Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   8. decembra, 2020 at 7:31

   CERKVENI OČETJE IN UČITELJI PRIDEVAJO MARIJI NAJLEPŠA IMENA, KI VSA KAŽEJO NA NJENO BREZMADEŽNOST. IMENUJEJO JO SVETEJŠO OD VSEH SVETNIKOV, LEPŠO IN SVETEJŠO OD ANGELOV, ČISTEJŠO OD KERUBOV IN SERAFOV!

   Že prvi kristjani so imeli Marijo, Gospodovo mater, za vso čisto in brez slehernega madeža; da je nikdar ni omadeževal noben greh, tudi izvirni ne, ki smo mu sicer vsi zapadli. Kako bi mogla biti tista, ki je kači glavo strla in je milosti polna, le en trenutek pod oblastjo te peklenske kače!

   Cerkveni očetje in učitelji pridevajo Mariji najlepša imena, ki vsa kažejo na njeno brezmadežnost. Imenujejo jo svetejšo od vseh svetnikov, lepšo in svetejšo od angelov, čistejšo od kerubov in serafov.

   Tudi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja je star. Že v desetem stoletju so ga obhajali v zahodnih deželah; v slovanskih krajih se prvič omenja v 14. stoletju. V vzhodnih deželah pa so ga obhajali že od petega stoletja. Ta praznik nas spominja veselega trenutka, ko je mati Ana spočela mater Gospoda našega Jezusa Kristusa brezmadežno: to je, da je bila Marija obvarovana izvirnega greha takoj ob prvem trenutku svojega spočetja, tako da niti trenutek ni bila v grehu. Od leta 1708 je god Brezmadežne, 8. decembra, zapovedan za vso Cerkev. Papež Pij IX. je to versko resnico 8. decembra 1854 razglasil za od Boga razodeto v veliko veselje vsega katoliškega sveta.

   BLAŽENA DEVICA MARIJA JE BILA V PRVEM TRENUTKU SVOJEGA SPOČETJA OBVAROVANA VSAKEGA MADEŽA IZVIRNEGA GREHA

   Božji služabnik škof Anton Martin Slomšek je z velikim navdušenjem sporočil vernikom razglasitev resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju: Preljubi! Veselo novico vam oznanjam, ki bo večno slovela, – slovela v čast in hvalo Bogu in Mariji, pa tudi nam, vernim otrokom Marije v tolažbo – slovito novico, ki naj si jo živo v srce zapišete. Povodenj izvirnega greha Marije prečiste Device ni dosegla, ko je bila spočeta v materinem telesu …

   »Da je blažena Devica Marija bila v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.« (besedilo o razglasitvi verske resnice iz 1854)

   »Ti, Gospod, in tvoja Mati sta edina, ki sta popolnoma lepa; zakaj na tebi, Gospod, ni madeža in ni madeža na tvoji Materi.« (sv. Efrem Sirski)

   »Verska resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju nikakor ne pomeni, da bi nastanek kakega človeka iz zakonske ljubezni dveh ljudi imel sam po sebi kaj omadežujočega in da bi Marija, če naj bi se takšni omadeževanosti izognila, morala v tem pogledu imeti kakšno posebno prednost. Ne! Tam, kjer kak človek prejme svoje bivanje v družini, je ta nastanek od Boga hoteno, sveto dogajanje.« (Karel Rahner)

   MOJA BREZMADEŽNA DEVICA MARIJA, OZRI SE S SVOJIMI USMILJENIMI OČMI NA STRAŠNE RANE MOJE UBOGE DUŠE!

   »O moja brezmadežna kraljica Marija! S teboj se veselim, da te je Bog obdaril s tolikšno čistostjo. Neprestano se zahvaljujem svojemu Stvarniku, ker te je obvaroval slehernega madeža greha. Trdno sem prepričan o tej resnici in sem pripravljen zanjo preliti svojo kri. Želim si, da bi te ves svet spoznal in te hvalil kot čudovito jutranjo roso, okrašeno z božjo lučjo; kot popolnoma neomadeževano golobico; kot belo lilijo, ki raste med trnjem … O moja presladka, moja preljubezniva, moja brezmadežna Devica Marija! Kako lepa se zdiš samemu Bogu; ozri se s svojimi usmiljenimi očmi na strašne rane moje uboge duše! O Marija, ki si se od prvega trenutka svojega življenja vsa čista in lepa prikazala pred božjimi očmi, usmili se mene, ki sem ne le v grehu rojen, pač pa sem celo po svetem krstu svojo dušo z grehi omadeževal.« (sveti Alfonz Ligvorij)

