Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   29. novembra, 2020 at 17:44

   POGLAVITNA STRAST JE LJUBEZEN, KI JO VZBUJA PRIVLAČNOST DOBREGA – VEST NAVZOČA V SRCU OSEBE, JE SODBA RAZUMA, KI V PRIMERNEM TRENUTKU UKAŽE ČLOVEKU, NAJ STORI DOBRO IN SE IZOGNE ZLA!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kaj so strasti?
   Strasti so nagnjenja, vzburkanosti ali vzgibi čutnosti – naravne sestavine človeške psihologije – ki nagibljejo človeka, da deluje ali da ne deluje v smeri tistega, kar dojemamo kot dobro ali kot zlo. Glavne strasti so ljubezen in sovraštvo, hrepenenje in strah, veselje, žalost, jeza. Poglavitna strast je ljubezen, ki jo vzbuja privlačnost dobrega. Samo dobro je ljubljeno, bodisi resnično ali navidezno dobro.

   Ali so strasti nravno dobre ali zle?
   Strasti, kot vzgibi čutnosti, niso ne dobre ne zle same v sebi. Strasti so nravno dobre, kadar prispevajo k dobremu dejanju, in zle v nasprotnem primeru. Biti morejo privzete v kreposti ali pa sprevržene v pregrehe.

   Kaj je vest?
   Vest, navzoča v srcu osebe, je sodba razuma, ki v primernem trenutku ukaže človeku, naj stori dobro in se izogne zla. Po njej človeška oseba zaznava nravno vrednost dejanja, ki naj ga stori ali že storjenega dejanja, in mu omogoča prevzeti odgovornost zanj. Kadar razumen človek posluša vest, more slišati Boga, ki mu govori.

   Kaj vključuje dostojanstvo osebe v odnosu do vesti?
   Dostojanstvo človeške osebe vključuje pravilnost vesti (to pomeni, da vest soglaša s tem, kar je v skladu z razumom in božjo postavo pravično in dobro). Zaradi tega osebnega dostojanstva človeka ni dovoljeno siliti, da bi ravnal proti svoji vesti. Prav tako ga ni dovoljeno ovirati, da bi delal po svoji vesti, zlasti v verskih zadevah.

   Kako se oblikuje vest, da bo pravilna in resnicoljubna?
   Pravilna in resnicoljubna vest se oblikuje z vzgojo, z usvajanjem božje besede in naukom Cerkve. Podpirajo jo darovi Svetega Duha in ji pomagajo nasveti modrih oseb. Za vzgojo vesti zelo koristi molitev in spraševanje vesti.

   Katera pravila mora vest vedno upoštevati?
   So tri najbolj splošna navodila: 1) Nikoli ni dovoljeno storiti zlo, da bi iz tega sledilo kaj dobrega. 2) Tako imenovano zlato pravilo: “Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim” (Mt 7,12). 3) Krščanska ljubezen vedno spoštuje bližnjega in njegovo vest; to pa seveda ne pomeni sprejeti kot dobro tisto, kar je objektivno zlo.

   Ali se more vest motiti?
   Oseba mora vedno ubogati gotovo (trdno) sodbo svoje vesti. A iz razlogov, ki niso vedno prosti osebne krivde, more vest izrekati tudi zmotne sodbe. Ni pa mogoče pripisovati osebi zla, storjenega zaradi nehotene nevednosti, četudi zlo objektivno ostaja zlo. Treba se je torej truditi za to, da se nravna vest znebi svojih zmot.

   (Kompendij KKC, 370-376)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   29. novembra, 2020 at 16:23

   MOLITEV K BOGU ZA BOLJŠI SVET
   Božja Večnost, Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
   Odločno in modro prosim vodi moje korake.
   Naj uvidim Božjo Voljo in vse Božje nauke, ko stopam v življenje.
   In častim namen vseh stvari, ki so v naravi po Tvoji Dobroti Gospod.
   Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam vsega, kar srečam in uporabljam.
   Da vedno govorim in gledam ljudem iskreno v oči Jezusa in Matere Marije.
   Naj raje tiho opazujem, ne sodim, saj potrebujem milost razumevanja in razsvetljenje pomena in smotra.
   Naj raje pomagam, kot da bi kritiziral in se pritoževal.
   Naj bom raje veder in nasmejan kot žalosten in zamorjen, ker imam Odrešenika, ki mi stoji ob strani.
   Naj raje raje podam ljudem upanje in optimizem ter nakažem kakšne možne rešitve,
   kot da nasujem sogovornikom le svoje pametne modrosti in probleme.
   Naj ne škodujem in naj prinesem in ljudem pustim glasbo tišine gozda in ptičjega petja mir in vso naravno lepoto, kot da le oddidem in pustim ljudi da tavajo in begajo naprej.
   In ko se vrnem nazaj med ljudi, naj se krožna pot življenja strpnosti
   in dobrote sklene in spirala upanja razširi naprej,
   da bosta molitev in Vera ter Božja Pomoč vzajemno pomagale
   meni in bližnjim ter osmislila vsem ljudem dobre volje naša življenja. Amen.

   Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

   Addendum
   O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

   Odgovori
3. Hvala says:

   29. novembra, 2020 at 14:25

   NEUČAKANOST JE GREH
   ————————————-
   V LUKOVEM EVANGELIJI, V 15 .POGLAVJU IMAMO PRAZNIK IZGUBLJENIH. IZGUBLJENA JE OVCA, PA NOVČIČ, IZGUBLJENA PA STA VSAK NA SVOJ NAČIN- TUDI OBA SINOVA, MLAJŠI IN STAREJŠI. MLAJŠI SIN NE RAZUME NITI OČETA NITI LJUBEZNI. NJEGOV GREH JE, DA HOČE IMETI VSE “ZDAJ” IN TO TAKOJ.

   JE NEUČAKAN IN DEDIŠČINO ZAHTEVA ŠE ISTI HIP, ČEPRAV BI SEVEDA PRIPADLA TUDI NJEMU.

   NEUČAKANOST JE GREH.
   ———————————-
   NAGNJENI SMO K TEMU, DA BI ČAS PRESKOČILI.
   —————————————————————
   NAGNJENI SMO K TEMU, DA SPREJMEMO ODLOČITVE, KI ŠE NISO DOZORELE. SPREJMEMO NALOGE, KATERIM ŠE NISMO KOS ALI PA NAM NISO NAMENJENE.
   —————————————————————————————————————————————————–
   A NI BIL PRAV TO TUDI GREH V RAJU, KO ČLOVEK NI MOGEL DOČAKATI SADU?
   ——————————————————————————————————————————————————-
   POSEGEL JE PO SADU Z DREVESA (1 Mz 2,15-17,1 ,Mz 3,6).

   ZAKAJ NISTA ADAM IN EVA RAJE POČAKALA, DA SE JIMA SAD PONUDI, SAJ V KNJIGI RAZODETJA BEREMO, KAR NAM BOG PRAVI:”ZMAGOVALCU BOM DAL JESTI Z DREVESA ŽIVLJENJA, KI JE V BOŽJEM RAJU.” (Raz 2,7b).
   ———————————————————————————————————————————————————
   TODA ČLOVEK NE MORE DOLGO ČAKATI. JE NEUČAKAN IN RAJE JE PREPOVEDAN SAD Z NAPAČNEGA DREVESA, V NAPAČNEM ČASU, SAMO DA NE ČAKA.
   VSAKA NEPOTRPEŽLJIVOST PA JE GREH IN NI SAD DUHA.
   ——————————————————————————————————————————————————-

   GREH JE HOTETI IMETI NEKAJ, ČEPRAV NAM BOG ŠE NE ŽELI DATI, KAJTI ON VE, KAJ JE ZA NAS NAJBOLJE IN KDAJ.
   ———————————————————————————————————————————————————
   KER STA BILA ADAM IN EVA NEUČAKANA, STA PADLA NA IZPITU. TAKO SE JE ZGODILO TUDI Z MLAJŠIM SINOM. NAMESTO DA BI ZUNAJ OČETOVEGA DOMA NAŠEL SVOBODO, NAJDE GOLI “NIČ “.

   SAMO MIRNA REKA IMA CVETOČE OBALE. VSE DRUGO JE NAPETOST IN VOJNA S ČASOM. VSAKA VOJNA PA JE NAJVEČJI IZMED VSEH ZLOČINOV. (Dr. Daniel Brkič).

   Odgovori
4. Miro says:

   29. novembra, 2020 at 12:21

   KOLIKOR BOLJ DELAMO DOBRO, TOLIKO BOLJ POSTAJAMO SVOBODNI – SVOBODA DOSEŽE SVOJO POPOLNOST KADAR JE NARAVNANA NA BOGA!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kaj je svoboda?
   Svoboda je od Boga dana zmožnost, da delujemo ali ne delujemo, da storimo to ali ono, da tako sami od sebe storimo premišljena dejanja. Svoboda je značilnost dejanj, ki so v pravem pomenu človeška. Kolikor bolj delamo dobro, toliko bolj postajamo svobodni. Svoboda doseže svojo popolnost, kadar je naravnana na Boga, najvišje Dobro in našo Blaženost. Svoboda vključuje tudi možnost izbirati med dobrim in zlim. Izbira zlega je zloraba svobode, ki vodi v sužnost greha.

