Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   27. oktobra, 2020 at 8:22

   BOŽJA BESEDA: »PROSITE IN VAM BO DANO! IŠČITE IN BOSTE NAŠLI! TRKAJTE IN SE VAM BO ODPRLO! KAJTI VSAK, KDOR PROSI, PREJME; IN KDOR IŠČE, NAJDE; IN KDOR TRKA, SE MU BO ODPRLO! (Lk 11, 9-10)

   BOG DAJE DOBRE DAROVE SVOJIM OTROKOM, ČE GA PROSIJO!

   Molivec je kot nadležni prijatelj, ki pride po pomoč k prijatelju ob nepravi uri. Usliši ga, ker je prijatelj in ker je nadležen. Bog je boljši od najboljšega prijatelja in daje dobre darove svojim otrokom, če ga prosijo. Kaj prosim? Zakaj nisem bolj vztrajen in mu več ne zaupam? Gospod, hvala za potrpežljivo ljubezen, s katero sprejemaš in uslišiš vsako mojo molitev (Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si moje Življenje, moja Ljubezen. Hvala, ker nas nenehno spodbujaš k vztrajni molitvi, k življenju v Tvoji moči.

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   27. oktobra, 2020 at 6:33

   RAZUZDANOST, PIJANOST IN ŽIVLJENJESKE SKRBI (Mirenski Grad)-poglejmo, kaj je dejansko razuzdanost, …….

   Pomislimo, kaj vse se skriva za besedami razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi. Najprej razuzdanost, kaj pomeni ta beseda? Seveda najprej razumemo besedo kot spolni razvrat. A ne gre le za to. Poglejmo, kako je sestavljena ta beseda, kaj je v njenem jedru? Katero besedo najdemo v njej? Uzda. Kdo ima uzda? Konj. Zakaj? Da ga lahko gospodar, bodisi na sedlu ali na vozu vodi. Besedo razuzdanost lahko razumemo, kot da nekdo sname uzda, se ‘razuzdi’. Kaj bi to pomenilo? Da je sam svoj gospodar, nikogar ne potrebuje, on sam si lahko govori, kaj je dobro in kaj slabo, kaj bo delal in česa ne.

   To, da smo nagnjeni k temu, da delamo po svoje, mislim, da ni nobena skrivnost. Kako preseči razuzdanost, kako si prav nadeti uzda, sprejeti pravega gospodarja, to pa je gotovo vprašanje adventnega časa. Koga poslušam, kdo mi more kaj reči?

   Naslednja beseda je pijanost. Kakor pri prvi besedi, tudi pri tej najdemo najprej ozko razlago. Človek je pijan, če se napije. A pijan je tudi zmage, pijan je od določenih občutkov, pijan je v različnih užitkih: ob računalniku, mobitelu ali čem drugem. Nasprotje od pijanosti, je treznost. Pijanost je stanje, ki ne boli, je občutje nekakšne blaženosti. Nasprotno od tega je treznost, ki pa pogosto boli. Čutimo bolečino, ko si telesno ali duhovno nečesa želimo: lahko smo lačni, žejni, hrane in pijače, nežnosti, sprejetosti, uspeha. Treznosti ni vedno lahko prenašati, zato je vsaka odvisnost odlična bližnjica do prijetnejšega stanja: pojedanje sladkarij, klepetanje, beg v delo, televizija, internet, mobitel. Vsekakor spet bi jo pobrisali v svoj svet.

   In potem je tu še Jezusovo opozorilo, naj ne bomo obteženi z življenjskimi skrbmi. Mar ni najbolj logično, da je človek v skrbeh zaradi čisto življenjskih skrbi? Poskrbeti moramo za materialne dobrine, otroci za šolo itd. Kaj je v tem slabega? Najbrž gre za zelo preprosto stvar. Živali morajo poskrbeti za hrano, za prostor bivanja, za toplo ležišče, človek pa je ustvarjen še za nekaj več. Človek se od živali razlikuje po tem, da ima dušo. Ni le telo, ampak je tudi duh. Kako naj poskrbimo za duha, če pa nas ves čas obremenjujejo življenjske skrbi?

   http://www.mirenski-grad.si/a01-razuzdanost-pijanost-zivljenjske-skrbi

   Odgovori
   • Hvala says:

     27. oktobra, 2020 at 7:18

     Res je, kako naj človek poskrbi za svojega duha, če je ves čas obremenjen s skrbmi , kako bo to, kako bo ono itd…?

     Gospod je tudi zapovedal, da se sedmi dan počiva.

     Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil;
     sedmi dan pa počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil.
     In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival
     po vsem svojem delu, ki ga je ustvaril in naredil.
     1 Mz 2,2.3 eku

     Če človek izroči svoje življenje Gospodu, svojo družino itd., bo Gospod razporedil čas, da bo vse delo, ki je potrebno opravljeno v pravem času .
     Če skrbi za lilijo na polju, pa ne bo skrbel za človeka???

     Mi ljudje se preveč mučimo s svojimi močmi. Zato tudi ni uspeha, delamo lahko noč in dan s svojimi načrti, itd…Skrbi je potrebno izročiti Gospodu, tako kot je zapovedal, spoštovati in uresničevati NJEGOVO VOLJO.

     Glejte, na svetu je približno , če se ne motim okoli 8 milijard ljudi. Vsi smo unikati, ustvarjeni od Boga.
     Nekateri bi želeli, da bi imeli celo leto poletje, drugim je prevroče poleti, nekateri bi želeli določen dan deževje, nekateri veter, nekateri bi hoteli takoj imeti družino, drugi bi želeli zamenjati službo, nekateri ne bi šli na delo v tujino , itd….., milijarde želja. Vendar tako ne gre. Zamislite si, kaj bi nastalo v svetu, če bi bilo vse po naših željah?.

     Opazujmo in glejmo Gospoda, ki je Alfa in Omega. Brez Njega ne bo nihče na svetu odprl vrat, ki jih je On zaprl, niti jih ne bo noben človek zaprl, če jih ne bo On odprl. Sledimo Božji volji, prepustimo se Gospodu. To je pa težko, vendar gre, ampak samo z Gospodom. Velikokrat je bilo že omenjeno, da je izpolnjevanje Božje volje, oz. poslušnost Bogu težko. Ampak z Bogom je vse mogoče in pri Bogu ni nič nemogoče. Mogoče bomo postopoma bolj razumeli, kaj je izpolnjevanje BOŽJE VOLJE . Svet Duh razodeva Resnico.

     Problem je v nas ljudeh. Težko se prilagajamo na spremembe, težko gremo ven iz “cone udobja”, težko se odpovemo brez potrebnim stvarem, težko se prilagajamo drug drugemu, zahtevamo svoje itd……Vendar skupaj z GOSPODOM ZMOREMO VSE!

     Odgovori
3. Miro says:

   26. oktobra, 2020 at 18:14

   SV. MATI TEREZIJA NAM GOVORI O MODROSTI KRIŽA!

   »Danes je svet »odprta Kalvarija«. Duševno in telesno trpljenje je prisotno vsepovsod. Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečina, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi. Sprejmite jih kot dar – vse za Jezusa. Resnično doživljate Kristusovo trpljenje, zato sprejmite Jezusa, ko vstopa v vaše življenje – potolčen, razdvojen, poln bolečin in ran.« (duhovna misel sv. Matere Terezije)

   Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
4. Miro says:

   26. oktobra, 2020 at 17:10

   SV. BONAVENTURA JE KOT DOBRI PASTIR VODIL DUŠE NA DOBRE PAŠNIKE – MNOGIM JE POMAGAL, DA SO DOSEGLI NEBESA!

   »Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj« (Kor 15,10). Te besede apostola Pavla veljajo tudi za svetega Bonaventura, ki se je seveda tudi sam veliko trudil, garal in pomagal trpečim, potrebnim dušne in telesne pomoči.

   Več o njegovem življenju na:
   http://svetniki.org/blazeni-bonaventura-iz-potenze-redovnik

   Božje usmiljenje, ti veseljen in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Bonaventura, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     26. oktobra, 2020 at 18:11

     Oprostite, zaradi pomote pri zapisu stopnje. Zaenkrat še ni sveti, ampak blaženi Bonaventura!

     Odgovori
5. Miro says:

   26. oktobra, 2020 at 12:51

   TRUDIL SE BOM ZA ODKRITO ZAUPANJE JEZUSU!

   BOŽJA BESEDA: »Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil« (iz svetega Evangelija, Mr 3, 22-30).

   Jezus kaže na lažne obsodbe pismoukov in odkriva pomen svojega poslanstva osvobajanja ljudi. On je odrešenik. Kdor zavrže njegovo pomoč in ljubezen, postane popoln ujetnik svojega zla. Trudil se bom za odkrito zaupanje Jezusu. Gospod, pomagaj mi, da bom v še tako hudi temi iskal pomoči pri tebi, ki si usmiljen in vedno prinašaš svoje odpuščanje ter pomoč (povzeto po: Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Sami, zgolj s svojim razumevanjem, se ne moremo dokopati niti do resnice o Bogu niti do resnice o sebi in bližnjih, do resnice, kaj smo pred Bogom, kaj Bog pričakuje od nas v skladu z Njegovim načrtom, ki ga ima z nami. Zato ponižno molimo za razsvetljenje v moči Svetega Duha in ga prosimo za uvajanje v globoke skrivnosti Božjega kraljestva: Pridi, Sveti Duh, in mi pomagaj, da že danes začnem znova, vendar ne na svoji, ampak na Tvoji »valovni dolžini«!