   »Primerno in pravično je, o vsemogočni Bog, da se ti zahvaljujemo in s tvojo pomočjo obhajamo praznik preblažene Device Marije. Iz njene žrtve je namreč zraslo steblo, ki nas je potem nasitilo z angelskim kruhom. Eva je použila sad greha, Marija pa nam je vrnila sladki sad Zveličarja. Kako različno je to, kar je storila kača, in to, kar je storila Devica! Iz kače je privrel strup, ki nas je ločil od Boga, iz Marije pa so se razcvetele skrivnosti našega odrešenja. Po Evi je dobila premoč hudobija skušnjavca, v Mariji pa je veličastvo Zveličarja našlo sodelavko. Eva je z grehom umorila svoje lastno potomstvo, v Mariji pa je to potomstvo na novo vstalo k življenju po zaslugi Stvarnika, ki je človeško naravo rešil sužnosti in ji vrnil prejšnjo svobodo …« (Ambrozijanski hvalospev)

   V MARIJI, BREZMADEŽNI DEVIŠKI MATERI, NAM JE GOSPOD ZAPUSTIL ČUDOVIT ODSEV NEBEŠKE LEPOTE

   »Ko je nastopila polnost časov, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene« (Gal 4,4) – brezmadežne Device, ki je »vzšla kot jutranja Zarja pred Soncem pravice.« Nebeški Oče, ki je izbral Marijo za Mater svojemu Sinu, jo je pripravil njemu za vredno bivališče na zemlji, zato jo je vnaprej obvaroval vsakega madeža izvirnega greha. Zaradi odrešilne smrti njenega Božjega Sina je bila ona, ki je nosila Odrešenika, brez madeža spočeta in tudi potem ni bila niti za trenutek pod oblastjo hudobnega duha.

   V Mariji, brezmadežni deviški Materi, nam je Gospod zapustil čudovit odsev nebeške lepote, ki nas priteguje z Božjim sijajem in v nas vzbuja hrepenenje po večni Lepoti, po gledanju njegovega obličja, ki je sveto.

   Marija je kot »ikona lepote vsa ›sveta po telesu, lepa po duhu, čista v svojih mislih, iskrena v svojem umevanju, popolna v čustvih, trdna v svojih sklepih, brezmadežna v svojem Srcu, prevzvišena in polna vseh kreposti‹ (sv. Efrem Sirski). Ta podoba naj se blešči v središču vsakega cerkvenega občestva kakor ›mesto, ki stoji na gori‹ in ›svetilka, ki sveti vsem v hiši‹« (sv. Janez Pavel II.).

   Pogosto se ozirajmo na Brezmadežno, ki nam jo Razodetje kaže kot »veliko znamenje na nebu: ženo, obdano s soncem in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd« (12,1). Prosímo jo, naj nas ogrne s svojim brezmadežnim plaščem, nas zavaruje pred vso hudobijo in umazanijo sveta in nam pomaga, da bomo tudi mi hodili čisti za našim Odrešenikom naproti večnosti.

   sestre klarise (povzeto po: Družina)

   Odgovori
2. Janez says:

   8. decembra, 2020 at 0:21

   SPREOBRNENJE
   Papež Frančišek: Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil

   Kaj pomeni beseda spreobrnjenje? V Svetem pismu to predvsem pomeni spremeniti smer ali usmeritev, kar tudi pomeni spremeniti način mišljenja. V moralnem in duhovnem življenju spreobrniti se, pomeni obrniti se od zla k dobremu, od greha k Božji ljubezni. To je to, kar je učil Krstnik, ki je v judejski puščavi »oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov« (v. 4). Prejeti krst je bilo zunanje in vidno znamenje spreobrnjenja tistih, ki so poslušali njegovo pridiganje in so se odločili delati pokoro. Ta krst se je zgodil s potopitvijo v Jordan, v vodo, a je bil povsem nekoristen, bil je le znak, in je bil nekoristen, če ni bilo razpoložljivosti za kesanje in spremenitev življenja.

   Spreobrnjenje pa vsebuje tudi bolečino nad storjenimi grehi, željo, da se jih reši in sklep, da se jih zavedno izključi iz lastnega življenja. Za izključitev greha pa je potrebno zavrniti vse tisto, kar je z njim povezano. Stvari, ki so povezane z grehom je torej potrebno zavrniti: posvetno miselnost, pretirano cenjenje udobnosti, pretirano cenjenje užitkov, blagostanja, bogastva. Zgled te ločitve je ponovno iz evangelija lik Janeza Krstnika, ki je bil strog mož in se je odpovedal odvečnemu ter je iskal bistveno. Poglejte to je prvi vidik spreobrnjenja: ločitev od greha in posvetnosti. Začeti torej pot ločitve od teh stvari.