   Kakšen je odnos med svobodo in odgovornostjo?
   Svoboda naredi človeka odgovornega za svoja dejanja v tolikšni meri, kolikor so prostovoljna. Prištevnost kakega dejanja in odgovornost zanj moreta biti zmanjšani in včasih odpravljeni zaradi nevednosti, nepazljivosti, prisile, strahu, čezmernih čustev, navad.

   Zakaj ima vsak človek pravico udejanjati svobodo?
   Pravica udejanjanja svobode je lastna vsakemu človeku, kolikor je neločljiva od njegovega dostojanstva človeške osebe. Zato je treba to pravico vedno spoštovati, zlasti še v nravnih in religioznih stvareh, in jo tudi civilno priznavati in ščititi v mejah skupnega blagra in javnega reda.

   Kako je človekova svoboda uvrščena v redu odrešenja?
   Naša svoboda je oslabljena zaradi prvega greha. Naslednji grehi so to oslabitev še bolj zaostrili. Toda “Kristus nas je oprostil za svobodo” (Gal 5,1). Sveti Duh nas s svojo milostjo vodi k duhovni svobodi, da bi iz nas napravil svobodne sodelavce v Cerkvi in v svetu.

   Kateri so viri nravnosti človeških dejanj?
   Nravnost človeških dejanj je odvisna od treh virov: od izbranega predmeta, se pravi od resnične ali navidezne dobrine; od namena subjekta, ki deluje, se pravi od cilja, zaradi katerega izvršuje dejanje; od okoliščin dejanja s posledicami vred.

   Kdaj je dejanje moralno dobro?
   Dejanje je moralno dobro, kadar predpostavlja obenem dobrost predmeta, namena in okoliščin. Izbrani predmet more sam zase pokvariti celoto dejanja, četudi je namen dober. Ni dovoljeno delati zlo, da bi iz njega prišlo dobro. Slab namen more pokvariti dejanje, četudi je njegov predmet sam v sebi dober. Nasprotno pa dober namen ne napravi dobro neko ravnanje, ki je slabo po svojem predmetu, ker namen ne posvečuje sredstev. Okoliščine morejo zmanjšati ali povečati odgovornost tistega, ki deluje, a ne morejo spremeniti moralne vrednosti dejanj samih, nikoli ne morejo napraviti dobrega nekega dejanja, slabega v sebi.

   Ali obstajajo dejanja, ki so vedno nedovoljena?
   Obstajajo dejanja, ki jih je vedno nedovoljeno izbrati zaradi svojega predmeta (na primer bogokletje, uboj, prešuštvo). Izbrati jih namreč vsebuje nered volje, se pravi nravno zlo, katerega ni mogoče opravičiti z uporabo dobrin, ki bi morda iz njih prišle.

   (Kompendij KKC, 363-369)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Janez says:

   29. novembra, 2020 at 11:31

   EVANGELIZACIJA (kratko)

   Marko 16, 15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!
   Temeljna naloga nove evangelizacije je, oznanjati svetu veselo novico o razodetju Boga v Jezusu Kristusu in vabiti k spreobrnjenju in k veri. Vera naj pomaga k Ljubezni, Dobroti in Usmiljenju med ljudmi in je osebno srečanje z Jezusom Kristusom. Verovanje zadeva Osebo in Resnico. Človek, ki se vključuje v proces evangelizacije, postopoma spreminja svoje mišljenje, življenje in način sobivanja z drugimi ter z Dobroto in Usmiljenjem pomaga k boljšemu svetu z širjenjem Nauka o Jezusu Kristusu in Evangeliju med ljudi. Evangelizacija tako ni samo stvar procesa Cerkve kot institucije in duhovnikov, ampak vsakega človeka, vernika, ki je iskren in pravičen Vernik v Kristusa Odrešenika in Učenika. Pomenljive so papeževe besede, ko spregovori o novi evangelizaciji in o novih evangelizatorjih. Za izhodišče papež vzame svetopisemske besede: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh.« (Rim 10,13–15)