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   26. oktobra, 2020 at 11:13

   ČE BOMO NAŠO DUHOVNO MATER MARIJO GOREČE ČASTILI, BOMO V PRIJATELJSTVU Z NJO IN Z NJENIM SINOM VSE ŽIVLJENJE, ZATO TUDI OB SMRTI

   Škof Dupanloup (Dipanlú) je pripovedoval naslednji zgled: Nekega dne so ga poklicali k na smrt bolni mladi ženi, kateri je pred več leti podelil prvo sveto obhajilo. Škof jo je pomiloval, kako težak križ je morala sprejeti. Žena je spregovorila:

   »Gospod škof, ali mislite, da bom prišla v nebesa?«

   »Gospa, jaz trdno zaupam.«

   »Jaz sem o tem popolnoma prepričana in gotova.«

   »Kdo vam daje tako gotovost?«

   »Nasvet, ki ste mi ga vi sami nekoč dali. Na dan mojega prvega obhajila ste mi priporočili, naj vsak dan prav zbrano zmolim eno zdravamarijo. In to sem tudi storila. Štiri leta ni minil dan, da ne bi zmolila rožnega venca. To je tisto, kar mi daje gotovost, da bom rešena in da bom prišla v nebesa. Marijo sem štiri leta vsak dan tolikokrat prosila: ‘Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.’ Težko bi zato mogla verjeti, da bi me Marija sedaj ob smrti zapustila. Ona je pri meni, ona me bo popeljala tudi v nebesa.«

   Škof je povedal, da je bil kmalu priča njene blažene smrti, ki je ni mogoče popisati in je tudi nikdar ne bo mogel pozabiti.

   Smrtna ura je najbolj odločilna za nas, zato je nadvse pomembno, da smo takrat v prijateljstvu z Bogom, v božji milosti, brez smrtnega greha. Če bomo našo duhovno Mater goreče častili, bomo v prijateljstvu z njo in z njenim Sinom vse življenje, zato tudi ob smrti. »Še smrtna težava mi strašna ne bo, če gleda me mater’no tvoje oko. Če z milostno roko obrišeš obraz, če v srcu: ‘Marija!’ bo zadnji moj glas.«

   Povzeto po: Nauči nas moliti 4, pater Anton Nadrah

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Janez says:

   26. oktobra, 2020 at 11:01

   Zakaj Izbrati IN Reči DA Vsemogočnega Boga in Verovati ter zazupati Božji Besedi v Svetem pismu?
   Medmrežje Vsakstudent

   Ali Bog resnično obstaja? Da! Ta prispevek nam ponuja v premislek in za duhovno držo nekatere iskrene razloge, ki dokazujejo obstoj Dobrega in Usmiljenega Boga. Verujmo Bogu in Spolnjujmo Božjo Besedo, ki nam jo Bog razodeva preko ljudi, Narave in Svetega pisma!

   Veliko nas o Bogu razmišlja kot o »idealnem« Bogu; kot takšen pa bi moral biti mogočen, a vseeno skrben, vseprisotren, Ljubeč in Usmiljen. Bog, ki nas vselej razume in nam v stisdkah in preizkušnkjah vedno Pomaga!. Ki nam ob spokoritvi odpušča naše grehe! Ker je Jezus na križu umrl za vse nas ljudi in nas po Božji Volji vse Odrešil. Na nas pa je ali bomo živeli pravično in spolnjevali vse Božje postave in spolnjevali Božjo Voljo. In bili podobni Jezusu! Bili Dobri, Usmiljeni in Ljubeči do bližnjih inm jim pomagali in služili tako, kot je to počel Jezus ko je bil z nami na Zemlji. Ravno o teh kakovostih Boga nam govori Sveto pismo, zato molimo, da bomo Božjo Besedo in Božjo Voljo ter Nauke Jezusa iz Evangelija Pravilno Razumeli in jih v življenju upoštevali in ponižno ter vestno izvajali z Ljubeznijo do Boga in do Ljudi!. Naj nam vse to pomaga k temu, da bomo dobri ljudje in dobri kristjani!