   Drugi vidik spreobrnjenja je namen poti, to je iskanje Boga in njegovega kraljestva. Ločitev od posvetnih stvari in iskanje Boga ter njegovega kraljestva. Zapustitev udobnosti in posvetnega mišljenja nista sama sebi namen, ni askeza samo, da se dela pokora, kristjan ni fakir. Je nekaj drugega. Ločitev ni sama sebi namen, ampak je usmerjena za dosego nečesa višjega, to je Božjega kraljestva, občestva z Bogom, prijateljstva z Bogom. Toda to ni lahko, saj so številne vezi, ki nas držijo v bližini greha, ne ni lahko… Skušnjava vedno vleče navzdol, vleče dol in vezi nas držijo v bližini greha. To so: nestanovitnost, malodušnost, zlohotnost, škodljivo okolje, slabi zgledi. Včasih je privlačnost, ki jo čutimo do Gospoda prešibka in se skoraj zdi, da Bog molči. Oddaljene in nerealne se nam zdijo njegove obljube tolažbe, kot na primer podoba pozornega in skrbnega pastirja, ki danes odmeva v Izaijevem berilu (prim. Iz 40,1.11). Tako si je skušan reči, da se je nemogoče resnično spreobrniti. Kolikokrat smo začutili to malodušnost? »Ne, ne bom zmogel. Začenjam, potem se vrnem nazaj in to je grdo.« Mogoče je, mogoče je. In ko pride ta misel, ki te napravi malodušnega, ne ostani tam, kajti to je »živi pesek«. Ta »živi pesek« je ravno povprečnost bivanja. To je povprečnost. Kaj se stori v takšnih primerih, ko kdo hoče, a čuti, da ne more? Predvsem se je potrebno spomniti, da je spreobrnjenje milost. Nihče se ne more spreobrniti z lastnimi močmi. Je milost, ki ti jo da Gospod, zato jo je potrebno z vso močjo izprositi od Boga. Prositi Boga, da nas on spreobrne, da se lahko spreobrnemo do tolikšne mere, s kakšno se odpremo Božji lepoti, dobroti in nežnosti. Pomislite na nežnost Boga. Bog ni grozen oče, zloben oče, ne. Nežen je, zelo nas ljubi kot dobri Pastir, ki išče zadnjo ovco svoje črede. Ljubezen je. Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil, da si začel hoditi in videl boš, kako bo On prišel. Moli, hodi in vedno boš naredil korak naprej.

   Sveta Marija, ki jo bomo pojutrišnjem obhajali kot Brezmadežno, naj nam pomaga ločiti se za vedno od greha in posvetnosti ter se odpreti Bogu, njegovi besedi, njegovi ljubezni, ki prenavlja in rešuje.

   Papež Frančišek

   Odgovori
3. Janez says:

   7. decembra, 2020 at 18:30

   MOLITEV K BOGU V PREIZKUŠNJAH
   Gospod prosim pomagaj mi in me vodi, da hodim preko vseh težav in preizkušenj trpljenja tako, da bom hodil po Poti k Tebi Jezus. Gospod Bog vem, da če hočem priti k Tebi, da moram iti skozi vse preizkušnje, skušnjave, težave in probleme ter premagati tako težave kot samega sebe, da ne zaidem. Ne vem, kaj vse me čaka na tej trnovi in strmi poti, vem da moram vztrajati in iti naprej k Tebi Jezus. Zato vem, da grem k Tebi, k Boljšemu, kjer si ti Moj Odrešenik, moj Rešitelj in moj Učenik. Prosim Jezus Vodi me, da ne zaidem na stranpoti in daj mi navdih in moč, da bom napredoval v Zaupanju Vate in v Tvojo Božjo Previdnost ter Očetovsko Ljubezen. Vem, da mi ne boš nikoli naložil težjega bremena, kot ga lahko nosim. Tudi Jezus je daroval na Golgoti svoje življenje z Naše Odrešenje. V smrtni grozi je Jezus celo vzkliknil: Eli, Eli lama sabaktani ali Moj Bog, Moj Bog zakaj si me zapustil. Vendar je spoštoval Božjo Voljo in je vztrajal tako, da nas je s smrtjo na križu in Vstajenjem Odrešil. Kakršnakoli naj bo moja usoda Gospod, naj bom reven ali bogat, zdrav ali bolan, obdan od prijateljev in domačih ali samoten, vem da se bo vse slabo končalo zame, če se bom opiral le na soje moči in na ljudi, če ne bo tam Tebe. Verjem, da se bo vse dobro končalo, če bom imel ob sebi Tebe. Prosim pomagaj mi, da premagam vse preizkušnje in težave, ki si mi jih naložil in pomagaj mi, da bom voljno vse potrpel in se prekalil v vseh preizkušnjah in postal bolj sočuten, bolj čuteč in boljši človek, tebi v Čast in Veselje moj Bog. Neomajno zaupam v Tvojo Božjo Previdnost, da je to prav in dobro zame v Tvojih Očeh Bog, česar s svojo omejeno človeško pametjo ne morem doumeti. Ti veš Gospod zakaj si mi to naložil in kaj je dobrega v vseh težavah in preizkušnjah, ki me pestijo. Pomagaj mi, da bom voljno sprejel Tvojo Voljo, da se bom utrdil v dobroti in strpnosti, v usmiljenju in dobrih delih in tako posatl podoben Tebi Jezus. V Tebi premorem vse, ki mi daješ vse Moči in Upanje na delo, molitev in življenje po Božji Volji in Odrešenje. Kajti ko bom hodil po Poti za Jezusom, ki je vse voljno pretrpel za nas in nas Odrešil, bom hodil po Poti v Nebeško Domovino. Gospod Bog, moj Tolažnik in Odrešenik, moj Učenik in Dobrotnik, prosim blagoslovi in varuj me na vseh mojih poteh življenja in podari mi svoj Božji Mir. Prosim Gospod pošlji Svetega Duha Tolažnika k meni, da se v molitvi k Bogu umirim in potolažim. Pomagaj mi Gospod da bom vse krivice in trpljenje odpustil in se odprl Božjemu Usmiljenju in Božji Ljubezni. Amen.