   Naloga kristjanov je, da vedno znova poudarjamo in opominjamo sebe in druge, da je ena od najosnovnejših resnic o Bogu – to je, da želi biti Bog aktiven sodelavec v človeških življenjih in da je že naveličan tega, da mora biti le povprečen opazovalec. Kristjan je po svoji naravi Cristophoros (gr. Χριστόφορος) ali Kristonosec, ki prinaša Božjo Ljubezen in Usmiljenje med ljudi. Novi evangelizatorji smo tako kot misijonarji in apostoli vsi kristjani, ki verjemo v Kristusa: od duhovnikov, posvečenih, pa vse do laikov, ki smo vsi udje Kristusove Cerkve. To so pomembni koraki, ko prehajamo od enega načina razmišljanja, to je, da so evangelizatorji samo »izbrani«, pa vse do spoznanja, da smo vsi poklicani in odgovorni k širjenju Božje Besede in Vere v Jezusa Kristusa med ljudi v svet. Izraz nova evangelizacija kaže na potrebo po prenovljenem načinu oznanjevanja Cerkve Ljudem Dobre Volje, posebno za tiste, ki živijo v današnjem kontekstu, v katerem so močno vidne posledice razvoja ateizma in/ali sekularizacije tudi v deželah s krščansko tradicijo. Evangelij je vedno novo in Veselo Oznanilo Odrešenja Ljudem, ki ga je prinesel Kristus, da bi bil človek deležnik Božje skrivnosti in njegovega življenja Ljubezni, Usmiljenja, Odpuščanja in Odrešenja tako, da da bi ljudem prinašali Kristusovo Luč in ljudem omogočili kot misijonarji in apostoli krščanske Vere prihodnost upanja. To je zanesljivo in močno in pomaga ljudem ter jih odrešuje, da so boljši ljudje in kristjani ter pripomoremo k prihodu Božjega kraljestva med nas!. Dejstvo, da je Cerkev v tem času poklicana k novi evangelizaciji, pomeni, naj okrepi svoje misijonsko in apostolsko poslanstvo, da bi se mogla v polnosti odzvati Gospodovemu klicu. Uspešne evangelizacije si ne moremo predstavljati brez dobrega poznavanja sveta, v katerem živimo, brez dobrih evangelizatorjev, ti pa lahko postanejo dobri samo, če so dobri in pravični v srcu, ki goreče ljubijo Boga tako, da so ljudje evangelija, Jezusovih Naukov in krščanskih vrednot Vere, Molitve, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in Dobrote, ki prinašajo Ljudem Upanje in Božjo Luč Odrešitve z zgledom in globoko Vero v Boga. In smisel življenja je prihod Božjega kraljestva Usmiljenja, Dobrote, Odrešenja in Ljubezni na svet med ljudmi, da bi bili vsi boljši ljudje in boljši kristjani in s pravičnim krščanskim življenjem, delo, služenjem, Vero in molitvijo Slavili Boga! Ne moremo biti dobri kristjani če nismo obenem tudi dobri ljudje! In Bodimo podobni Kristusu, ki je Dobrota, Usmiljenje in Ljubezen, ki nas ima rad in nam odpušča, ko grešimo in ga prosimo odpuščanja! Prenovimo svoja srca in poglobimo svojo Vero v Jezusa tako, da bomo Vero v Kristusa izžarevali med ljudi z zgledom in pravičnim življenjem po Evangeliju!

   Odgovori
6. Janez says:

   29. novembra, 2020 at 10:52

   AMOR LETITIA ET JUSTITIA OMNIBUS: OZNANILO LJUBEZNI IN PRAVICE ZA VSE LJUDI

   Beli sneg, ki mede in na zemljo pada, skriva se v večer,
   brez besed nam prinaša v domove tišino in mir;
   z nočjo mrak objema hiše, hosto, polja, tople dimnike;
   vabi v spokojni sen tihe zasnežene hiše, polja in travnike.
   Vem zakaj tisoče snežink ves večer že poljublja tla,
   ker vsak dotik je poln naših prazničnih želja
   in ker Advent in Božič sta za nas Odrešenikovo darilo iz neba.
   Od vsepovsod zaslišim v vasi razposajen in igrivi smeh otrok,
   ki se na griču sankajo in se s snežakom igrajo,
   rdeče noske in vesele oči od radosti imajo.
   To je božični in novoletni čas, ko marsikaj odpustimo,
   ko vse zamere damo v stran, in se prihodnosti spet veselimo.

   Božični čas nas kmalu objel bo,
   takrat Božična luč naj povsod zagori,
   ko pade noč naj lučke nam svetijo v temi,
   iskrene misli in mir, dobroto in veselje pošlje med ljudi,
   naj spet se upanje med nami prebudi.

   Bliža se Božič in z njim novoletno praznovanje,
   ki že nestrpno ga čakamo vsi.
   Novoletno drevesce krasi stanovanje,
   v jaslicah pa detece Božje Jezus leži.
   Naj uresničijo nam se vse naše sanje –
   vedno le dobro naj se nam godi,
   naj sreča pogosteje nas obišče,
   da bi zdravi in zadovoljni v Novem letu bili.

