     Odgovori
   • Janez says:

     20. oktobra, 2020 at 10:57

     Še enkrat povzemam od patra Jarota, teologa:
     Jezus Kristus je edina in najvišja avtoriteta v Cerkvi. JEZUS SAM JE PREPUSTIL OBLIKOVANJE IN VODENJE SVOJE CERKVE SVETEMU DUHU, NAM PA ZAPUSTIL JASNA SPOROČILA:
     – naj se LJUDJE LJUBIMO med seboj kot nas je ljubil on in se na ta način izkažemo za njegove učence;
     – naj z EVHARISTIJO in ostalimi zakramenti nadaljujemo njegovo delo;
     – nekatere je posebej izbral za pastirje in jim zaupal svojo čredo;
     – naj v Božji besedi iščemo Očeta, Sveti Duh pa bo Besedo ohranjal;
     – naj njegovo izročilo ostane živo, naj se posreduje vsem rodovom;
     Vse to je Gospodova volja in le s celostnim življenjem po njej se kristjani lahko v polnosti združujemo z njim.

     Odlomek iz prispevka Jaro fejstbog

     Iz molitveniuka Družina 1982 sem včeraj na prosim za molitev povzel in dopolnil molitev, ki je bila pripravkjena od škofijskih in liturgičnih svetov v Kpošru, Ljubljani in v Mariboru ter dne 2. februarja 1982 odobrena s strani Nadškofijskega Ordinariata v Ljubljani. Zanima me, s kakšno pravico na moji objavljeni dopolnjeni molitev za Cerkev dodajate svoje kritike in pripombe ter enkrat navajate na Prosim za molitrev dne 19. 10. 2020, da Sveti Duh Vodi Cerkev, drugič pana Članki za Dušo dne 19. 10. 2020 , da Kristus Vodi Cerkev. In to pod objavljeno molitev, ki poveličuje Cerkev in jo Ljubeče Nagovarja. Prosil sem vas sestra Hvala in vas g. Miro, da pustite moje prispevke na miru in da ne vnašate svojih pripomb na moje prispevke! Preveč je nedobrtonamerniosti ! Nič vam ne bodo pomagale molitve in vse drugo, če se ne boste do svojih bratov v Kristusu bolj spoštljivo obnašali in Vero in molitve ter evharistijo izžarevali v vsakdanje Življenje in odnos do bratov, čeprav kaj drugače mislijo, saj živimo v svobodnem svetu! Ne vem zakaj taka kritičnostnost in napadalna nedobronamernost do nekaterih mojih prispevkov! In nobene ljubeznivosti, strpnosti, usmiljenja, ponižnosti in skromnosti ne zaznam, pa toliko poudarjata tudi skromnost in ponižnost! Od kje jemljete pravico, da vse veste in da drugi nimamo pojma o verskih stvareh, ki jih pač čutimo in vidimo ter živimo na svoj način. Tudi drugi molinmo in verujemo! In kaj drugače vidimo in razumemo, saj nimamo nekdanjega socialističnega enoumja! Odslej zahtevam, da se od vseh mojih stvari distancirate in jih pustite na miru.

     Bog pomagaj nam, da bomo v življenju kljub različnosti in drugačnosti bolj razumevajoči in strpni in svojo Vero in molitev posvečali prihodu Božjega kraljestva med nas.

     Odgovori
     • Hvala says:

       20. oktobra, 2020 at 12:24

       SVETA TROJICA-VIRI:
       VIRI

       Sveto Pismo SSP
       Kaj o Sveti Trojici uči Sveto pismo http://www.gotquestions.org/Slovenscina/Trojica.html
       Zapiski pri predmetu Patrologija
       Strle, Anton; Vera Cerkve; Mohorjeva družba Celje; 1997
       KKC; Družina d.o.o. Ljubljana; 2008
       http://www.newadvent.org/fathers/130101.htm
       Peter Stele
       Ta vnos je bil objavljen v KATEHEZA STARŠI. Zaznamek za trajno povezavo.
       ← MARIJA kot nova EVA

       NAJTEŽJE PRI KRŠČANSKEM RAZUMEVANJU POJMA SVETE TROJICE JE DEJSTVO, DA NE POZNA NAČINA, KAKO BI SVETO TROJICO MOGLI UBESEDITI.

       KRŠČANSKI BOG JE NAMREČ , KOT PRAVI SVETI AVGUŠTIN “DRUGAČE DRUGAČEN”, KOT SMO MI TO SPOSOBNI DOJETI.
       :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
       V BISTVU LAHKO NAŠ SLABOTNI RAZUM SAMO PONIŽNO PRIZNA, DA JE SVETA TROJICA VELIKA SKRIVNOST.
       :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
       SVETO PISMO UČI, DA JE OČE BOG, DA JE JEZUS BOG IN DA JE SVETI DUH TUDI BOG.
       PO DRUGI STRANI SVETO PISMO UČI, DA JE BOG EN SAM, KAR SE MARSIKOMU NA PRVI POGLED SLIŠI PROTISLOVNO.

       O ODNOSIH MED OSEBAMI V TROJICI SE JE ŽE ZELO VELIKO GOVORILOI V ZGODOVINI CERKVENIH OČETOV.
       ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
       Priloženo gradivo si lahko preberemo in razmislimo.

       Ljudje razmišljamo po človeško in gledamo s človeškimi očmi. Bog pa ima NAJVIŠJO MODROST IN GLEDA Z BOŽJIMI OČMI. Večkrat smo že omenili, da tisto kar mi vidimo, občutimo itd…po človeško, je pri Bogu popolnoma drugače. BOG JE SKRIVNOST.
       Pri Bogu ni tako kot pri ljudeh -razdelitev dela-nekdo ,ki je zadolžen za delo lahko prepusti delo drugemu itd..

       Tudi naša človeška izražanja oz. besedni zaklad je samo človeški, ne da se vsega opisati, napisati in razložiti. To so povedali že svetniki. Favstina Kowalska je o tem veliko pisala, rekla je, da ne more povedati oz napisati, kaj je njena duša doživljala vse, ko se je potopila v Božje usmiljenje in kaj ji je Jezus vse odkril. Ne moremo tega opisati, ker smo ustvarjena bitja. To je eno.

       Drugič pa; Bog ima rad ponižne ljudi, ki Mu zaupajo svoja življenja, da jih on vodi. Če tako živimo lahko dosežemo že tukaj na svetu tako kot je obljubil Jezus: MIR, ŽIVLJENJE V IZOBILJU.
       Človek, ki ponižno pristopa k Gospodu in MU TUDI VSE ZAUPA, RES NE BO OSRAMOČEN, ČEPRAV BO VČASIH VIDETI, DA TEMU NI TAKO. KOMU NAJ ČLOVEK ZAUPA, ČE NE BOGU?.