   Dopolnjena in razširjena molitev iz Kristjan moli, Družina 1982

   TRPEČA LJUBEZEN
   Gospod Jezus, Ti si Ljubezen.
   Zato ne gledaš nase, ampak se razdajaš
   Za Odrešenje tistih, ki jih Ljubiš.
   Privzameš si naš ubogo telo
   in postaneš podoben nam,
   da bi tudi mi mogli postati podobnim Tebi Jezus
   v predanosti do konca.
   Ranljiv si, ker ljubiš.
   Hočeš, da bi tudi mi bili ranljivi, kakor Ti Gospod.
   Naj Nas podpira Tvoja trpeča Ljubezen.
   Joerg Zink

   Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi. Sveta Mati Terezija.
   Kristus s tem objemom vsakega izmed nas uči ljubiti. Pokaže nam, da trpljenje ni prekletstvo, vendar le takrat, ko smo tudi mi sposobni ljubiti. Če je ljubezen v našem srcu in smo se tudi mi sposobni darovati, takrat nobeno odrekanje ni odveč, takrat ljubezen zmaguje. Ljubezen presega vsako ponižanje, tudi izničenje, in prinese v človekove oči novo svetlobo, prebudi nov utrip človekovega srca in podari novo veselje ter novo upanje. Morda od vsega trpljenja, ki ga doživljamo, le ni najhujša lakota, tudi ne žeja ali prezeblost. Najtežje je prenašati osamljenost in zapuščenost. In prav to se je pripetilo Kristusu, ko je visel na križu. Tri leta je vzgajal svoje učence, bili so to odrasli možje, a so se vsi razbežali. Tisti, ki se je najbolj širokoustil, kako mu bo stal ob stani, ga je trikrat klavrno zatajil. Le najmlajši se je plaho pomešal med žene in bil je toliko mlad, da se mu ni moglo pripetiti kaj hudega. Toda najbolj ga je razočaral njegov daljni sorodnik, tudi iz Judovega rodu, ki je nosil zanj najlepše ime, ime Juda, in ki ga je izdal za 30 srebrnikov. To je najbolj grenka izkušnja, če nas tisti, na katerega največ stavimo, zapusti in izda. Kot vemo, Juda kmalu ugotovi, da je ugonobil najboljšega prijatelja in mu je žal. A najbolj tragično je, da ne verjame v ljubezen in ni sposoben sprejeti odpuščanja. Nekateri grški cerkveni očetje se z njegovo pogubo niso mogli sprijazniti, zato so upali, da bo pri drugem mesijevem prihodu Juda le želel prejeti Božji dar odpuščanja. Takšen se nam Kristus razkrije tudi na križu. Do zadnjega trenutka deli ljubezen in odpuščanje, zato tudi odpusti enemu izmed razbojnikov in mu zagotovi, da se bosta še isti dan srečala v raju. Tako Kristus pokaže, da bosta ljubezen in odpuščanje zmagovala do konca. Kristus za nas ni le trpel, ampak tudi že vstal v novo življenje in zato želi, da je tudi v nas klub trpljenju še upanje, da zmagujeta radost in čudežni dar ljubezni.

   Pater dr. Edvard Kovač, Trpljenje in Upanje.

   Odgovori
4. Miro says:

   7. decembra, 2020 at 18:05

   SV. AMBROŽ SE UVRŠČA MED ŠTIRI VELIKE CERKVENE UČITELJE. V ENEM IZMED SVOJIH PISEM PRAVI: »POBOŽNOST JE TEMELJ NAŠEGA ŽIVLJENJA, Z NJO GOSPODU, NAŠEMU BOGU, IZKAZUJEMO DOLŽNO ČEŠČENJE!«

   Čim bolj bo pobožnost zasidrana v naših srcih, tem bolj bo tudi naše življenje kakor glasbeni instrument, na katerega Bog igra božansko melodijo (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Sv. Ambrož, škof in cerkveni učitelj, je bil mož trdne in neomajne vere, molitve in junaške odpovedi. Ko je postal škof, je vse svoje veliko imetje razdelil ubogim in tudi sicer vedno skrbel zanje. Pospeševal je vsakdanjo molitev, češčenje svetnikov, v visoki časti je imel deviški stan in češčenje Device Marije.

   Več o tem na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/46A34C946337A8EDC1257FF0002D1B6C

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Ambrož, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   7. decembra, 2020 at 12:47

   VEČKRAT RAZMIŠLJAJMO O TEM, KAJ NAM JEZUS GOVORI O MOLITVI ROŽNEGA VENCA BOŽJEGA USMILJENJA IN SE RAVNAJMO PO NJEGOVIH BESEDAH!

   Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

   »Moja hči, spodbujaj ljudi k molitvi rožnega venca, ki sem ti ga izročil. Po molitvi tega rožnega venca sem pripravljen dati vse, za kar me bodo prosili. Trdovratne grešnike, ki ga bodo molili, bom napolnil z mirom. Njihova zadnja ura bo srečna. Napiši to za trpeče ljudi: Ko bo duša uzrla in spoznala hudobijo svojih grehov, ko se ji pred očmi odgrne vse brezno njene bede, v kakršno se je pogreznila, naj ne obupuje, ampak naj se z zaupanjem vrže v naročje mojega usmiljenja kakor otrok v objem svoje ljubljene matere. Te osebe imajo prednostno pravico do mojega sočutnega Srca, imajo prednostno pravico do mojega usmiljenja. Povej jim, da še nobeden, kdor je klical moje usmiljenje, ni bil razočaran ali osramočen. Kdor je zaupal v mojo dobroto, mi posebej ugaja. Napiši: Kadar bodo pri umirajočih molili ta rožni venec usmiljenja, ne bom stal med Očetom in umirajočo dušo kot pravični sodnik, ampak kot usmiljeni Odrešenik.«

   (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1541)

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Janez says:

   7. decembra, 2020 at 11:19

   KRŠČANSKA VERA V BOGA
   Več kot 90 % svetovnega prebivalstva pripada kakšni obliki religije. Problem je v tem, da obstaja toliko različnih religij in verovanj. Dva najpogostejša elementa religij sta pravila in obredi. Nekatere religije v bistvu niso nič drugega kot seznam pravil, kaj smeš in česa ne smeš, ki ga mora človek upoštevati, da bi ga imeli za zvestega pristaša te religije in da bi bil spravljen z Bogom te religije. Dva primera religij, ki temeljijo na pravilih, sta islam in judovstvo. Islam ima pet stebrov, ki jih je treba izpolnjevati. Judovstvo ima stotine zapovedi in tradicij, ki jih je treba izpolnjevati. Obe religiji do neke mere trdita, da bo človek spravljen z Bogom, če bo izpolnjeval pravila religije. Druge religije se osredotočajo bolj na izpolnjevanje obredov kot na poslušnost seznamu pravil.
   Krščanska Vera je nenehen vsebinski in iskren goreč ali obnovljen odnos z Bogom, ki temelji na milosti Boga zaradi Njegove Ljubezni do vseh Ljudi, saj se lahko vsi ljudje na Zemlji Zveličamo, če Verujemo v Boga in tudi po Veri v Jezusa dejansko živimo, kot nam veleva Jezus Odrešenik in Učenik. Vera je sad Božje Milosti za ljudi. Dve stvari, ki jih verjamejo vse religije, sta, da je človeštvo danes odtujeno ali nekako ločeno od Boga in se moramo zato zaradi greha ljudi spraviti z Njim in zaživeti z Bogom. Ne zadošča le vera oz. religija, ki skuša rešiti ta problem z legalističnih izpolnjevanjem verskih pravil in obredov. Krščanska vera v Boga Odrešenika in Učenika se zaveda naslednjega:
   ● Vsi ljudje smo grešniki in smo zato ločeni od Boga (Pismo Rimljanom 3,23).
   ● Brez odkupnine Odrešenika Jezusa je pravična kazen za greh smrt in večna ločenost od Boga po smrti (Pismo Rimljanom 6,23).
   ● Bog je prišel k nam v osebi Jezusa Kristusa in umrl namesto nas, tako da je prevzel nase kazen, ki si jo zaslužimo mi, ter vstal od mrtvih in s tem pokazal, da je bila njegova smrt zadostna žrtev (Pismo Rimljanom 5,8; Prvo pismo Korinčanom 15,3‒4; Drugo pismo Korinčanom 5,21).
   ● Tistim, ki sprejmejo Jezusa za Odrešenika in Gospoda, z Milostjo po Veri zaupajo, da je njegova Smrt na Križu celotno plačilo za grehe, je odpuščeno, so odrešeni, odkupljeni, spravljeni in opravičeni pred Bogom (Evangelij po Janezu 3,16; Pismo Rimljanom 10,9‒10; Pismo Efežanom 2,8‒9).