   Kaj nas čaka za prazničnimi vrati,
   ko bo Novo leto nastopilo?
   Bodo odslej jutra daljša in večkrat s soncem obsijana,
   bo morda bolje nam odslej šlo, se bo kaj preokrenilo,
   bodo po krizi prišli novi boljši časi,
   ki pregnali bodo težave in občasno sivo pesimistično mrtvilo?

   Morda dobri in prijetni bodo prihodnji dnevi,
   le sivino našo sami z voljo in veseljem posrebrimo,
   s poštenim delom in dobroto,
   ji s smehom vdihnemo lepoto
   in s prijateljstvom iskrenim vdahnimo nežnost, srečo, mir, toplino.
   Prav takih časov – zadovoljnih, srečnih, zdravih
   si zato v Novem letu drug drugemu iz srca želimo
   In Boga za Vero, Zdravje, Delo, Kruh in Mir Božji v molitvah prosimo!

   Poeta Giovanni

   Korinčanom 16,23: Pojte GOSPODU, vsa zemlja, oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje!

   Odgovori
7. Janez says:

   29. novembra, 2020 at 10:38

   HVALEŽNOST
   Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Hvaležnost izrazimo Bogu za vse kar nam je dal. Bodimo hvaležni pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine ali ker želimo tudi drugim vse dobro in lepo. Zapustiko cono udobja in ponesimo LUČ Svetlobe in Ljubezni med ljudi, da se ogrejejo njihova srca in se umirijo njohove duše, ker je prišla Božja Milost in Ljubezen med njih. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna in lebdi v zraku; zorel bo čas, ko bo hvaležnost v naših srcih in naših besedah in dejanjih naš vsakdanjik, ker bo Bog zaradi svoje Ljubezni in Milosti blagoslovil vse kar molimo in delamo. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša je torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Sicer bi bili obsojeni na smrt.Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se Mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti., saj smo Božji Otroci.

   ZAHVALNA MOLITEV K BOGU
   O Bog, naš Stvarnik,
   zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
   za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
   za visoke hribe in šepetajoči veter,
   za drevesa in za zeleno travo.
   Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic
   in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico in
   da okušamo jesenske plodove;
   da se veselimo in občutimo beli sneg in
   da zaznavamo vonjave spomladanskih cvetov.
   Dovoli nam, da se bo vsa ta lepota razlila v v naše srce;
   in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi,
   da vsega tega nismo opazili in videli,
   saj celo navadno trnasto grmičevje zagori in se zasveti s Tvojo veliko slavo.
   Da slepi spregledajo in se bolni po Jezusovi Milosti čudežno ozdravijo na dušiin na telesu.
   Da obupani in žalostni dobijo od Jezusa Milost Rešitve in Upanje Odrešenja.
   Da se bomo znali poslušati, slišati in se medsebojno ljubiti in razumeti.
   Zakaj dal nam je dvoje ušes in ena usta, da več poslušamo kot govorimo.
   Da gremo iz hrupa v mir in v tišino ter molimo na samem in prosimo Boga za Vodstvo.
   Da ljubimo Jezusa zaradi Njegove Ljubezni in Dobrote,
   ker nas je s svojo smrtjo na križu Odrešil in nam vse daruje,
   da bi nam bilo dobro in da bi med nas prišel Božji Mir in Božje kraljestvo.

   Amen.
   Ljubimo Jezusa in prosimo Boga blagoslova, da bo vse kar bomo delali in molili Bogu v Čast in Veselje Vekomaj, nam pa v radost in veselje, ker delamo vse prav, kar je po Božji Volji! Zahvaljujmo se Gospodu za vse, za preizkušnje in trpljenje, za dobroto in uslišane prošnje ter Slavimo Dobrega Boga in ga Poveličujmo!. On ve kaj res potrebujemo, še preden ga prosimo!

   Estera Grška 14,4: Ne samo, da skušajo hvaležnost izgnati iz človeške srede, temveč so zaradi bahavosti tistih, ki nočejo nič slišati o dobroti, postali prevzetni in mislijo, da bodo lahko ušli sodbi vsevidnega Boga, ki sovraži zlo.