       Tudi ponižanja na delovnem mestu je potrebno sprejeti, moliti za pomoč, moliti za tiste, ki nas prizadevajo , jih blagoslavljati in se za njih zahvaljevati Bogu. On je pa tisti, ki vse vodi. Gospod lahko v trenutku spremeni situacijo, če želi oz. naredi po svojem načrtu. Zato tudi godrnjanje in kritiziranje zaradi nepravičnosti pri delodajalcih , državnikih ni dobro, Gospod to vidi in sliši, ker On odloča o tem in bo iz najslabše situacije potegnil in naredil dobro. Gospodu je potrebno vse izročati.. ALI NI TEGA NAROČIL NAM JEZUS, NAJ TAKO DELAMO? PA ŠE SAM JE DOKAZAL TO PRAKTIČNO, KO SO GA BIČALI, PLJUVALI IN KRIŽALI, PA JE VSEM ODPUSTIL.

       https://natalijapodjavorsek.splet.arnes.si/?p=1775

       Odgovori
     • Hvala says:

       20. oktobra, 2020 at 12:50

       SVETA TROJICA
       ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
       NAJTEŽJE PRI KRŠČANSKEM RAZUMEVANJU POJMA SVETE TROJICE JE DEJSTVO, DA NE POZNA NAČINA, KAKO BI SVETO TROJICO MOGLI UBESEDITI.

       KRŠČANSKI BOG JE NAMREČ, KOT PRAVI SVETI AVGUŠTIN “DRUGAČE DRUGAČEN”, KOT SMO MI TO SPOSOBNI DOJETI.
       _______________________________________________________________________V BISTVU LAHKO NAŠ SLABOTNI RAZUM SAMO PONIŽNO PRIZNA, DA JE SVETA TROJICA VELIKA SKRIVNOST.

       SVETO PISMO UČI, DA JE OČE BOG, DA JE JEZUS BOG IN DA JE SVETI DUH TUDI BOG.
       PO DRUGI STRANI SVETO PISMO UČI, DA JE BOG EN SAM, KAR SE MARSIKOMU NA PRVI POGLED SLIŠI PROTISLOVNO. O ODNOSIH MED OSEBAMI V TROJICI SE JE ŽE ZELO VELIKO RAZGLABLJALO V ZGODOVINI CERKVENIH OČETOV (Družinska kateheza. )

       Naš človeški razum je zelo omejen, ker smo ustvarjena bitja. Svetniki so to poudarjali, Sestra Favstina Kowalska je povedala, da ne zna z besedami opisati, kaj je doživljala , ko se je njena duša potopila v
       v Božje usmiljenje, oz, ko ji je Jezus povedal določene stvari.

       Bog ima rad ljudi, ki Mu popolnoma izročijo življenje in MU zaupajo. Kdor zaupa v Boga ne bo osramočen, čeprav je od zunaj mogoče drugače videti.

       Jezus je naročil, naj za vse, ki nam povzročajo probleme, stiske itd, za njih molimo, jim odpuščamo, jih blagoslavljamo. To je tudi sam dokazal , ko je vsem, ki so sodelovali pri križanju odpusti.

       Za delodajalce, ki so po naši oceni nepravični, slabo ravnajo z nami ( po Gospodovem načrtu pa gre to drugače), moramo za njih moliti, Gospoda prositi za pomoč, jim odpustiti in jih blagoslavljati. Prav tako za državnike in za vse ostale ljudi. Gospod lahko v trenutku spremeni stanje, če ga pa ne , ima to vsekakor poseben pomen, ki ga vse samo On, ponavadi vse v dobro nam obrne.

       Odgovori
2. Miro says:

   19. oktobra, 2020 at 14:59

   SVETI DUH JE DUŠA CERKVE, VEDNO ZNOVA JO OŽIVLJA Z UPANJEM, NAPOLNJUJE Z VESELJEM, OPLAJA Z NOVOSTJO, JI PODARJA POGANJKE ŽIVLJENJA (papež Frančišek)

   »Ko gre življenje naših skupnosti skozi obdobja “mlahavosti”, kjer se ima raje domače zatišje kakor novost Boga, gre za slabo znamenje. Pomeni, da se išče zatočišče pred vetrom Duha. Kadar se živi za samoohranitev in se ne gre k tistim, ki so daleč, to ni lepo znamenje. Duh veje, vendar pa mi spuščamo jadra. In vendar smo ga tolikokrat videli delati čudovite stvari. Pogosto je Duh prav v najtemnejših obdobjih zbudil najsvetlejšo svetost! On je duša Cerkve, vedno znova jo oživlja z upanjem, napolnjuje z veseljem, oplaja z novostjo, ji podarja poganjke življenja. Tako kot takrat, ko se v družini rodi otrok: zameša urnike, prikrajša za spanec, vendar pa prinaša veselje, ki prenavlja življenje, ga priganja naprej, da se razširi v ljubezni. Duh v Cerkev prinaša t.i. “okus otroštva”. Preko njegovega delovanja se neprenehoma dogajajo prerorenja. Poživlja začetno ljubezen. Duh spominja Cerkev, da je kljub stoletjem svoje zgodovine vedno dvajsetletnica, mlada Nevesta, v katero je Gospod na smrt zaljubljen. Ne naveličajmo se torej vabiti Svetega Duha v naša okolja, ga klicati preden začnemo s svojimi dejavnostmi: “Pridi, Sveti Duh!”«

   Iz nagovora papeža Frančiška, 20. maja 2018.

   Več o tem razmišljanju na:
   http://www.mirenski-grad.si/sveti-duh-je-bozja-moc-ki-spreminja-svet

   Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkev, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     19. oktobra, 2020 at 15:19

     Oprostite, še popravek zaradi lapsusa v molitvenem vzkliku na koncu prispevka. Pravilno se glasi:

     Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

     Odgovori
   • Janez says:

     19. oktobra, 2020 at 17:32

     POSLANSTVO CERKVE
     Cerkev je sklicevanje vseh vernih ljudi, ki verjejo v Kristusa, k odrešenju in v njej nam Sveti Duh daje spoznati Kristusa, Očetovo Besedo. Prav po delovanju Duha se Cerkev oblikuje kot občestvo vere, upanja in ljubezni. V Cerkvi Sveti Duh uresničuje Božje kreposti, ki jih vliva v duše vernih, da bi bili ti lahko deležni lepote življenja Trojice. Z vero človek v celoti podredi svoj razum in svojo voljo Bogu. Kako lepa je ta podaritev, ki prinaša Boga samega v naše življenje. Sveti Duh je tisti, ki nam daje da verujemo in da v veri živimo v gotovosti, ki nima primerjave. Cerkev nam podarja vero in ker si nihče ne more sam dati vere, je tudi življenje iz vere možno le v občestvu vernih. Sveti Duh v nas pa nas vabi tudi k molitvi, ki je prijateljski odnos z Gospodom. Molitev je izraz hrepenenja in razlagalka upanja. Kdor moli, hrepeni po Božjem kraljestvu in po večnem življenju kot svoji dokončni sreči. Upanje je resnični izvir veselja v Cerkvi, saj vemo, da vse prejemamo od njega, ki nas ljubi čez vse. Ljubezen pa je najglobje življenje Cerkve. Obstoj in delovanje Cerkve ima smisel in cilj v graditvi prijateljstva z Bogom in med ljudmi. Milost, prostovoljna Božja podaritev, je vez med nami in njim, vendar pa moramo tudi sami ljubiti, da se lahko razvije pravo prijateljstvo. A vendar je Ljubezen najprej od Boga podarjeno počelo Cerkve.

     Pater Jaro fejstbog (odlomek)

     Odgovori
     • Miro says:

       19. oktobra, 2020 at 17:55

       Molimo: PRIDI, SVETI DUH

       Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
       vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
       Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
       prenovil boš obličje zemlje.

       Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
       razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
       bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
       vselej radi sprejemali njegove spodbude.
       Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

       Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

       Odgovori
     • Janez says:

       19. oktobra, 2020 at 18:23

       SVETI DUH, DAROVALEC ŽIVLJENJA, NAŠ UČITELJ IN VODNIK
       Sveti Duh, darovalec življenja, naš Vodnik, Sveti Duh, trikrat sveti troedini Bog,
       dopusti, da tudi jaz rastem v Tvoji Ljubezni in Dobroti,
       da spoznam Boga in dosežem njegovo Božje Kraljestvo.
       Podari mi umnost in modrost, da bom prav razumel Sveto Pismo in Evangelij,
       da bom razumel, kaj mi govori Bog.
       Podari mi navdih in poduk, da bom iskreno in goreče molil in se pogovarjal z Bogom.
       Podeli mi duha ljubezni, strpnosti, usmiljenosti, modrosti in pobožnosti,
       da bo moj duh rasel po načelih svetnikov
       in da bodo moje misli enake Jezusovim mislim,
       moja dobra dela ljubezni podobna Jezusovim delom, ki so vsa čista in sveta.
       Sveti Duh pobožnosti, vedno tako milosten in sijajen,
       pridi k meni in odeni mojega duha v čistost,
       pomagaj mi, da se bom ogibal vsakega greha in skušnjave in živel pravično,
       da bom ugajal Božjim očem in vedno spolnjeval Božjo Voljo.
       Obdaj mojo dušo z živim Duhom,
       Vodi me, navdihni me, da bom služil Presveti Trojici do Zveličanja
       z Vero, skromnostjo, z dobroto, z usmiljenjem in služenjem drugim.
       Naj umrem svoji človeški pristranskosti, človeškim mislim,
       svoji mlačnosti, mrtvilu in svojim človeškim željam.
       Pridi in me oživi v tvoji čistosti in Dobroti.
       Božji Oskrbovalec sadov z drevesa Življenja v Božjem Stvarstvu,
       večna Radost in Tolažba žalostnim, podeli mi Vodstvo in Navdih svojega Duha,
       da postanem bližnji Presvete Trojice
       in dedič tvojega Božjega Kraljestva.
       Naj moj jezik okusi to, kar je najbolj
       čisto v Božji svetlobi, trikrat Sveti,
       in da použijem v darovani Evharistiji Gospoda Jezusa, ki je dejal:
       »Jaz sem kruh življenja, ki ne mine nikdar.
       Jaz sem Pot, Resnica in Življenje«!
       Sveti Duh življenja, trikrat sveti,
       podari mojemu duhu popolnost v nauku Duha pobožnosti,
       da spoznam, kako s ponižnim strahospoštovanjem
       gledati to, kar je resnično meso in resnična hrana,
       kar je naša resnična kri in resnična pijača,
       zato, da bi živel v Očetu, Sinu in Svetem Duhu, Troedinem Enem.
       Daj, da moja duša živi za tvoje načrte in namene Bog, ki so sveti in odrešenjski,
       in ki najbolj ugajajo tvojim očem.
       Z vstopom v mojo dušo me bo tvoj Duh Tolažnik in Vodnik pobožnosti spremenil
       in po Milosti Božji spreobrnil v predanega in gorečega služabnika, ki Veruje v Boga.
       Molil bom, delal, služil in prosil Boga, da bom vedno hodil po Poti Odrešenja k Jezusu!
       Zvezda moje duše, podari mi pobožnost svojih svetnikov, misijonarjev in apostolov,
       da obdržim tvoje zakone in zahteve v svetosti in spolnjujem Božjo Voljo.
       Velikodušno pomagaj prosim moji grešni človeški duši, da bom hodil po Jezusovi Poti.
       Vodi me, navdihuj me in poduči me, kaj je prav in kaj ne.
       Prosim vedno me opominjaj, kako me pravičnost in brezgrešnost približa Troedinemu Bogu,
       Vsemogočnemu in Presvetemu Stvarniku,
       tako, da nič nečistega in grešnega ne najde poti do mene.
       Da bom živel tako, kot je Bogu prav.
       Njemu v Večno Čast in Veselje.
       Na Veke Vekov.
       Amen.

       Vir: Molitvenik življenje v Bogu

       Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen imn Božja Dobrota Vate zaupamo!

       Odgovori
     • Janez says:

       19. oktobra, 2020 at 18:39

       Addendum:
       Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v Božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha.

       Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

       Pater Silvo Šinkovec in povzetki iz drugih religioznih gradiv in medijev

       Odgovori
3. Miro says:

   19. oktobra, 2020 at 12:18

   UČINEK BIRME JE POSEBNO IZLITJE DUHA KAKOR NEKOČ NA BINKOŠTI. TO IZLITJE VTISNE V DUŠO NEIZBRISNO ZNAMENJE IN PODELI RAST KRSTNE MILOSTI!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   ZAKRAMENT BIRME

   Kakšno mesto ima birma v božjem odrešenjskem načrtu?
   V Stari zavezi so preroki naznanjali izlitje Gospodovega Duha na pričakovanega Mesija in na vse mesijansko ljudstvo. Vse Jezusovo življenje in poslanstvo je potekalo v popolnem občestvu s Svetim Duhom. Apostoli prejmejo Svetega Duha na binkošti in oznanjajo “velika božja dela”. S polaganjem rok posredujejo novokrščenim dar istega Duha. Cerkev je skoz stoletja živela od Duha in ga podarjala svojim otrokom.

   Zakaj se ta zakrament imenuje krizma ali confirmatio, birma?
   Imenuje se krizma (v vzhodnih Cerkvah: krizmanje s svetim myron) zaradi bistvenega obreda maziljenja. Imenuje se birma, ker potrdi in okrepi krstno milost.

   Kakšen je bistveni obred birme?
   Bistveni obred birme je maziljenje s sveto krizmo (z balzamom pomešano olje, ki ga posveti škof). Delivec pri tem položi krščenemu roko in izgovarja obredu lastne besede. Na zahodu se mazili čelo z besedami: “Sprejmi potrditev – dar Svetega Duha.” V vzhodnih Cerkvah bizantinskega obreda se mazilijo tudi drugi deli telesa z obrazcem: “Pečat daru Svetega Duha.”

   Kakšen učinek ima birma?
   Učinek birme je posebno izlitje Svetega Duha kakor nekoč na binkošti. To izlitje vtisne v dušo neizbrisno znamenje in podeli rast krstne milosti: globlje zakorenini v božje sinovstvo; trdneje zedini s Kristusom in njegovo Cerkvijo; okrepi v duši darove Svetega Duha; podeli posebno moč, da bi pričevali za krščansko vero.

   Kdo more prejeti ta zakrament?
   Kdor je že krščen, more in je dolžan prejeti ta zakrament enkrat samkrat. Da bi ga prejel učinkovito, mora biti v stanju milosti.

   Kdo je delivec birme?
   Prvotni delivec birme je škof. Tako pride do izraza povezava birmanega s Cerkvijo v njeni apostolski zgradbi. Kadar podeljuje ta zakrament duhovnik, kakor je to običajno na vzhodu in se v posebnih primerih dogaja tudi na zahodu, je povezava s škofom in s Cerkvijo izražena po duhovniku, ki je škofov sodelavec, in po sveti krizmi, ki jo je posvetil škof sam.

   (vir: Kompendij KKC, 265-270, se nadaljuje)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   19. oktobra, 2020 at 11:48

   CERKEV NE POTREBUJE NOVIH REFORMATORJEV, POTREBUJE NOVIH SVETNIKOV! (Benedikt XVI)

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Ti si Peter in na tej skali bom sezidal
   svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne
   bodo premagala.
   (Mt 16,18)

   V Cerkvi so vsi poklicani oz. imajo dolžnost,
   da postanejo sveti. Če torej ne živiš sveto, si
   ne domišljaj, da prenavljaš Cerkev.
   (božji služabnik Frančišek Van Thuan)

   Cerkev ne potrebuje novih reformatorjev,
   potrebuje novih svetnikov.
   (Benedikt XVI.)

   V Cerkvi danes obstaja veliko nepopolnosti
   in vse preveč slabih zgledov. Kljub temu je
   deležna Božje obljube trajnosti in to je
   nenehen čudež. Vendar pa ti s tem še ni
   dovoljeno izpostavljati vseh njenih napak
   na ogled vsem, kadar ti tako ustreza.
   (božji služabnik Frančišek Van Thuan)

   Cerkev živi pristno življenje, kadar izpoveduje
   in oznanja usmiljenje, najbolj čudovit pridevek
   Stvarnika in Odrešenika, in vodi ljudi k virom
   Odrešenikovega usmiljenja.
   (sv. Janez Pavel II.)

   Cerkev ni carinska postaja. Cerkev je Očetova
   hiša, z vselej odprtimi vrati, v kateri je prostor za
   vsakega z njegovim težavnim življenjem.
   (papež Frančišek).

   Po Svetem pismu in po Cerkvi človeku govori in
   se razodeva Bog. Cerkev zato bolj doživljam kot
   izkušeno modro mater, ki ji ni vseeno za otroke.
   (Marjan Turnšek)

   Izpoveduješ Cerkev, ker jo je edino ustanovil
   Jezus Kristus, in trpiš, kadar vidiš nepopolnosti
   na človeškem obrazu Cerkve. Toda ti sam nosiš
   del odgovornosti za te nepopolnosti. Prizadevati
   si moraš, da bi jih izkoreninil in omogočil, da
   bi se v Cerkvi spolnjevala Gospodova volja.
   (božji služabnik Frančišek Van Thuan)

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   19. oktobra, 2020 at 11:27

   Redemptor hominis (Fejstbog) Človekov Odrešenik
   Človekov Odrešenik Jezus Kristus je središče vesoljstva in zgodovine. Osrednja resnica, na kateri sloni vera, je: “Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje.” Odrešenje sveta, ta nezaslišana skrivnost ljubezni, je v svojih najglobljih koreninah polnost pravičnosti v človeškem srcu Sina prvorojenca, da bi mogla postati pravičnost v srcih mnogih ljudi, ki so bili v tem prvorojenem Sinu od vekomaj izbrani, da postanejo Božji otroci. Bog stvarjenja se je tu razodel kot Bog odrešenja, Bog “zvest sam sebi”, zvest svoji ljubezni do človeka in sveta. Njegova ljubezen je večja kot greh, kot slabost in pokvarljivost stvari, močnejša kot smrt; to je ljubezen, ki je vedno pripravljena dvigati in odpuščati, vedno pripravljena iti naproti izgubljenemu sinu. To razodetje ljubezni se imenuje tudi usmiljenje, imenuje se Jezus Kristus. Človek ne more živeti brez ljubezni. V odrešenjski skrivnosti pa zopet odkrije veličino in dostojanstvo svoje človečnosti, spet najde sam sebe, svojo bogopodobnost, najvišjo poklicanost in smisel bivanja na svetu, ki mu je bil dan že od začetka.

   Temeljna dolžnost Cerkve v vseh časih je oznanjati to odrešenjsko skrivnost, hkrati pa biti pripravljena na pogovor z vsemi ljudmi, ne da bi se ob tem odpovedala zakladom Božje resnice. Vsakemu človeku pa naj se vedno približa s priznavanjem, upoštevanjem in razločevanjem. Cerkev je tudi varuhinja svobode, saj je svoboda pogoj resničnega dostojanstva človeške osebe. Kristus je Cerkvi pokazal edino pot, po kateri naj hodi, ko se je z učlovečenjem nekako združil z vsakim človekom. Ta prva pot je človek. Zaradi Kristusa Cerkev ne more ostati neprizadeta, ko gre za resnični človekov blagor, vedeti mora za vse, kar nasprotuje procesu počlovečevanja. Človek je na zemlji edina stvar, ki jo je Bog hotel zaradi nje same, ga poklical in določil za milost in slavo. Vsakdo od šestih milijard zemljanov je deležen skrivnosti Jezusa Kristusa, tudi če se tega ne zaveda. Današnjega človeka največkrat ogrožajo in usužnjujejo prav proizvodi njegovih rok in misli, napredek tehnike žal ne povzroča, da bi tudi človek postajal boljši (ekologija, sporni gospodarski mehanizmi …). Deliti s Kristusom kraljevsko službo pomeni dati etiki prednost pred tehniko, osebi pred stvarmi in duhu pred materijo. Upanje za prihodnost zbuja tudi OZN, ki je opredelila nedotakljive človekove pravice, kamor spadata tudi pravica do verske svobode in do svobode vesti. Kristus se je torej nekako združil z vsakim človekom. To skrivnostno združenje rojeva novega človeka, ki je deležen Božjega življenja. Večno življenje, ki ga slehernemu človeku obljublja in ponuja Oče v Jezusu Kristusu, je izpolnitev tiste usode, ki jo je Bog človeku od vekomaj pripravil. Cerkev skuša gledati na človeka nekako z očmi Kristusa. Vedno znova prosi: “Pridi, sveti Duh”, kar pomeni, da se stalno poglablja v celotno vsebino vse skrivnosti odrešenja, po kateri nam Kristus, združen z Očetom in z vsakim človekom, nenehno daje tistega duha, ki nam posreduje Jezusovo čutenje in nas vodi k Očetu. Ko Cerkev s svojim Učenikom in Odrešenikom deli “trojno službo” – duhovniško, preroško in kraljevsko, postaja vedno bolj sposobna služiti človeku. Tega poslanstva in službe pa je deležen vsakdo izmed nas. Jezusove besede “Brez mene ne morete ničesar storiti,” so poziv, da vsa Cerkev bolj vneto in več moli. Da bomo v moči te molitve prejeli Svetega Duha, ki bo prišel v nas, in bomo tako Kristusove priče “do konca sveta”.

   Po zakramentih Cerkev prejema moč odrešenja. V evharistiji se po Kristusovi volji stalno obnavlja skrivnost daritve, ki se je v njej Očetu daroval na oltarju križa. To žrtev je Oče sprejel in je v zameno za to popolno daritev svojega Sina dal svoj očetovski dar, dar novega nesmrtnega življenja z vstajenjem; saj je Oče prvi vir in dajavec življenja že od začetka. To novo življenje je hkrati učinkovito znamenje tistega novega, ljudem poklonjenega daru, ki je Sveti Duh, ki po njem vsi ljudje, ki se povežejo s Kristusom, prejmejo Božje življenje, ki ga ima v sebi Oče in ga daje Sinu. Najpopolnejši zakrament te povezave je evharistija, kjer se združujemo z zemeljskim in nebeškim Kristusom, ki za nas posreduje pri Očetu, vedno pa se z njim povezujemo po njegovem odrešilnem žrtvenem dejanju. V evharistiji Kristus nenehno in v vedno novih oblikah sam v Svetem Duhu pričuje našemu duhu, da lahko vsak izmed nas, ki smo deležni odrešenjske skrivnosti, zajema od sadov sprave sinov z Očetom, ki jo je on izvršil in jo po službi Cerkve vedno izvršuje med nami. Cerkev živi iz evharistije, ki je hkrati zakrament in daritev, zakrament in občestvo ter zakrament in navzočnost. V Cerkvi, ki želi, da bi pravo evharistično občestvo postalo znamenje edinosti vseh kristjanov, pa mora biti živa tudi praksa pokore.

   Marija je Mati Cerkve, ker jo je po neizrekljivem sklepu izbral sam večni Oče, da je po posebnem delovanju Duha ljubezni dala človeško življenje Božjemu Sinu. Odrešenjska skrivnost se je uresničila pod srcem nazareške device, ko je izgovorila svoj “zgodi se”. Ljubezen večnega Očeta, ki se je v zgodovini človeškega rodu razodela po Sinu, prihaja do nas po tej materi; tako je laže razumljiva in dostopna vsakemu človeku.

   ČLOVEKOV ODREŠENIK (povzetek okrožnice papeža sv. Janeza Pavla II.)

   Odgovori
6. Miro says:

   19. oktobra, 2020 at 11:13

   UVAJANJE V KRŠČANSTVO SE IZVRŠUJE Z ZAKRAMENTI, KI POLAGAJO TEMELJE KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA: KRST VERNIKE PRERODI, BIRMA JIH OKREPI IN V EVHARISTIJI PREJEMAJO KRUH VEČNEGA ŽIVLJENJA!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Sedem zakramentov Cerkve

   Krst
   Birma
   Evharistija
   Pokora
   Bolniško maziljenje
   Sveti red
   Sveti zakon

   Kako so zakramenti Cerkve razdeljeni?

   Razdeljeni so na zakramente uvajanja v krščanstvo (krst, birma, evharistija); zakramenta ozdravljanja (pokora in bolniško maziljenje); zakramenta v služenju občestva in poslanstva (mašniško posvečenje ali sveti red in zakon). Sedmeri zakramenti se dotikajo pomembnih trenutkov krščanskega življenja. Vsi zakramenti so naravnani na evharistijo “kot na svoj cilj” (sveti Tomaž Akvinski).

   ZAKRAMENTI UVAJANJA V KRŠČANSTVO

   Kako se izvršuje uvajanje v krščanstvo?
   Izvršuje se z zakramenti, ki polagajo temelje krščanskega življenja: krst vernike prerodi, birma jih okrepi in v evharistiji prejemajo kruh večnega življenja.

   ZAKRAMENT KRSTA

   Kako se imenuje prvi zakrament uvajanja v krščanstvo?
   Imenuje se predvsem krst, in sicer po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško “baptizein”) pomeni “potopiti” v vodi. Krščenec je potopljen v Kristusovo smrt in vstane skupaj z njim kot “nova stvar” (2 Kor 5,7). Imenuje se tudi “kopel prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu” (Tit 3,5) ali “razsvetljenje”, ker krščeni postanejo “otroci luči” (Ef 5,8).

   Katere so predpodobe krsta v Stari zavezi?
   V Stari zavezi so razne predpodobe krsta: voda kot vir življenja in smrti; Noetova ladja, ki rešuje po vodi; prehod prek Rdečega morja, ki osvobaja Izraela iz egiptovske sužnosti; prehod čez Jordan, s katerim Izrael stopi v obljubljeno deželo kot podobo večnega življenja.

   Kdo dopolni te predpodobe?
   Dopolni jih Jezus Kristus. V začetku svojega javnega delovanja se dá krstiti Janezu Krstniku v Jordanu. Na križu iz njegove prebodene strani pritečeta kri in voda, podobi krsta in evharistije. Po vstajenju zaupa apostolom poslanstvo: “Pojdite in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha” (Mt 28,19-20).

   Od kdaj in komu Cerkev podeljuje krst?
   Od binkoštnega dne dalje Cerkev podeljuje krst vsem, ki verujejo v Jezusa Kristusa.

   V čem je bistveni obred krsta?
   Bistveni obred krsta je potopitev kandidata v vodo ali oblitje njegove glave z vodo med klicanjem imena Očeta in Sina in Svetega Duha.

   Kdo more prejeti krst?
   Krst more prejeti vsaka oseba, ki še ni krščena.

   Zakaj Cerkev krščuje otroke?
   Zato, ker se otroci rodijo z izvirnim grehom, potrebujejo krst, da bi bili osvobojeni moči zla in prestavljeni v kraljestvo svobode božjih otrok.

   Kaj se zahteva od krščenca?
   Od vsakega krščenca se zahteva izpoved vere, ki jo pri krstu odraslih izreče on osebno, pri krstu otrok pa starši in Cerkev. Tudi boter in botra ter celotna cerkvena skupnost nosijo del odgovornosti pri pripravi na krst (katehumenat) kakor tudi pri razvijanju vere in krstne milosti.

   Kdo sme krščevati?
   Redna delivca krsta sta škof in duhovnik, v latinski Cerkvi tudi diakon. V potrebi more krstiti vsak človek, če le ima namen storiti to, kar dela Cerkev. Glavo kandidata oblije z vodo in izreka trinitaričen krstni obrazec: “Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.”

   Ali je krst potreben za zveličanje?
   Krst je potreben za zveličanje tistim, ki jim je bil evangelij oznanjen in so imeli možnost prositi za zakrament.

   Ali se je mogoče zveličati brez krsta?
   Ker je Kristus umrl za zveličanje vseh, se morejo zveličati tudi brez krsta tisti, ki umrejo zaradi vere (krst krvi), katehumeni in vsi, ki ob nagibanju milosti, ne da bi poznali Kristusa in Cerkev, iskreno iščejo Boga in si prizadevajo za izpolnjevanje njegove volje (krst želja). Otroke, ki umrjejo brez krsta, Cerkev v svojem bogoslužju zaupa božjemu usmiljenju.

   Katere učinke ima krst?
   Krst odpusti izvirni greh in vse osebne grehe kakor tudi kazni za greh. Daje delež pri troedinem božjem življenju s posvečujočo milostjo, z milostjo opravičenja, ki krščenega včleni v Kristusa in v njegovo Cerkev. Daje delež pri Kristusovem duhovništvu in sestavlja temelj občestva z vsemi kristjani. Podeli božje kreposti in darove Svetega Duha. Krščeni za vedno pripada Kristusu, ker je zapečaten s Kristusovim neizbrisnim znamenjem (character).

   Kakšen pomen ima krščansko ime, ki ga prejmemo pri krstu?
   Ime je pomembno, ker Bog vsakogar pozna po njegovem imenu, se pravi v njegovi edinstvenosti. Kristjan pri krstu prejme svoje ime v Cerkvi. To naj bo vsekakor ime svetnika, ki daje krščenemu zgled svetosti in mu zagotavlja svojo priprošnjo pri Bogu.

   (vir: Kompendij KKC, 250-264, se nadaljuje)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   19. oktobra, 2020 at 11:08

   PRED BOGA V NAŠI DESETKI Z VSEM, KAR SMO, IN Z VSEM, KAR NISMO, ZARES POLOŽIMO SAMI SEBE V VSEJ NAŠI NEPOPOLNOSTI IN »RAZŠTELANOSTI«!

   »Da je oktober mesec rožnega venca in da bi bilo torej dobro več moliti rožni venec, sem se pretekla leta običajno spomnila šele nekje v sredini meseca. Letos so me objave na Aleteii na to spomnile pravočasno. Odločila sem se, da bomo rožni venec molili skupaj, družinsko. A v naši družini je večerna molitev nemalokrat raztresena, ob uri, ko smo že precej utrujeni od vsega dne. Zato sem si rekla: bolje vsak večer eno desetko, česar se bomo res brez izjeme držali, kot da si zadamo cel rožni venec, pa tega večino večerov ne bomo mogli izpeljati,« je za portal Aleteia dejala molilka.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2019/10/09/nepopolno-a-resnicno-tako-pri-nas-molimo-rozni-venec

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
8. Janez says:

   19. oktobra, 2020 at 10:59

   MOLITEV V STAROSTI 1 (Jean Villot)
   V starosti Gospod, daj mi namesto tega, kar mi z leti počasi izgineva, kaj drugega. Namesto moči, ki mi pešajo, mi daj večjo ljubezen, da bom znal dajati z večjo preprostostjo in obzirnostjo. Namesto navdušenja mi daj nasmeh dobrote za vsakogar. Pomagaj mi ne samo prenašati, ampak tudi razumeti druge; naj se zanimam za njihove načrte in naj ne presojam malodušno, čeprav je moje srce polno utrujenosti in žalosti. Naj se spominjam le najlepših in najboljših stvari na svetu, da jih bom lahko posredoval drugim in da bom z drugimi užival njihovo veselje. Stori, Gospod, da se moja volja, ki je mogoče malo šibka, ljubeče ukloni pravičnim željam mojih bližnjih, toda ohrani mi trdnost vere v Boga in prepričanja z Upanjem, da Nikoli nismo sami, ker je Bog Vedno z Nami. S tvojo pomočjo Gospod hočem v Starosti vsem pomagati nositi tvoj jarem, ki si sam rekel o njem, da je »prijeten« in »lahak«. Stori, Gospod, da se ponižno sprijaznim z dejstvom, da moj razum ni več tako dejaven, bister in prožen; čedalje bolj pa naj iščem in spoznavam tebe, da bom globlje doumel tvoje obljube o Odrešenju in Življenju v Večnosti. Amen.
   Molitev po Jeanu Villotu.

   MOLITEV V STAROSTI 2 (Joerg Zink)
   Gospod moja leta so me privedla med tiste, ki jim pravijo stari ljudje.
   Nastopil je večer ali jesen mojega življenja in za njim pride noč in zima.
   Prosim te Gospod Bog in Odrešenik, ne puščaj me samega na koncu moje Zemeljske Poti.
   Moje Življenje se mi je zdelo, ko sem bil mlad in delovno aktiven tako pomembno:
   trudil sem se v šoli ko sem se učil in študiral, pridno sem delal, ko sem se zaposlil po šolanju,
   kupil sem si stanovanje, si zgradil hišo in si ustvaril družino,
   pošteno sem delal, potrpel in marsikaj naredil in dosegel v Življenju
   ter Molil in Veroval Vate Gospod in te prosil za Tvoje Vodstvo in Blagoslov.
   S Tvojim blagoslovom sem marsikaj dobrega naredil in ustvaril ter pomagal drugim.
   Trudil sem se, da sem pridno in pošteno delal in dobro opravljal svoje delo za ljudi.
   Po upokojitvi, pa je marsikaj odšlo v pozabo, kar je človeško, saj ljudje hitro pozabijo dobroto.
   Danes Te prosim Gospod obvaruj me prosim:
   žalosti, zagrenjenosti in osamljenosti, obvaruj me, da bi na vsak način hitel pokazati,
   da tudi jaz še vedno nekaj vem in znam; obvaruj me nevarnosti,
   da bi ljudem pripovedoval in trdil, kako je bilo v mojih mladih dneh vse dobro in prav.
   Rad bi se naučil mirne spokojnosti in zadovoljne sproščenosti Gospod,
   rad bi se zanesel edino Nate in na Tvojo Usmiljeno Dobroto in Božji Mir tako,
   da bom tudi v starosti vedno Spolnjeval Božjo Voljo, Jezusov Evangelij in Božje zapovedi in zakone.
   Zavedam se, da nikoli nismo sami, ker je Bog Vedno z Nami! Prosim Bog nikar me ne zapusti!
   Oči in sluh mi peša, bolijo me noge in telo, razne bolezni me načenjajo, moč za delo in življenje se je zmanjšala
   in počasi se zaključujejo moje Zemeljske Poti in Molim, da bom hodil po Poti k Tebi moj Deus Creator.
   Gospod Bog prosim te, varuj me človeške prevzetnosti, neke domišljave zakrknjenoti, izmikanja, utvar in lažnih upov, da vse pride in vse mine ter odide, ker je vse kar je, v Tvojih Usmiljenih Rokah Moj Bog in Stvarnik.
   Rad bi sprijaznjeno sprejel vse, kar mi pošiljaš na mojo Pot Ti.
   Rad bi stopil za stopnico bliže k Tebi, da nadaljeval hojo po Poti k Tebi,
   da bi bil pripravljen, da me Ti Odrešenik, ko dozorijo časi, Sprejmeš k Sebi in me Poveličaš.
   Veš Gospod, rad sem živel med ljudmi jim pomagal in jim služil v Tvojo Slavo.
   Zdaj pa sem vedno bolj osamljen, saj se moji vrstniki starajo, pešajo in počasi umirajo.
   Nihče me več ne potrebuje kot nekoč, ko sem bil mlad, močan in sem lahko delal.
   Vsakdo gre danes svojo pot in nima časa za drugega človeka, saj se vsem nekam zelo mudi.
   Tako zelo se vsem mudi, da upam, da se bodo nekoč našli in srečali s Seboj in s Teboj Gospod Bog!
   Nekoč smo rekli hiti počasi, daleč boš prišel ali latinsko Festina Lente!
   Prosim Te Gospod pomagaj mi, da se ne zaprem Vase in se ne osamim pred ljudmi.
   Prosim pomagaj mi Gospod, da ne bom tožil, kako je vse žalostno in zanič.
   Prosim pomagaj mi, da se ne bom smilil samemu sebi.
   Rad bi v Tišini storil za Ljudi, ko bi prihajal k Tebi z molitvami in prošnjami Zanje.
   Daj mi primernih Besed Prosim Gospod ali pa mi pomagaj, da Ti vse povem z mojimi Besedami.
   Prosim pomagaj mi, da bom varno spravljen v Tvoji Ljubezni. Pomagaj mi Ljubiti druge ljudi.
   Gospod prosim podari mi Božji Mir Ljubezni, sproščenosti, umirjenosti, spokojnosti, vedrine in dobrote tako,
   da se bom vedno prepustil Tvoji Usmiljeni in Dobrotni Roki.
   Gospod pomagaj mi, da bom znal v svoji okolici omehčati trdosrčne, skope, zakrnjene, spraviti med seboj sprte, tolažiti ranjene, žalostne, bolne in zapuščene in našel razlog za Upanje in Veselje v svojem Življenju, ki je Tvoje Darilo meni. Gospod, Ti si Moj Bog in Odrešenik, moj Vodnik, moj Zagovornik, Moj Učitelj, moj Tolažnik, prosim blagoslovi in varuj me, prosim podari mi svoje Božje Usmiljenje in svoj Božji Mir. Amen.
   Molitev po Joergu Zinku.

   Človek, ki se stara, se ne bi smel kar tako predati in se umakniti v samoto. Nasprotno, moral bi si prizadevati, da bi bil do drugih odprt, da ostane kolikor zmore delovno aktiven, ohrani čim bolj živahne stike z ljudmi in si poišče novih znancev, kolikor je le mogoče in molil vsak dan k Bogu. Le če spremljamo razvoj mladih v družini in v žlahti ter v okolici pri sosedih, zmoremo premagati znano osamelost starih ljudi, ki je hkrati notranja žalost in zagrenjenost. Le dve možnosti sta: ali osamitev ali povezava z drugimi. Tudi ni treba, da bi samoto človek občutil kot nekaj negativnega. Nasprotno, praznota osamljenosti človeku lahko odpre srce in ga napravi bolj dovzetnega za Božjo pričujočnost, ki jo prav v molku in tišini najlažje doživimo. Tako je samota lahko v blagoslov, saj more človeka rešiti njegovih krink in ga prisiliti, da se sreča s svojo resnično podobo; prav tako more poglobiti njegovo vero in ga napotiti, da začne iskati bolj oseben stik z Bogom. V grenkih urah samote je misel na Božjo pričujočnost morda edini žarek upanja in tolažbe. Le če spremljamo razvoj svojcev, vnukov in mladih, zmoremo premagati znano osamljenost starih ljudi, ki je hkrati notranja zagrenjenost. Le dve možnosti sta: ali osamitev ali povezava z drugimi ljudmi in zaposlitev v obliki aktivnega ročnega dela ter branja. Tudi ni treba, da bi samoto človek občutil kot nekaj negativnega in žalostnega ter nrezupnega. Nasprotno, praznota osamljenosti človeku lahko odpre srce in ga napravi bolj dovzetnega za Božjo pričujočnost, ki jo prav v molku najlažje doživimo. Tako je samota lahko v blagoslov, saj more človeka rešiti njegovih krink in ga prisiliti, da se sreča s svojo resnično podobo; prav tako more poglobiti njegovo vero in ga napotiti, da začne iskati bolj oseben stik z Bogom. V grenkih urah samote je misel na Božjo Usmiljeno pričujočnost in Dobroto morda lahko pomemben žarek upanja in tolažbe, ko molimo, prosimo Boga, beremo, se družimo in po svojih močeh kaj malega z rokami delamo in služimo drugim s tem kar zmoremo. Nikoli pa ne smemo misliti, da smo sami, saj je Bog vedno z nami. Spoštujmo in bodimo usmiljeni in dobri do vseh ljudi in tudi do starejših, ki nosijo težo starosti, bolezni, preizkupenj in osamljenosti, saj so tudi oni Božji Otroci,m ki so vredno naše pozornosti in pomoči. Amen. Janez

   MOLITEV V STAROSTI (PSALM 71, 9 – 16)
   9 Ne zavrzi me Bog na stare dni,
   ko mi pešajo moči, me ne zapusti!
   10 Zakaj moji sovražniki govore o meni,
   prežijo name in se posvetujejo,
   11 govoreč: »Bog ga je zapustil;
   podite ga in ga zgrabite,
   ni ga, ki bi ga rešil!«
   12 O Bog, ne bodi daleč od mene,
   moj Bog, hiti mi pomagat!
   13 Osramočeni naj izginejo nasprotniki mojega življenja:
   naj jih pokrijeta osramočenje in sramota, ki mi želé nesrečo.
   14 Jaz pa bom vedno upal,
   vsak dan bom množil tvojo hvalo.
   15 Moja usta bodo oznanjala tvojo pravičnost,
   ves dan tvojo pomoč: saj ji ne vem mere.
   16 Razlagal bom Božjo Moč,
   Gospod, slavil bom tvojo, samo tebi lastno pravičnost.
    
   BLAGOSLOV NEKEGA STARČKA (Bosmans)
   Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki razumejo,
   da so moje noge postale počasne
   in da se mi roke tresejo.
   Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki mislijo na to,
   da moja ušesa slabo slišijo
   in da bolj počasi dojemam.
   Blagoslovljeni naj bodo tisti, ki vedo,
   da moje oči ne vidijo več dobro.
   Blagoslovljeni naj bodo tisti,
   ki me ne ozmerjajo,
   kadar mi kaj pade na tla,
   in ki mi pomagajo najti moje stvari.
   Blagoslovljeni naj bodo tisti,
   ki se mi prijazno smehljajo
   in z menoj malo pokramljajo.
   Blagoslovljeni naj bodo tisti,
   ki so obzirni do mojih težav
   in mi pomagajo lajšati bolečine.
   Blagoslovljeni naj bodo tisti,
   ki mi dajejo čutiti, da sem ljubljen,
   in ki nežno ravnajo z menoj.
   Blagoslovljeni naj bodi tisti,
   ki bodo ostali z menoj,
   ko bom odšel na pot v večnost.
   Blagoslovljeni naj bodo vsi,
   ki so dobri z menoj.
   V meni vzbujajo misli na dobrega Boga.
   In zagotovo jih ne bom pozabil,
   ko bom nekoč pri njem.
   Phil Bosmans belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

   Vsi bomo enkrat ostareli. Čeprav, ko smo mladi, na to ne pomislimo. Tudi danes ne pomislimo dovolj na Človeka, ampak se gleda le skozi denar in dobiček. Vsi nekam zelo hitimo in v naglici pozabljamo nase, na druge ter na Boga. Ne vidimo pa, da vse to ustvari Človek s svojim zavzetim Delom, Znanjem, Inovacijami, Modrostjo, Izkušnjami, Zavzetostjo in Lojalnim odnosom do dela, ko marsikaj naredi ne le za denar, ampak tudi za to, da bo to koristilo Človeštvu. In od vsakega se lahko kaj naučimo, kot pravi Nemec Heinrich Schliemann: “Izgubljen je dan, ko se od sočloveka nismo ničesar novega in koristnega naučili”. Tako od mladih, kot tudi od starejših, ki imajo veliko modrosti in izkušenj”. Ni medgeneracijskih nasprotij, je le sodelovanje in medsebojno razumevanje ljudi, ki zato več naredijo. In vse kar naredimo potrebuje Božji Blagoslov, saj brez Boga ni nič.

   Und von jedem können wir etwas lernen, wie der Deutsche Heinrich Schliemann sagt: Der Tag ist vorbei, an dem wir von einem Mitmenschen nichts Neues und Nützliches gelernt haben. “Wie junge Menschen, aber auch ältere Menschen, die die Tugenden der Weisheit und Erfahrung haben. Es gibt keine Generationenübergreifenden Gegensätze, sondern nur Kooperation und gegenseitiges Verständnis der Menschen, die mehr tun. Aber nicht ohne Gott unseren Herrn.

   Odgovori
9. Miro says:

   19. oktobra, 2020 at 10:43

   MOLITEV JE BOJ Z BOGOM, KI SE ODVIJA V SVOBODI IN Z VZTRAJNOSTJO KOT ISKREN POGOVOR S PRIJATELJEM (papež Frančišek)

   »Molitev nam spremeni srce. Pomaga nam razumeti, kakšen je naš Bog. In zato je pomembno govoriti z Gospodom. Ne s praznimi besedami, kot to delajo pogani, pravi Jezus. Treba je govoriti realno: ‘Poglej, Gospod, imam to težavo … v družini, z mojim otrokom, glede tega, glede tistega … Kaj lahko naredim? Glej, ti me ne moreš pustiti kar tako!’ To je molitev! Takšna molitev zahteva veliko časa. To je čas, ki je potreben, da bi bolje spoznali Boga, kot je to pri prijatelju, saj Sveto pismo pravi, da je Mojzes molil h Gospodu, kot prijatelj govori s prijateljem. Sveto pismo pravi, da je Mojzes govoril z Gospodom iz obličja v obličje kot prijatelj. Takšna mora biti molitev: svobodna, vztrajna, z utemeljitvami. Tudi z malo ‘oštevanja’ Gospoda: ‘Obljubil si mi to in tega nisi storil …’ Tako kot se govori s prijateljem. Odpreti moramo srce za takšno molitev …« (odlomek iz razmišljanja papeža Frančiška).

   Več o tem na:
   http://www.mirenski-grad.si/molitev-je-boj

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    18. oktobra, 2020 at 15:20

    MOLITEV SV. MATERE TEREZIJE, KI JO DRUŽINE LAHKO MOLIJO VSAK DAN – V TEJ MOLITVI JE TUDI NADVSE POMEMBEN VZKLIK: NAJ JEZUSOVO EVHARISTIČNO SRCE NAREDI NAŠA SRCA PONIŽNO, KOT JE NJEGOVO!

    Častitljivi Patrick Peyton je nekoč dejal: »Družina, ki moli skupaj, ostane skupaj.« Molitev je temeljnega pomena za složno družinsko življenje in najbolj gotov način, da ostanemo povezani, ne glede na to, kakšne težave se pojavijo na poti. Sv. mati Terezija se je tega dobro zavedala in je družine spodbujala, naj redno skupaj molijo. Sestavila je celo svojo molitev, ki jo družine lahko molijo vsak dan. Če želite malce osvežiti svojo vsakodnevno družinsko molitev, poskusite moliti z njenimi besedami.

    Nebeški Oče,
    s Sveto nazareško Družino
    si nam dal življenjski zgled.
    Pomagaj nam, ljubeči Oče,
    da bo naša družina postala novi Nazaret,
    kjer bodo vladali ljubezen, mir in radost.
    Naj bo globoko razmišljujoča,
    vdana evharistiji
    in poživljena z radostjo.
    Pomagaj nam, da bomo v družinski molitvi
    ostali povezani v veselju in žalosti.
    Nauči nas, da bomo videli Jezusa v članih svoje družine,
    posebej takrat, ko nam bodo povzročali največ skrbi.
    Naj Jezusovo evharistično srce
    naredi naša srca ponižna, kot je Njegovo,
    in nam pomaga, da bomo na svet način
    še naprej opravljali družinske dolžnosti.
    Naj se ljubimo med seboj,
    vsak dan bolj,
    kakor Bog ljubi vsakega izmed nas,
    in naj si odpuščamo napake,
    kot Ti odpuščaš naše dolge.
    Pomagaj nam, ljubeči Oče,
    da bomo sprejemali vse, kar nam daješ,
    in dajali vse, kar nam boš vzel,
    z velikim nasmehom na obrazu.

    Brezmadežno Marijino Srce,
    začetek našega veselja, prosi za nas.
    Sv. Jožef, prosi za nas.
    Sveti angeli varuhi,
    bodite vedno z nami,
    varujte in vodite nas.
    Amen.

    (povzeto po: Aleteia)

    Odgovori