   Pri Veri v Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa gre za naše iskreno in goreče spolnjevanje Božje Volje, molitve in Vero ter naše zaupanje v Boga, pri čemer se verska pravila in obredi v Cerkvi izpolnjujejo kot posledica hvaležnosti Jezusu za Odrešitev, ki jo je Bog dosegel za nas in v nas, ko ga sprejmemo in zaupamo ter Verujemo Vanj. Prava vera pomeni biti duhovno krščansko prerojen, spreobrnjen in obnovljen v odnosu z Bogom po njegovem daru po veri v Jezusa Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, po katerem se lahko Odrešimo kot dobri ljudje in dobri kristjani. Zato ne zadošča v Cerkvi le legalizem z spoštovanjem verskih pravil. Vera nam predvsem pomaga, da duhovno rastemo in smo dobri ljudje in dobri kristjani, ki so Strpni, Sočutni, Usmiljeni, ki Ljubijo in Odpuščajo drugim. V tem nenehno obnavljajočem, stalnem, ljubečem in vsebinsko pravem odnosu z Bogom Verujoči Boga iskreno in goreče molijo, prosijo, spolnjujejo vse Božje nauke in zahteve, izpolnjujejo pravila in obrede iz ljubezni do Boga in želje, da bi ga hvaležno poveličali in častili ter se mu zahvalili za Njegovo Ljubezen, Dobroto in Usmiljenje. Živeti in delati pa moramo tako, da dejavno in iskreno Verujemo v Boga, spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij veselega Oznanila Odrešitve Človeštva in da krščansko Vero dejavno prelijemo v molitve in naše dejavno Življenje v Ljubezen ter s služenjerm in dobrimi deli kot usmiljeni Samaritani. Da smo iz Vere v Boga Odrešenika in Učenika dobri Ljudje in dobri Kristjani, ki radi Molimo k Bogu in Spolnjujemo Voljo Boga in smo tako podobni Jezusu Odrešeniku. Pomembna je poleg izvajanja Molitev, Evharistije in zakramentalizacije v Cerkvi tudi evangelizacija ali izvajanje Jezusovega Evangelija v dejavno in Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem dobri ljudje.

   Vsebinsko dopolnjen in razširjen povzetek iz medmrežja gotquestions in lastni doprinos. Dano v razmislek ljudem dobre volje.

   Odgovori
7. Janez says:

   7. decembra, 2020 at 11:16

   MOLITEV. VODA, KI HRANI UPANJE IN ZAUPANJE
   Življenje apostola, ki vre iz izpovedi in se izliva kot tok vode v daritev, vsak dan teče preko molitve. Molitev je nepogrešljiva voda, ki hrani upanje in daje rast zaupanju. Molitev nam daje čutiti, da smo ljubljeni, in nam omogoča, da ljubimo. Pomaga nam iti naprej v temnih trenutkih, ker prižiga Božjo luč. V Cerkvi je molitev tista, ki nas vse podpira in nam pomaga premagati preizkušnje. Cerkev, ki moli, je varovana od Gospoda in hodi v Njegovem spremstvu. Moliti pomeni zaupati mu pot, naj skrbi za njo. Molitev je moč, ki nas združuje in podpira, je sredstvo proti osamitvi in samozadostnosti, ki vodita v duhovno smrt. Duh namreč ne veje, če se ne moli, in brez molitve se ne odprejo notranji zapori, ki nas držijo kot ujetnike. Naj sveta apostola pomagata, da bodo imeli srce kakor onadva, utrujeno in pomirjeno v molitvi: utrujeno, ker prosi, trka in posreduje, ker je obteženo z mnogimi osebami in situacijami; obenem pa pomirjeno, kajti Duh prinaša tolažbo in trdnost, kadar molimo. Kako nujno je imeti v Cerkvi učitelje molitve, a najprej biti moški in ženske molitve, ki živijo molitev! Gospod posreduje, kadar molimo; On, ki je zvest ljubezni, ki smo mu jo izpovedali, in nam je blizu v preizkušnjah.
   (Papež Frančišek med sv. mašo v baziliki sv. Petra; Vatikan, 29. 6. 2017).

   MOLITEV ZA DUHOVNIKE
   Vsemogočni in večni Bog, poglej na obličje tvojega božanskega Sina in iz ljubezni do njega se usmili svojih duhovnikov! Spomni se, da so oni samo šibke in krhke stvari, prižigaj trajno v njih ogenj ljubezni in jih varuj sovražnikovih zased in pasti, da se niti v enem samem trenutku ne bi izneverili, izdali svoj sveti poklic, svoje sveto poslanstvo. Prosim te za tvoje duhovnike, verne in goreče, za tiste, ki delujejo v bližini ali v oddaljenih krajih in nalogah, za tiste, ki trpijo preizkušnje in za tiste, ki so te zapustili. O Jezus, prosim te za vse tvoje duhovnike, za mlade in stare, za tiste, ki so bolni ali na pragu smrti in za duše v vicah. O Jezus, prosim te za duhovnika, ki me je krstil, za duhovnika, ki me odvezuje greha, za tiste, pri katerih mašah sem sodeloval in sodelujem, za tiste, ki me poučujejo in mi svetujejo, za vse tiste, ki sem jim dolžan zahvalo. O Jezus, varuj jih vse v svojem Srcu, podeli jim obilje svojega blagoslova že sedaj in v večnosti. Amen.
   (Sveti Janez Marija Vianney – arški župnik)