   Odgovori
8. Janezj says:

   29. novembra, 2020 at 10:28

   GOSPOD PROSIM OSVOBODI ME ZAPRTOSTI VASE IN V MOJO SAMOZADOSTNOST
   Prosim Jezus osvobodi me zaprtosti in mojo samozadostnost
   v svoj dom, v službo, v moj svet misli in prepričanj, v moje posle in delo, v mojo rutino.
   Osvobodi me prepričanja, da sem sam sebi zadosten in da ne rabim drugih ljudi!
   Pomagaj mi prosim moj Bog,
   da ga s Tvojo Pomočjo odprem zase in za vse ljudi, ki me potrebujejo,
   kajti ko bom širil dobroto in upanje med ljudi, bom pomagal sebi in drugim!
   Naj bom Orodje Tvoje Dobrote, Milosti in Ljubezni, Pomoči in Usmiljenja.
   Osvobodi me prosim moje zaprtosti
   v moja ozka razmišljanja in v skrb za vsakdanje skrbi, za rutinske delovne obveznosti,
   za del doma in v službio in hitro molitev moj Bog, kjer ni dovolj časa za Boga in zame, da poglobim duhovnost!
   Pomagaj mi, da odslej delim z drugimi in jim Samaritansko pomagam in jim prinašam Veselje!.
   Osvobodi me prepričanja, da kristjanu zadostuje le molitev, spokoritev in evharistija,
   In da ni treba, da obenem z Dobroto pomagam in služim ljudem, tako kot nas Učiš Jezus v Evangeliju!
   Zakaj Vera brez dobrih del je mrtva.
   Gospod z naklonjenostjo vidi vsa naša dejanja Pomoči in Dobrote, zakaj poplačani bomo za vse dobro!
   Gospod Pomaj mi, da vzdržim vse križe in težave, napolni me z Močjo Svetega Duha, da bom vzdržal !
   Pomagaj mi tudi, da bom ostal pravičen in ponižen,
   da se poboljšam, da bom odslej pobožno živel,
   da bom vedno orodje Božje Volje in Božje Ljubezni in,
   da bom odslej vedno rad Širil Luč Upanja in Božje Dobrote med ljudi in jim pomagal ter jim služil! Amen.

   Kapucin dr. Anton Rottzeter Molitve: Bog, ki mi daje dihati (izbrana dopolnjena in razširjena molitev).

   Psalm 40, 12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

   Addendum:
   Bog nas Ljubi in nas nikoli ne bo zapustil same. Zaupajmo Bogu, zakaj On vse Vidi in Vse Ve! Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine.

   Če smo grešili se spokorimo in prosimo Boga Milosti! Povejmo mu, da obžalujemo grehe in da smo v žalosti in trpljenju kaj narobe naredili! Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Bog je Ljubezen, ki ne mara greha! Prosimo ga odpuščanja in se spreobrnimo in poboljšajmo, da nas bo obsijala Njegova Milost in Ljubezen Nebeškega Boga, ki nas ima vedno rad; tudi takrat, ko grešimo in ko smo zašli na brezpotja, kjer ni Boga; in prosimo Boga za Vodstvo in Pomoč, da se rešimo in da bomo spet hodili k Njemu in bili podobni Jezusu!

   Odlomek iz objavljenega prispevka OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA.

   Odgovori
9. Janez says:

   29. novembra, 2020 at 10:23

   Sveti Avguštin (Odlomki iz Samogovorov in Izpovedi)

   Ko sem pri sebi dolgo preudarjal o mnogih različnih rečeh in sem veliko dni marljivo iskal samega sebe in svoje dobro in kateremu zlu se je treba izogibati, mi iznenada nekdo reče – bodisi jaz sam bodisi nekdo drug od zunaj ali od znotraj, ne vem, kajti prav to se silno trudim ugotoviti. Sveti Avguštin, Samogovori (Soliloquia)

   Tu excitas, ut laudare te delectet, quia fecisti nos ad te et inquietum est cor nostrum, donec requiescat in te. Da mihi, domine, scire et intellegere, utrum sit prius invocare te an laudare te, et scire te prius sit an invocare te.
   Sed quis te invocat nesciens te? Aliud enim pro alio potest invocare nesciens. an potius invocaris, ut sciaris? [… ] Quaeram te, domine, invocans te, et invocem te credens in te: praedicatus enim es nobis. (Izpovedi 1.1.1)

   Ti nas spodbujaš, da nam je radost, tebe hvaliti, zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi. Daj mi, Gospod, da spoznam in doumem, kaj je poprej: tebe klicati ali tebe hvaliti? Zvedeti zate poprej ali tebe klicati? Toda kdo te kliče, če zate ne ve? Saj bi lahko kaj drugega klical namesto tebe, kdor zate ne ve. Ali pa se daš klicati, da bi zvedeli zate? […] Naj te iščem, Gospod, medtem ko kličem k tebi, in naj kličem k tebi, medtem ko verujem vate, zakaj ti si nam bil oznanjen.
   (prevod Anton Sovrè in Kajetan Gantar)