   1) Božja narava – Bog, ki je mogočnejši od nas
   Ljudje smo v zadnjih nekaj letih dosegli ogromen tehnološki napredek. Naša življenjska doba je daljša od dobe naših prednikov, letimo lahko hitreje od zvočne hitrosti in lahko se povežemo z ljudmi, ki so na drugem koncu sveta, samo z računalniško tipkovnice. Toda medtem ko nam nekatere plati našega življenja kažejo velik napredek, se v drugih jasno vidi nazadovanje. Vsako desetletje lahko na novo opazujemo, kako narašča nasilje, zločin, ločitve in samomori najstnikov. Na tisoče ljudi po celem svetu zboli za koronavirusom vsak dan in na stotine milijonov ljudi trpi zaradi nenehnega pomanjkanja in lakote. Še bi lahko naštevali. V zadnjih desetletjih smo bili npr. priče rekordnemu številu vojn po celem svetu. Ljudje pogosto mislimo, da smo nekaj posebnega, nekakšna človeška božanstva, a nam ta služba na žalost ne gre ravno najbolje od rok. Kljub temu, da je naša tehnologija na višku, nas še vedno pesti kriminal, rasistični spori, ločitve in umetno ustvarjena lakota, vojne, bolezni, onesnaževanje narave itd. Ravno zato je bolje, da imamo Boga, ki je mogočnejši od človeštva – Boga, ki ima moč, da nas popelje onkraj meja naših zmožnosti in nas opozori in vodi ter uči ter tudi kaznuje zaradi grehov in žalitev Boga Očeta. Bog, ki nam ga opisuje Sveto pismo, pa je natanko takšen. On pravi, da je Stvarnik vesolja, ki skrbi za vse in vse ohranja – On je vsevedni, vsemogočni in transcendentni Bog, ki obstaja že od vekomaj. On pravi: »Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej, jaz sem s svojimi rokami razprostrl nebo.«1 »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz.«2 »Jaz sem … on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.«3

   2) Božja narava – Bog, ki ga lahko osebno spoznamo
   V današnjih dneh je zelo popularno, da o Bogu razmišljamo kot o nekakšnem nevidnem energijskem polju, ki biva v vsakem živem bitju. A četudi Božja moč iz trenutka v trenutek vse stvari ohranja pri življenju, še ne pomeni da je to edino česar je Bog zmožen. Ali ne bi bilo bolje, če bi lahko Boga dojemali kot prijatelja, starša ali vrstnika? Lahko bi se z njim pogovarjali, mu zaupali svoje težave, ga prosili za nasvet in skupaj z njim uživali življenje. Le kaj nam lahko pomeni neoseben, neveden in oddaljen Bog?
   Kljub njegovi veličini in »drugačnosti« se Bog Svetega pisma vseeno pusti spoznati in si želi, da ga spoznamo. Čeprav ga ne vidimo, se lahko vseeno z njim pogovarjamo, ga sprašujemo in poslušamo, on pa nam bo vedno odgovoril in nam dal napotke za življenje. Bog nam najpogosteje svetuje in z nami spregovori ravno preko Svetega pisma, ki ga mnogi razumejo kot ljubezensko pismo Boga človeštvu. Pravzaprav ima lahko človek z Bogom zelo podoben odnos, kot bi ga imel s kakšnim svojim sorodnikom, saj že sam Gospod poimenuje tiste ki ga spoznajo za svoje otroke in prijatelje. Tako lahko vidimo, da je Bog Svetega Pisma vse kaj drugega kot neoseben. Pravzaprav je zelo čustveno bitje, saj se zna razjeziti in užalostiti ter nam obenem pokazati milost, dobroto in odpuščanje. Gospod ima svojo osebnost in um, kar nam pove, da je razumen Bog in ta Bog si želi, da bi o njem spoznali več kot le dejstva. Želi si, da bi ga spoznali osebno – hoče biti naš najboljši prijatelj. »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga.«4

   3) Božja narava – Bog, ki človeka razume
   Ljudje pogosto razumemo Gospoda kot odsotnega in oddaljenega Boga, ki je ustvaril vesolje in ga potem zapustil. A vendar bi se nam vsem bolje godilo, če bi vedeli, da imamo Boga, ki skrbi za vesolje in spremlja dogajanje na Zemlji – kaj šele v trenutkih, ko nastopijo težave, odgovornost in ovire, ki jih moramo kot ljudje premagati? Ali se nam ne bi godilo bolje, če bi imeli Boga, ki nas razume in ki ve, kako težko je vztrajati v tem krutem svetu, ki ga je ustvaril za nas? Bog Svetega pisma ve, kako težko je biti človek, saj Jezus Kristus, ki se je utelesil v človeško telo in prevzel človeško naravo, ni le Božji Sin, temveč je hkrati sam Bog. »V začetku je bila Beseda [Jezus] in Beseda [Jezus] je bila pri Bogu in Beseda [Jezus] je bila Bog. In Beseda je postala meso [človek] in se naselila med nami.«5 O Božjem Sinu nam Sveto pismo pove naslednje: »On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja.«6 On je »podoba nevidnega Boga.«7 On je »močni Bog, večni Oče«8, ki je »postal podoben ljudem.«9 »V njem telesno biva vsa polnost božanstva«10 in »v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari.«11 Jezus je sam o sebi rekel: »Kdor je videl mene, je videl Očeta.«12 »Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal«13 in »Jaz in Oče sva eno.«14
   Čeprav je Jezus Bog v pravem pomenu besede, je imel obenem tudi vso človeško naravo – čutil je lakoto, jokal je, spal in jedel. Moral je prebroditi podobne težave, kot jih imamo mi, in prestati tudi nekaj hujših. Zato nam Sveto pismo pravi, da nimamo takšnega boga, ki »ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi«15, saj je bil »kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha.«16
   Tako lahko iz Svetega pisma razberemo, da Bog ni živel brez bolečine, trpljenja in zla tega sveta, temveč je moral v življenju veliko pretrpeti, prav tako kot moramo trpeti mi. Pravzaprav je živel zelo skromno, saj se je rodil v revni družini, verjetno ni imel nekih fizičnih posebnosti, moral se je soočati z raznimi očitki in sovraštvom; pogosto ga niso razumeli niti prijatelji in sorodniki, za zaključek pa so ga še po krivem usmrtili.

   4) Božja narava – Bog, ki nas ima resnično rad
   Večina ljudi si želi, da bi bili sprejeti in ljubljeni. Želimo si, da bi nas imeli ljudje radi ter da bi to svojo ljubezen in skrb dokazali z dejanji in ne le s plitvimi besedami. Ali ni podobno tudi pri Bogu? Hočem reči, ali ne bi bilo idealno, če bi nas imel Bog res rad in nam to ljubezen na očiten način tudi izkazoval? Bog Svetega pisma pa nas resnično ljubi in to ljubezen nam je izpovedal v Svetem pismu, ki pravi: »Bog je ljubezen.«17 A vsi vemo, da besede nikakor ne morejo izkazati ljubezni in skrbi tako dobro kot dejanja in ravno zato je naš Bog tako edinstven in neverjeten.

   5) Bog nam je svojo Ljubezen resnično razodel …
   »Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.«18 »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«19
   Sveto pismo nam o Bogu govori, da je popoln in svet: »Bog je luč in v njem ni nobene teme.«20 Bog je poslal na svet svojega edinega sina zato, da bi le-ta ljudem omogočil odpuščanje svojega očeta, saj bi le tako lahko z nami vzpostavil čist in nedolžen odnos, ki si ga On kot popolno bitje želi. Jezusovo življenje je bilo moralno nesporno, a so ga kljub temu pretepli, mučili in križali, kot »plačilo« za vse krivične stvari, ki smo jih mi storili v mislih, besedah in dejanju (greh). Pravzaprav je umrl v našem imenu in namesto nas: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.«21 »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, GOSPOD pa je naložil nanj krivdo [greh] nas vseh.«22 Bog nas ima tako rad, da je poslal svojega edinega sina, da je umrl namesto nas in plačal odkupnino za naše grehe. Bog si nas je tako zelo želel osebno spoznati, da je bil pripravljen za to narediti, karkoli bi bilo potrebno – potrebno pa se je bilo soočiti z našim grehom. Sedaj imamo ljudje možnost popolnega odpuščanja in lahko začnemo brezmadežni odnos z Bogom tako da živimo pravično po Evangeliju in spolnjujemo Božjo Voljo.

   6) Božja narava – Bog, ki ima vse stvari pod nadzorom
   Vse grozote, ki se dogajajo širom sveta, nam pričajo o tem, da vsemogočni in dobri Bog ne obstaja, kajne? Pravzaprav ni tako. Tudi popoln Bog lahko dopusti, da se nekaj časa dogajajo slabe stvari, če so le te del večjega načrta. Kljub temu da Bog točno ve kaj se na svetu dogaja, nekaterih stvari noče preprečiti, saj so del njegovega velikega načrta. Takšen Bog je Bog Svetega pisma, saj pravi, da se na svetu nič ne zgodi brez njegovega vedenja. On je absolutni vladar, ki vlada nad vsemi stvarmi. »Kdo je tisti, ki je rekel, in se je zgodilo, ne da bi Gospod zapovedal?«23 »Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo. Pravim: Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.«24 »GOSPODOV nasvet pa ostane na veke«25 To sicer nikakor ne pomeni, da je Bogu vse, kar se na zemlji zgodi, po godu. Jezus je svojim učencem povedal kako naj molijo in eden izmed ključnih stavkov v tej molitvi je: »Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.«26 V nebesih se vedno godi Božja volja, medtem ko se na zemlji ne, in čeprav Bog vlada nad celotnim stvarstvom, še ne pomeni, da mu je všeč vse, kar se tu dogaja. Toda zagotovo ima dober razlog, da dopušča vse slabo na tem svetu (njegova dopustna narava); in ta razlog je svobodna volja, ki jo je poklonil vsem ljudem. A vendar ima Bog Svetega pisma poseben načrt in ne bo počival,»dokler ne uresniči in ne izpolni načrtov njegovega srca.«27 In kakšen je ta načrt? Njegov temeljni cilj je, da bi lahko z ljudmi prebival v popolnoma drugačnem okolju kot je ta, na katerega smo navajeni. O tem drugačnem okolju nam je znano naslednje: »’Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.’ Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: ‘Glej, vse delam novo!’«28

   7) Božja narava – Bog, ki daje ljudem namen in smisel življenja
   Če pomislite na kakšno pomembno delo, nalogo ali projekt, ki ste ga uspešno končali, si verjetno lahko še vedno prikličete v spomin, kako je na koncu ves trud dobil svoj smisel. Si želite, da bi bilo vaše celotno življenje takšno? Da bi bilo nekaj vredno? Ali je mogoče, da obstaja Bog, ki vas je obudil v življenje z nekim namenom in vas lahko tudi popelje do spoznanja tega namena?
   Da! Bog Svetega pisma je ta Bog. Zagotavlja nam, da lahko v naša življenja prinese namen in smisel. Preko osebnega odnosa z Njim lahko opravljamo »dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.«29 Vsak od nas lahko pozitivno vpliva na življenja drugih in tako postane del njegovega velikega načrta. Če osebni odnos z Bogom iz trenutka v trenutek poglabljamo, nam prek Svetega pisma sporoča in vodi naše korake po poti, ki ščiti naše interese, obenem pa je tudi njemu všečna. »Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«30 To še ne pomeni, da bo naše življenje potem čudovito, saj še vedno obstajajo osebne tegobe, bolezni in težave, ki nas spremljajo celo življenje. Življenje nikakor ne postane popolno, temveč bogatejše. Sveto pismo pravi, da če bomo spoznali Boga, bo sad našega življenja »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.«31

   8) Božja narava – Bog, ki nam omogoča resnično izpolnitev
   Poudarili smo že, da se večina ljudi želi čutiti sprejete in ljubljene; prav tako si želimo doseči tudi dovršitev življenja. Celo življenje čutimo v sebi žejo, ki jo moramo potešiti, in čeprav se trudimo, da bi to potrebo zapolnili z denarjem, materialnimi dobrinami, ljubezenskimi avanturami in raznovrstno zabavo, nam to ne uspe. Ali ne bi bilo zato imenitno, če bi nam lahko Bog zapolnil ta prazni del življenja in nam že samo s svojo prisotnostjo zagotovil nenehen občutek polnosti življenja? Sveto pismo nam govori o Bogu, ki nam to polnost življenja omogoča. Jezus je rekel: »Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«32 Dejal je tudi: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«33 Tako nam Bog v Svetem pismu zagotavlja, da lahko v nas pogasi notranje hrepenenje, ki ga ne more napolniti nobena druga stvar v življenju. (Pravzaprav nas je ustvaril prav na takšen način!)

   9) Popoln Bog
   Če bi lahko izbrali svojega Boga, kakšen bi bil? Sveto Pismo govori o edinem pravem Bogu, ki je Stvarnik vsega sveta; ta Bog je popoln in resničen. Ljudje nismo zmožni, da bi ustvarili kakšnega novega Boga tako, da bi si preprosto zamislili njegov obstoj. In tudi če bi bilo to možno, zakaj bi si želeli kaj takega? Bog, ki že obstaja, je popoln. V tem članku smo zelo na hitro preleteli nekaj stvari, ki jih vemo o svetopisemskem Bogu, če pa vas zanima še kaj v tej smeri, Več si lahko izvorno v Svetem pismu preberemo v Janezovemu evangeliju. Ali ni samoumevno, da se nam bo Nevidni in Vsempogočni Bog, če resnično obstaja, enkrat tudi razodel? Še zlasti, če si iskreno želimo njegove bližine? Sam pravi: »Ljubim té, ki me ljubijo, kateri me iščejo, me najdejo.«34 »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!«35 Za začetek je vedno potrebna zavestna odločitev, da si želimo z Bogom to vezo Vere začeti in vztrajati. Prav tako je tudi pri Bogu, ko se zavestno odločite in mu iskreno rečemo: »Da«. Jezus Kristus je za naše grehe umrl na križu, tretji dan je vstal od mrtvih in še danes kraljuje na prestolu Najvišjega. On nudi možnost novega življenja, če mu le zaupamo svoje grehe in verjamemo v njegovo odrešenje: »Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«36 Tedaj bomo spoznali Boga v Nebesih in videli Jezusa, Marijo in svetnike z angeli. Bog ne dela razlik in se ne ozira na to kdo smo, kako bogati smo in kakšen položaj v družbi, podjetjih, fundacijah, drugih ustanovah in v Cerkvi zasedamo, koga vse od pomembnih oblastnikov in poslovnežev poznamo ali poznamo npr. predsednike, škofe in direktorje ipd. Vse to ni pomembno v Božjih Očeh, ki hoče, da živimo pravično in da smo dobri. Vsi ljudje smo prišli goli in bosi, brez vsega na svet brez svojega pristanka, po Božji Volji, kot sad ljubezni med miožem in ženo v zakonski skupnosti in brez vsega bogastva in premoženja bomo s sveta ob dopolnitvi življenja na zemlji tudi odšli. Vsi ljudje smo bili namreč ustvarjeni po njegovi podobi in smo del njegove velike družine: »velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov.«37 Nobena zabloda in noben greh nam ne more preprečiti osebnega odnosa z njim, saj je za naše grehe že poskrbel tako, da je za naše grehe na križu umrl in nas z vstajenjem od smrti odrešil. Sedaj je odvisno le še od nas in od našega zaupanja v resnico, da je Jezus za nas in za vse naše grehe ter prestopke, ki smo jih v preteklosti zakrivili, res umrl na križu. In da molimo, verjemo in hodimo po Poti Odrešenja h Kristusu ter spolnjujemo tudi najvišjo Jezusovo zapoved: da Ljubimo Boga in Ljudi!.

   »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36). Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,34-40): Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

   Povzeto po Medmrežju Vsakstudent

   1 Janez 4, 9: Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.
   1 Janez 2, 5: V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem.
   1 Janez 3, 17: Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?
   1 Janez 5, 3: To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke.

   Odgovori
8. Miro says:

   26. oktobra, 2020 at 8:39

   DUHOVNO OBHAJILO JE MOČNO OROŽJE V BOJU PROTI SKUŠNJAVAM – PROSIMO: »PRIDI, JEZUS, IN OBLIKUJ MOJE SRCE PO SVOJEM PRESVETEM SRCU!«

   Duhovno obhajilo lahko prejmemo, kadar ne moremo k svetemu obhajilu zaradi svojega zdravstvenega stanja ali kadar duhovnik ne more do nas. Lahko pa ga prejmemo tudi takrat, kadar smo sicer prisotni pri sveti maši, a zaradi našega grešnega stanja in nezmožnosti opraviti sveto spoved ne moremo prejeti zakramentalnega obhajila. Duhovno obhajilo je močno orožje v boju proti skušnjavam. Če vas napada poželenje, maščevalnost, jeza ali zavist, lahko prosite: »Pridi, Jezus, in oblikuj moje srce po svojem presvetem Srcu!«

   Več o duhovnem obhajilu na:
   https://si.aleteia.org/2020/03/13/kako-se-povezati-z-jezusom-ce-ne-morete-prejeti-svetega-obhajila

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   26. oktobra, 2020 at 7:29

   JEZUSOVO SOČUTJE Z BOLNIKI IN NJEGOVA ŠTEVILNA OZDRAVLJENJA BOLNIKOV SO RAZLOČNO ZNAMENJE, DA JE Z NJIM PRIŠLO BOŽJE KRALJESTVO IN ZATO ZMAGA NAD GREHOM, TRPLJENJEM IN SMRTJO!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

   ZAKRAMENT BOLNIŠKEGA MAZILJENJA

   Kako so doživljali bolezen v stari zavezi?
   V stari zavezi človek med boleznijo doživlja svojo omejenost. Hkrati zaznava, da je bolezen skrivnostno povezana z grehom. Preroki so slutili, da more imeti bolezen tudi odrešujoč pomen za lastne grehe in za grehe drugih. Tako so bolezen doživljali s pogledom na Boga, od katerega je človek prosil ozdravljenja.

   Kakšen pomen ima Jezusovo sočutje z bolniki?
   Jezusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja bolnikov so razločno znamenje, da je z njim prišlo božje kraljestvo in zato zmaga nad grehom, trpljenjem in smrtjo. S svojim trpljenjem in smrtjo je dal Jezus trpljenju nov smisel: če je zedinjeno z njegovim trpljenjem, more postati sredstvo očiščenja in odrešenja za nas in za druge.

   Kako se Cerkev vede do bolnih?
   Cerkev je prejela od Gospoda naročilo, da ozdravlja bolnike. Zato si prizadeva negovati bolnike in jih spremljati s priprošnjo. Predvsem pa ima zanje poseben zakrament, ki ga je Kristus sam postavil in za katerega pričuje sveti Jakob: “Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj molijo nad njim ter ga v Gospodovem imenu z oljem mazilijo” (Jk 5,14).

   Kdo more prejeti zakrament bolniškega maziljenja?
   Ta zakrament more prejeti vernik, ki se znajde v smrtni nevarnosti zaradi bolezni ali starosti. Isti vernik ga more ponovno prejeti, če se bolezen poslabša ali če ga doleti druga huda bolezen. Kadar je mogoče, naj bolnik pred prejemom tega zakramenta opravi osebno spoved.

   Kdo podeljuje ta zakrament?
   Bolniško maziljenje smejo podeljevati samo duhovniki (škofje ali duhovniki).

   Kako se obhaja ta zakrament?
   Obhajanje tega zakramenta obstaja bistveno v maziljenju z oljem, ki ga po možnosti posveti škof. Maziljenje čela in rok (v rimskem obredu) ali tudi drugih delov telesa (v drugih obredih) spremlja duhovnikova molitev, ki prosi za posebno milost tega zakramenta.

   Katere učinke ima ta zakrament?
   Podeljuje posebno milost, ki bolnika v njegov blagor in v blagor Cerkve še globlje zedinja s Kristusovim trpljenjem. Podari mu tolažbo, mir in pogum in tudi odpuščanje grehov, če se bolnik ni mogel spovedati. Ta zakrament podeli včasih, če Bog hoče, tudi vrnitev telesnega zdravja. V vsakem primeru to maziljenje pripravlja bolnika na prehod v Očetovo hišo.

   Kaj je sveta popotnica?
   Sveta popotnica je evharistija, ki jo prejmejo tisti, ki so na tem, da zapustijo to življenje in se pripravljajo na prehod v večno življenje. Obhajilo s telesom in krvjo umrlega in vstalega Kristusa je v trenutku prehoda s tega sveta k Očetu seme večnega življenja in moč za vstajenje.

   (vir: Kompendij KKC, 313- 320, se nadaljuje)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     26. oktobra, 2020 at 9:11

     Molimo za tiste brate in sestre, ki (še) ne morejo dojeti, kakšno duhovno bogastvo vsebuje Katekizem katoliške Cerkve (KKC). Zavedajmo se, da so pri pripravi KKC, temelječega na Božji besedi, sodelovali škofje z vsega sveta! Leta 1992 je KKC uradno objavil papež Janez Pavel II. Kompendij katekizma pa je Cerkvi izročil papež Benedikt XVI., ki je poudaril, da se »zaradi svoje jedrnatosti, jasnosti in celovitosti Kompendij obrača na vse ljudi, ki sredi razpršenega sveta z raznovrstnimi sporočili želijo spoznati pot življenja, resnico, ki jo je Bog zaupal Cerkvi svojega Sina«.

     Odgovori
10. Miro says:

    25. oktobra, 2020 at 18:28

    DANES SE SPOMINJAMO SV. KRIŠPINA IN KRIŠPINIJANA – SVETA BRATA STA REVEŽEM ZASTONJ POPRAVLJALA ČEVLJE IN S SVOJO DOBROTO MNOGE PRIDOBILA ZA KRŠČANSTVO!

    -Pravičnim pride rešitev od Gospoda, ki je njih pribežališče ob času stiske.

    V stiski preganjanja zaradi vere sta bila Božje rešitve deležna tudi sveta brata Krišpin in Krišpinijan. Tudi mi vedno potrebujemo Božjo pomoč za stanovitnost v veri. Če pa smo bili Bogu premalo zvesti, to obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju obeh svetnikov na:
    http://svetniki.org/sveta-krispin-in-krispinijan-mucenca

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Sv. Krišpin in Krišpinijan, prosita za nas!

    Odgovori