   DA BI TUDI MI ŽARELI KAKOR TI GOSPOD
   Dragi Jezus, pomagaj nam razširjati svoj prijetni vonj povsod, kamor koli gremo. Preplavi naše duše s svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežmi in osvoji vse naše bitje, tako da bo naše življenje izžarevalo samo tvoje življenje. Sveti preko nas in bodi tako zelo v nas, da bo vsaka duša, s katero pridemo v stik, čutila tvojo navzočnost v naši duši. Daj, da se bodo ljudje ozrli in zagledali tebe, Jezus, ne nas. Ostani z nami, da bomo zažareli kakor ti, zažareli tako, da bomo luč drugim. Vsa svetloba, o Jezus, naj prihaja od tebe, ne od nas; ti sam sveti drugim preko nas. Naj te poveličujemo tako, kakor ti je najbolj všeč: s tem da svetimo tistim, ki so okrog nas. Naj te oznanjamo celo brez oznanjevanja: ne samo z besedami, ampak s svojim zgledom, z neustavljivo močjo, s privlačnim vplivom svojih dejanj. Z očitno polnostjo tiste ljubezni, ki ti jo podarjajo naša srca. Amen.

   (Angleški kardinal John Henry Newman).

   Kardinal Newman predvsem uči, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje življenje zanj, ne more biti ločenosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako živimo svoje življenje.« Prav tako nas uči, da je potrebno za »gorečnost za resnico, intelektualno poštenost ter pristno spreobrnjenje plačati visoko ceno. Resnice, ki osvobaja, ne moremo zadržati zase; zahteva pričevanje, potrebno jo je slišati; navsezadnje njena prepričevalna moč izhaja iz nje same in ne iz človeškega daru govora.

   Odgovori
8. Miro says:

   7. decembra, 2020 at 11:13

   CERKEV JE OBČESTVO, KJER KRISTJAN PREJEMA BOŽJO BESEDO IN NAUKE »KRISTUSOVE POSTAVE« (Gal 6,2); PREJEMA MILOST ZAKRAMENTOV; ZDRUŽUJE SE S KRISTUSOVO EVHARISTIČNO DARITVIJO!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   V kakšnem smislu Cerkev hrani kristjanovo nravno življenje?
   Cerkev je občestvo, kjer kristjan prejema božjo besedo in nauke “Kristusove postave” (Gal 6,2); prejema milost zakramentov; združuje se s Kristusovo evharistično daritvijo tako, da je njegovo nravno življenje duhovno bogoslužje; Cerkev mu daje zgled presvete Device Marije in svetnikov.

   Zakaj cerkveno učiteljstvo posega na nravno področje?
   Zato, ker je naloga cerkvenega učiteljstva oznanjati vero, ki jo je treba verovati in uresničevati v življenju. Ta naloga se razteza tudi na specifične predpise nravne postave, ker je njihovo izpolnjevanje potrebno za zveličanje.

   Kakšen smoter imajo cerkvene zapovedi?
   Petere cerkvene zapovedi imajo za svoj cilj, da vernikom zagotavljajo nujno potrebno najmanjšo mero duha molitve, zakramentalnega življenja, nravnega prizadevanja in rasti ljubezni do Boga in do bližnjega.

   Kako se glasi pet cerkvenih zapovedi?
   Pet cerkvenih zapovedi se glasi: 1) Udeležuj se maše v nedeljo in druge zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni. 2) Spovej se svojih grehov in prejmi zakrament sprave vsaj enkrat na leto. 3) Prejmi zakrament evharistije vsaj o veliki noči. 4) Zdrži se uživanja mesa in upoštevaj post v dnevih, ki jih je Cerkev določila. 5) Podpiraj Cerkev v njenih gmotnih potrebah po svojih zmožnostih.

   Zakaj je nravno življenje kristjanov nujno potrebno za oznanjevanje evangelija?
   Zato, ker kristjani s svojim življenjem po Gospodu Jezusu pritegujejo ljudi k veri v resničnega Boga, gradijo Cerkev, preoblikujejo svet z duhom evangelija in pospešujejo prihod božjega kraljestva.

   (Kompendij KKC, 429-433)

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   7. decembra, 2020 at 10:51

   Poslušajmo bližnjega in molimo Nebeškega Troedinega Boga tako, da bomo slišani in bili uslišani!

   Ljudje radi tolažimo, čeprav vedno ne vemo dovolj, kaj pravzaprav storiti ali kaj se resnično dogaja v duši in telesu našega bližnjega. Ne govorimo preveč, pač pa raje poslušajmo, da bomo slišali in kaj razumeli ter da bomo sočutni. Poslušajmo in prosimo Troedinega Boga, da nam pošlje Tolažnika Svetega Duha za tolažbo in pomoč, da bomo slišani in uslišani!