   Deus universitatis conditor, praesta mihi primum ut bene te rogem, deinde ut me agam dignum quem exaudias, postremo ut liberes. […] Deus qui de nihilo mundum istum creasti, quem omnium oculi sentiunt pulcherrimum. (Samogovori 1.1.2)

   O Bog, Stvarnik vesoljstva, daj mi najprej, da te bom prav prosil; potem, da bom postal vreden, da me rešiš; slednjič, da me rešiš. […] O Bog, ti si iz nič ustvaril ta svet, ki ga oči vseh zaznavajo, kako je prekrasen.
   (prevod Miran Špelič)

   Audiam et intellegam, quomodo in principio fecisti caelum et terram. scripsit hoc Moyses, scripsit et abiit, transiit hinc a te ad te neque nunc ante me est. /…/ cum ergo illum interrogare non possim, te, quo plenus vera dixit, veritas, rogo, te, deus meus, rogo parce peccatis meis, et qui illi servo tuo dedisti haec dicere, da et mihi haec intellegere.
   (Izpovedi 11.3.5)

   Slišati hočem in doumeti, kako si ti v začetku ustvaril nebo in zemljo. To je zapisal Mojzes, zapisal in odšel, prešel z zemlje od tebe k tebi in ga zdaj ni pred menoj. /…/ Tako pa, ko njega ne morem vprašati, prosim tebe, Resnica, katere poln je resnico govoril, prosim tebe, Moj Bog, prizanašaj mojim grehom, in kakor si njemu, svojemu hlapcu, dal resnico govoriti, tako daj tudi meni resnico doumeti.
   (prevod Anton Sovrè in Kajetan Gantar)

   Avguštin Samogovori: Uvodna molitev (odlomki iz I. knjige)
   R: Izmoli si zdravje in pomoč, da boš dospel do želenega; in to molitev zapiši, da se opogumiš, ko vidiš to svoje potomstvo. Potem pa na kratko zberi, kar boš našel, v nekaj sklepkih. In ne trudi se, da bi privabil množico bralcev, naj napisano zadošča tvojim maloštevilnim domačim………… A: Tako bom storil……….

   1.3. Tebe kličem, Bog Resnica, v tebi, od tebe in po tebi je resnično vse, kar je resničnega.Tebe kličem, Bog Modrost, v tebi, od tebe in po tebi je modro vse, kar je modrega.Tebe kličem, Bog pravo in vzvišeno Življenje, v tebi, od tebe in po tebi živi vse, kar je resin kar je vzvišeno živega. Tebe kličem, Bog Blaženost, v tebi, od tebe in po tebi je blaženo vse, kar je blaženega. Tebe kličem, Bog Dobro in Lepo, v tebi, od tebe in po tebi je dobro in lepo vse, kar je dobrega in lepega. Tebe kličem, Bog razumu dostopna Luč, v tebi, od tebe in po tebi se razumno sveti vse,kar se sveti razumnega….O Bog, čigar kraljestvo je ves svet, ki ga čut ne pozna. O Bog, iz tvojega kraljestva se luč razliva tudi v naša kraljestva. O Bog, če se obrnemo od tebe, pademo; če se v tebi obrnemo, vstanemo; če v tebi ostanemo, obstanemo. O Bog, če od tebe odidemo, umremo; če se k tebi vrnemo, vstanemo od mrtvih; če v tebi prebivamo, živimo.O Bog, nihče te ne zapusti razen razočaranih; nihče te ne išče razen opomnjenih; nihče te ne najde razen očiščenih. O Bog, če tebe zapustimo, s tem že preminemo; če te čakamo, te s tem že ljubimo; če te vidimo, te s tem že imamo. O Bog, k tebi nas prebuja vera, dviga upanje, s tabo povezuje ljubezen; o Bog, po tebi premagujemo sovražnika. Tebe molim Gospod.

   … 1.4. Karkoli že sem rekel, ti si edini Bog, ti mi pridi na pomoč; ti edina večna in resničnasubstanca, kjer ni nobene razpoke, nobene zmešnjave, nobenega prehajanja, nobenegapomanjkanja, nobene smrti. Tam je najvišja sloga, najvišja razvidnost, najvišja stanovitnost, najvišja polnost, najvišje življenje. Tam ne manjka ničesar in ničesar ni preveč. Tam je eno on, ki rojeva, in on, ki se rojeva. O Bog, tebi služi vse, kar služi, tebi je pokorna vsaka dobra duša. O Bog, po tvojih zakonih se vrti svetovje, po svojih tirnicah tečejo ozvezdja, sonce priganja dan, luna umirja noč, in vsak svet v redu in obnavljanju časov ohranja velikostalnost, …O Bog, nad teboj ni ničesar, zunaj tebe ničesar, brez tebe ničesar. O Bog, pod teboj je vse, v tebi vse, s teboj vse. O Bog, ti si naredil človeka po svoji podobi, kar prizna, kdor se pozna. Usliši, usliši, usliši me, moj Bog, moj Gospod, moj kralj, moj oče, moj vzrok, mojeupanje, moja resničnost, moja čast, moj dom, moja domovina, moje rešenje, moja luč,moje življenje. Usliši, usliši, usliši me na svoj način, ki ga tako redki poznajo. …1.5. Samo tebe ljubim, samo tebi sledim, tebe edinega iščem, tebi edinemu sem pripravljen služiti, ker ti edini pravično gospoduješ; želim biti pod tvojo oblastjo.Ukaži, prosim, in zapovej, kar hočeš, a ozdravi in odpri moja ušesa, da bom zaslišal tvoj glas. Ozdravi in odpri moje oči, da bom videl tvoje namige. Odženi iz mene norost, da te prepoznam. Povej mi, kod naj te čakam, da te uzrem; upam, da bom storil vse, kar mi boš ukazal. Sprejmi, prosim, svojega ubežnika, Gospod, dobrotljivi oče; … To delam, oče, ker vem le to; ne vem pa, kako se pride k tebi. Ti mi namigni, ti pokaži, ti priskrbi popotnico. Če te najdejo v veri, kateri se k tebi zatekajo, mi daj vero; če s krepostjo, kreposti; če z vednostjo, vednost. Pomnoži v meni vero, pomnoži upanje,pomnoži ljubezen.O čudovita in enkratna tvoja dobrota!

   Pozno sem te vzljubil
   Avguštin Izpovedi X,27
   Pozno sem te vzljubil,
   Lepota, večno davna, večno nova,
   pozno sem te vzljubil!
   In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj,
   in tam sem te iskal,
   nelep sem se gnal za lepimi stvarmi,
   ki si jih ti ustvaril.
   Z menoj si bil, jaz ne s teboj.
   Daleč od tebe so me držale stvari,
   ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale.
   Vabil si in klical — in prebil si mojo gluhoto.
   Bliskal in žarel si — in pregnal si mojo slepoto.
   Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj — po tebi koprnim,
   Okusil sem te — in sem te lačen in žejen.
   Dotaknil si se me — in zagorel sem po tvojem miru.

   Prevedla Anton Sovre in Kajetan Gantar

   Addendum
   “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

   Verbum Dei est viventem effective et acri »(Heb 4,12). Meminerimus verbum Dei non solum est collectio ex veris vel actuantis spiritali narratione lecturis tradiderimus; non est enim viventem verbum de vita transfert. Ibi Iesu personaliter, et quod est verbum Dei vivi, hominis cordi anhelanti cordibus vestris, et Evangelio praecipue nos immittit in occursum Domini et ambulavit in via Domini, et venerunt usque ad ipsum aliquis ‘tempore (cfr Mc 10,17).

   Odgovori
10. Janez says:

    29. novembra, 2020 at 9:38

    Italijanski profesor Felipe Aquino je na svojem blogu objavil članek s predlogi prošenj, ki bi jih morali v svoje molitve vključiti vsi kristjani. To so:

    1. Naj že od jutra začutimo Njegovo ljubezen, da je Njegovo veselje ves dan naša moč;
    2. Naj Bog izrine temo greha iz naših src in nas spravi v resnično Luč, ki je Jezus Kristus;
    3. Naj nam Bog podeli razumevanje naših dolžnosti in moč, da jih spoštujemo;
    4. Naj Bog naredi naše življenje za nenehno žrtvovanje hvaležnosti;
    5. Naj se vedno držimo Njegovih zapovedi, tako da z močjo Svetega Duha vedno ostane v nas in mi v Njem;
    6. Naj nam Bog da svojo večno modrost, tako da nas vedno spremlja in usmerja naše želje, misli in naša dela;
    7. Naj nam Bog danes ne dovoli, da bi bili vzrok žalosti naših bližnjih, ampak razlog za veselje;
    8. Naj Bog osvetli globino našega srca, da ne bo plen temnim željam;
    9. Naj pesem naših ustnic in glas naše duše prijata Bogu in naj ga dosežeta;
    10. Naj se Njegova milost spusti na nas, ko upamo vanj z vero in veseljem.

    Bog pozna naše potrebe, vendar nikoli ne smemo prenehati moliti, prav tako se ne smemo odvrniti od Njega ali izgubiti vere. Prišel bo ob svojem času in mi ga moramo čakati z vero.

    Odgovori