   Vsi vemo, da je Janez Krstnik ljudem prinesel na svet poleg krsta v Jordanu tudi pomembne besede tolažbe, čeprav nam ni prinesel rešitve za razne naše težave in probleme, kot Odrešenik Jezus, ki nas je vse Ljudi na Zemlji Odrešil. Ljudje, ki so Janeza Krstnika poslušali, so razumeli, da se njegova tolažba nanaša na absolutno prihodnost, saj za Njim prihaja Odrešenik Sveta. Prinesel pa jim je vero v prihodnost. Ta absolutna prihodnost pa je Bog, ki je Ljubezen in naša Odrešitev. Iz besed Janeza Krstnika so ljudje razbrali, da se po njihovem priznanju grehov in odvrnitvi od slabih dejanj, v njihove duše vrača Bog. Janez jim je oznanil, da je Bog, ki pride in ostane v človekovi duši, obenem rešitev problemov. Tudi če bolezen in bolečine ter trpljenje ostajajo, tudi če se opotekamo pod težo križa, imamo po Svetem Duhu, ki je Bog v nas, v sebi tisto uteho, Moč in tolažbo, da vztrajamo na Poti k Njemu. Prava tolažba torej ni samo nek dober človekov sanacijski program in ukrepi ozdravitve in odprava vseh težav in bolečin, ampak predvsem Sveti Duh v nas, ki v nas deluje. Duh veje, kjer hoče; Božja Milost deluje v Nas. In tega vsega Človek s svojo pametjo ne razume. Bog nas podpira in drži niti skupaj tako, da se ne predamo in obnemoremo, temveč da vztrajamo v Božji Ljubezni in Milosti. Naša notranja moč namreč niso samo zdravi telesni organi in duša, ampak predvsem Božji Sveti Duh. On je tisti Zdravnik, tisti temeljni Podpornik, ki nas močno drži, da se vse ne zruši, da se vse zaradi dotrajanosti ne podre, oziroma, da ne obnemoremo; nasprotno da spet z Božjo Pomočjo in Milostjo spet zmeremo Moči in premagamo težave.

   V preizkušnjah bolezni, trpljenja in v temi stisk nam je z Jezusom podarjeno Upanje Božjega Odrešenja in Božjega Usmiljenja, ker nas Bog Neskončno Ljubi, na naše osebne poti in poti vseh ljudi. Upanje namreč obsije z Božjo Svetlobo vse ljudi in vso stvarnost; obsije tako pravične kot grešnike. Upanje se rojeva iz Božje Luči, ki prihaja od Njega. Tiho in toplo sije k nam vedno, ko smo dobre volje in ko smo sami in žalostni, ko trpimo, ko so videti dlani Dobrote in Pomoči prazne, ko ostajajo vprašanja brez človeških odgovorov, ko pohajajo moči, ko ni več najti besed tolažbe. Upanje je tisti Dar Boga, Dar Gospodove Ljubezni, njegove Nebeške povzdignjenosti z zemlje, ko v daritvi vse priteguje k sebi in nas Odrešuje in Tolaži. Luč upanja je dar Duha, bližina Očetove ljubezni. Božja Ljubezen obuja od smrti in dela vse novo, prenovi človeka. V Upanju to ljudje v veri in molitvi pričakujemo in se utehe ter Božje Pomoči tudi vsekdar nadejamo. H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja Imaš! Veselimo se, prepevajmo Gospodu Bogu, Zahvaljujmo se za vse kar imamo in kar smo zastonj prejeli, Častimo Boga in ga Prosimo Ponižno in Iskreno, da pride tudi k Nam in Nas Reši vseh Težkoč in Preizkušenj. Božja Pomoč in Usmiljenje Ostani Vedno z Nami! Pomagaj Nam Gospod, da se Poboljšamo in se spokorimo zaradi vseh grehov in Te Prosimo Odpuščanja, ker smo Te Žalili. S Teboj Zmoremo Vse, ki si nas Ljubeči Bog in Vse Ljubezni Vreden! Naj bo Adventno-Božično Veselje in Upanje ter Dobrota v naših srcih, saj Gospod Prihaja k nam, ki nam daruje Usmiljenje, Ljubezen in Odpuščanje ter nam daje Vse kar Potrebujemo, še preden ga prosimo!

   Addendum
   Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Čeprav se morda zdi, da nasilje prevladuje, je resnica ta, da bolj kot je sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni učinkovita, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča za vse ljudi. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. AMEN. Janez

   Odgovori
10. Miro says:

    7. decembra, 2020 at 9:15

    KDOR POGOSTO DOBRO PREJEMA SVETO OBHAJILO, IMA ZANESLJIVO POROŠTVO ZA SVOJE VEČNO ZVELIČANJE!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Evharistija nam omogoča,
    da dozorevamo za vstajenje.
    (Anastasio Ballestrero)

    Evharistija nas postavlja
    v občestvo s celotno resničnostjo Kristusa
    Odrešenika, z njim kot žrtvijo,
    z njegovo daritvijo Očetu,
    z njegovo posebno duhovniško pravico,
    z njegovo kraljevskostjo, ki ga postavlja
    za voditelja, glavo in Gospoda vesoljstva.
    (Giacomo Biffi)

    Kdor pogosto dobro prejema sveto
    obhajilo, ima zanesljivo poroštvo
    za svoje večno zveličanje.
    (Janez Bosko)

    Jaz sem kruh življenja …
    Če kdo jé od tega kruha,
    bo živel vekomaj.
    (Evangelij po Janezu)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori