Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   9. decembra, 2020 at 12:23

   ZAKAJ MOLITI K BOGU?
   V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi molili?

   Za kristjana naj bi bila molitev k Bogu kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot PRVO je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in naše poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

   DRUGI razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo demonske prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19). K Bogu pridemo z raznimi in s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo Boga specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z Njegovo Voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih pa Bog ZADRŽI svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist, zato naj nas to ne ustavi, da bi molili iskreno in goreče. V molitvah se umiri naša Duša in Srce in marsikaj premislimo v Miru in osvetlimo smiselnost naših prošenj z vseh strani in se ne odločamo nepremišljeno in na hitro. Marsikaj mora namreč dozoreti. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naš pripomoček in naše orodje, kako s prošnjo prepričati Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji in slediti Naukom Evangelija. Božja modrost močno presega našo človeško pamet in marsikdaj naknadni vidimo, da bi se lahko napačno odločali v svojo škodo in nespametno, pa nam je Bog namenil nekaj BOLJŠEGA.

   Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je molitev orodje za prepoznavanje njegove Volje glede na Božji Načrt. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu Evangelija, dokler ga ne oznanimo. Prav tako ne bomo nikoli videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo. Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi.
   Naj nas molitev k Bogu Umiri in pomaga, da se bomo v Pogovoru z Bogom podučili kaj je prav in kaj ne za nas. Spolnjujmo ponižno in skromno Božjo Voljo, saj Bog bolje Ve, kaj je dobro in boljše za nas.

   Addendum

   KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
   Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

   Gotquestions et altro

   Odgovori
2. Miro says:

   9. decembra, 2020 at 11:10

   TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Zakaj je Bog “blagoslovil sobotni dan in ga posvetil” (2 Mz 20,11)?
   Zato, ker se v soboto spominjamo počitka Boga sedmi dan stvarjenja, kakor tudi osvoboditve Izraela iz egiptovske sužnosti in zaveze, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom.

   Kako se Jezus vede do sobote?
   Jezus priznava svetost sobote in z božjo oblastjo podaja pristno razlago te postave: “Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote” (Mr 2,27).

   Zakaj je bila za kristjane sobota nadomeščena z nedeljo?
   Zato, ker je nedelja dan Kristusovega vstajenja. Kot “prvi dan tedna” (Mr 16,2), spominja na prvo stvarjenje; kot “osmi dan”, dan, ki sledi soboti, pomeni ta dan novo stvarjenje, ki se je začelo s Kristusovim vstajenjem. Nedelja je tako postala za kristjane prvi izmed vseh dni, prvi izmed vseh praznikov: Gospodov dan, ko Gospod s svojo veliko nočjo (pasho) dopolnjuje duhovno resničnost judovske sobote in naznanja človekov večni počitek v Bogu.

   Kako posvečujemo nedeljo?
   Kristjani posvečujejo nedeljo in druge zapovedane praznike z udeležbo pri Gospodovi evharistiji. Vzdržijo se tudi tistih dejavnosti, ki ovirajo bogočastje, Gospodovemu dnevu lastno veselje ter duhu in telesu primeren oddih. Dovoljene so dejavnosti, povezane z družinskimi potrebami ali službe velike socialne koristi, samo da ne bodo uvedle navad, škodljivih za posvečevanje nedelje, za družinsko življenje in zdravje.

   Zakaj je pomembno civilno priznavati nedeljo kot dela prost dan?
   Zato, da je vsem dana dejanska možnost razpolagati z dovolj počitka in prostega časa, poskrbeti za družinsko, kulturno, družbeno in versko življenje; najti ustrezen čas za meditacijo, razmislek, molk in kulturo; posvečati se dobrim delom, zlasti v prid bolnim in starim.

   (Kompendij KKC, 450-454)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   9. decembra, 2020 at 10:18

   DRUGO PISMO KORINČANOM APOSTOLA PAVLA
   Drugo pismo Korinčanom 1,1 identificira od Boga navdihnjenega človeškega pisca Drugega pismo Korinčanom kot apostola Pavla.
   Čas pisanja: Drugo pismo Korinčanom je bilo zelo verjetno napisano okrog l. 55–56 po Kr., verjetno v Filipih.

   Namen pisanja: Cerkev v Korintu se je začela leta 52 po Kr., ko je Pavel tam služboval leto in pol med svojim drugim misijonarskim potovanjem (Apostolska dela 18,1–18). V tem drugem kanonskem pismu Korinčanom Pavel izraža svoje olajšanje in veselje, da so Korinčani pozitivno sprejeli njegovo »resno« pismo (zdaj izgubljeno). Tisto pismo je naslavljalo resne doktrinske in vedenjske probleme v cerkvi. Povzročil jih je predvsem prihod samooklicanih (lažnih) apostolov (Drugo pismo Korinčanom 11,13), ki so napadali Pavlov značaj, sejali nesoglasje med vernike in učili lažni nauk. Kaže, da so dvomili v njegovo verodostojnost (Drugo pismo Korinčanom 1,15–17), njegovo sposobnost govorjenja (Drugo pismo Korinčanom 10,10; 11,6) in njegovo nepripravljenost, da bi prejemal podporo od korintske cerkve (Drugo pismo Korinčanom 11,7–9; 12,13). V njej je bilo tudi nekaj ljudi, ki se niso pokesali svojega razuzdanega vedenja (Drugo pismo Korinčanom 12,20–21). Pavel je bil presrečen, ko je od Tita izvedel, da se je večina Korinčanov pokesala svojega uporništva proti njemu (Drugo pismo Korinčanom 2,12–13; 7,5–9). Zaradi tega jih je spodbudil z izrazom svoje pristne ljubezni (Drugo pismo Korinčanom 7,3–16). Pavel je tudi skušal zagovarjati svojo apostolstvo, ker so nekateri v cerkvi verjetno dvomili v njegovo avtoriteto (Drugo pismo Korinčanom 13,1–3).

   Ključne vrstice in poudarki: Drugo pismo Korinčanom 3,5: »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili. Ne, naša zmožnost je od Boga.«

   Drugo pismo Korinčanom 3,18: »Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha.«

   Drugo pismo Korinčanom 5,17: »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.«

   Drugo pismo Korinčanom 5,21: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.«

   Drugo pismo Korinčanom 10,5: »… in vsakršno visokost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu.«

   Drugo pismo Korinčanom 13,4: »Res, križan je bil v slabotnosti, toda živi iz Božje moči. Tudi mi smo slabotni v njem, a pred vami bomo živi z njim zaradi Božje moči.«

   Kratek povzetek: Čeprav veliko tega dela Svetega pisma Nove zaveze govori o Pavlovem olajšanju in veselju nad kesanjem Korinčanov (Drugo pismo Korinčanom 7,8–16), je njegova glavna skrb, da zagovarja svoje apostolstvo (Drugo pismo Korinčanom pogl. 1–7), spodbudi Korinčane, naj se lotijo priprav za nabirko za uboge v Jeruzalemu (Drugo pismo Korinčanom pogl. 8–9), in naravnost sooči lažne apostole (Drugo pismo Korinčanom pogl. 10–13). Kasneje se je vrnil v Korint, kot je napisal (Drugo pismo Korinčanom 12,14; 13,1.2). Udeležba Korinčanov v nabirki za potrebe kristjanov v Jeruzalemu, ki je temu sledila (Pismo Rimljanom 15,26), nam da vedeti, da je bil Pavlov tretji obisk v Korintu uspešen.

   Povezave: Čeprav gre za izredno osebno pismo, ki ga je apostol napisal sredi borbe proti tistim, ki napadajo njegovo verodostojnost, Drugo pismo Korinčanom vsebuje več pomembnih teoloških tem. Prikazuje Boga Očeta kot usmiljenega tolažnika (Drugo pismo Korinčanom 1,3; 7,6), Stvarnika (Drugo pismo Korinčanom 4,6) in tistega, ki je obudil Jezusa od mrtvih (Drugo pismo Korinčanom 4,14; prim. 13,4) in ki bo obudil tudi vernike (Drugo pismo Korinčanom 1,9). Jezus Kristus je tisti, ki je trpel (Drugo pismo Korinčanom 1,5), izpolnil Božje obljube (Drugo pismo Korinčanom 1,20), bil razglašen za Gospoda (Drugo pismo Korinčanom 4,5), prikazal Božje veličastvo (Drugo pismo Korinčanom 4,6) in v utelešenju postal ubog za vernike (Drugo pismo Korinčanom 8,9; prim. Pismo Filipljanom 2,5–8). Pismo prikazuje Svetega Duha kot Boga (Drugo pismo Korinčanom 3,17.18) in jamstvo odrešitve vernikov (Drugo pismo Korinčanom 1,22; 5,5). Hudič je identificiran kot »bog tega sveta [veka]« (Drugo pismo Korinčanom 4,4; prim. Prvo Janezovo pismo 5,19), slepar (Drugo pismo Korinčanom 11,14) in voditelj človeških in angelskih sleparjev (Drugo pismo Korinčanom 11,15). Poslednji časi vključuje poveličanje vernikov (Drugo pismo Korinčanom 4,16–5,8) in njegovo sodbo (Drugo pismo Korinčanom 5,10). Veličastna resnica o Božji suverenosti v odrešitvi je tema odlomka 5,14–21. Žalost po Božji volji, ki prinese spreobrnitev in vodi v odrešitev, je v nasprotju s svetno žalostjo, ki prinese smrt (Drugo pismo Korinčanom 7,10). Drugo pismo Korinčanom tudi predstavi najbolj jasen, jedrnat povzetek Kristusove nadomestne spravne žrtve, kar jih najdemo v Svetem pismu (Drugo pismo Korinčanom 5,21; prim. Izaija 53), in določa poslanstvo cerkve, da oznanja spravo (Drugo pismo Korinčanom 5,18–20). Poleg tega je narava Nove zaveze najbolj obširno razložena poleg razlage v Pismu Hebrejcem (Drugo pismo Korinčanom 3,6–16).

   Praktična uporaba za vernike: Ta del Svetega pisma Korinčanom je pomemben tako biografsko kot doktrinsko za vernike. Kaže nam, kako teologija vodi delovanje v zvestem apostolu in misijonarju, ki je ustanavljal cerkve. Bog deluje v nas in v drugih skozi nas (Drugo pismo Korinčanom 1,3–6). Zaradi tega dovolj ljubi brata ali skupnost, ki sta odtavala, da ju sooči z njunim grehom. To je treba storiti trdno, a ljubeče in z usmiljenjem, da bi dosegli cilj – spreobrnjenje in spravo. Ta »težka ljubezen« je potrebna zaradi Evangelija Jezusa Kristusa ali Veselega Oznanila Odrešenja vsem Ljudem na zemlji, ker mora biti Božje ljudstvo bogaboječe, pravično, dobro, usmiljeno in sveto in oznanjati Božje sporočilo sprave med Bogom in Ljudmi, ki smo grešniki in nevredni Božje Ljubezni in Dobrote. Prav tako vidimo primer uporabljene doktrine, ki povzroča praktično delovanje s požrtvovalnim dajanjem (Drugo pismo Korinčanom 8,1–5). Pristni kristjani dajejo požrtvovalno, da potešijo potrebe drugih, ker so se oni sami najprej popolnoma predali Bogu v Kristusu, kar izkazujejo mnogi primeri svetnikov in ljudi dobre volje, ki pomagajo drugim npr. Karitas. Proučujmo z Ljubeznijo in zanimanjem Sveto pismo in odkrivajmo vsak dan kaj nam giovori Gospod Bog. Molimo in učimo se iz Svetega pisma, da bomo bolj razumeli kaj je prav in kaj ne v Božjih Očeh. Sveti Duh pridi in nas razsvetli in poduči, da bomo vedno ravnali prav!

   Gotquestions et altro

   Filipljanom 4,5: Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu.

   Psalm 40,12: Ti, GOSPOD, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

   Odgovori
4. Janez says:

   9. decembra, 2020 at 9:54

   ALI JE BIL JEZUS KDAJ JEZEN? DA! JE PRAV, DA SE LJUDJE JEZIMO IN SE MAŠČUJEMO? NE!
   Ko je Jezus očistil tempelj menjalcev denarja in prodajalcev živali, je pokazal sveto jezo (Evangelij po Mateju 21,12–13; Evangelij po Marku 11,15–18; Evangelij po Luku 19,45–46; Evangelij po Janezu 2,13–22). Ravnal je »z gorečnostjo« za Božjo hišo (Evangelij po Janezu 2,17). Njegova jeza je bila čista in popolnoma upravičena, saj je izvirala iz skrbi za Božjo svetost in pristno čaščenje. Ker sta bili ti na kocki, je Jezus hitro in odločno ukrepal. Jezus je še enkrat pokazal jezo v shodnici v Kafarnaumu. Ko farizeji niso hoteli odgovoriti na Jezusova vprašanja, jih je »jezno … premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src …« (Evangelij po Marku 3,5). Farizeji so bili natančno podučeni v judovskih postavah in so jih natančno legalistično spolnjevali, niso pa bili dobri, ljubeznivi in usmiljeni do bližnjih ter pomagali in služili drugim tako, kot je v Izraelu učil Jezus ljudi in učence v prilikah.
   Mnogokrat mislimo na jezo kot na sebično, uničevalno čustvo, ki bi ga morali v celoti izkoreniniti iz svojega življenja. Vendar dejstvo, da se je Jezus včasih razjezil, kaže, da jeza sama kot čustvo ni negativna. To se kaže še drugje v Novi zavezi. Pismo Efežanom 4,26 nam pravi: »Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« Zapoved ni, naj se »izogibamo jezi« (ali jo potlačimo ali prezremo), ampak naj z njo ustrezno ravnamo, in sicer pravočasno. Upoštevati moramo naslednja dejstva o Jezusovem prikazu jeze:

   1) Njegova jeza je imela ustrezno motivacijo. Z drugimi besedami, jezen je bil iz pravih razlogov, namreč zaradi Božje slave in časti. Jezusova jeza ni izhajala iz malenkostnih prepirov ali osebnih žalitev proti njemu. V tej jezi ni bilo sebičnosti.

   2) Njegova jeza je imela pravi fokus. Ni bil jezen na Boga zaradi svojih okoliščin. Njegova jeza je bila usmerjena v grešno obnašanje in resnično krivičnost, ki je žalitev Boga.

   3) Njegova jeza je imela ustrezen dodatek. Evangelij po Marku 3,5 pravi, da je njegovo jezo spremljala žalost nad zakrknjenostjo src farizejev. Jezusova jeza je izvirala iz farizejskega očitnega, hinavskega zavračanja Boga v njihovi sredini. Sovražil je, kaj je iz njih naredil greh: Božje sovražnike.

   4) Njegova jeza je bila ustrezno obvladovana. Jezus ni bil nikoli brez obvladovanja, celo v svojem srdu ne. Tempeljskim voditeljem ni bilo všeč njegovo očiščenje templja (Evangelij po Marku 11,18; Evangelij po Luku 19,47; Evangelij po Janezu 2,18), vendar ni storil ničesar grešnega. Njegov obseg in metoda očiščenja templja sta bila v pravem sorazmerju. Nadzoroval je svoja čustva; njegova čustva niso nadzirala njega.

   5) Njegova jeza je imela primerno trajanje. Ni dovolil, da bi se njegova jeza spremenila v zagrenjenost. Ni gojil zamere niti se ni nesorazmerno razburil. Primerno se je odzval na vsako situacijo in pravočasno opravil z jezo, ki je ni zadrževal v sebi.

   6) Njegova jeza je imela primeren rezultat. Jezusova jeza je imela neizogibno posledico pobožnega dejanja. Jezusova jeza, tako kot vsa njegova čustva, so bila pod nadzorom Božje besede; tako je Jezusov odziv izpolnil Božjo voljo, tam kjer je bilo to potrebno v Božjih očeh.

   Ko se razjezimo, imamo prepogosto napačne motive, pomanjkljiv nadzor in napačen fokus, saj smo razburjeni in v afektu, ko težko pametno mislimo in ukrepamo. Takrat lahko naredimo mnogo gorja in škode ter grešimo. Ko se jezimo na drugega človeka, Bog ne more utresničevati Božje Volje, ker smo mo postali ne Božji sodelavec ampak ovira s svojo jezo. Bog deluje preko nas in v nas, da se uresniči Njegov Božji Načrt. Raje se umirimo in odreagirajmo mirno. Preštejmo do petdeset in se umirimo ter zmolimo za Božjo Pomoč. Običajno nam spodleti na enem izmed zgornjih področij, saj smo kot ljudje s človeško pametjo nepopolni in grešniki. To je človeška jeza, za katero nam je rečeno: »… mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti« (Jakobovo pismo 1,19–20). Jezus ni pokazal človeške jeze, ampak popolno in pravično Božje ogorčenje takrat, ko je to bilo potrebno. In še preden zaide sonce za obzorjem, naj se človek umiri, opraviči in naj se ohladi njegova jeza in ogorčenje. Človeška jeza naj nikoli ne povzroči greha in maščevanja zaradi jeze in človeške pravičnosti!. Človek mora svojo jezo krotiti in Bogu prepustiti, da bo sodil in izvršil Božjo Vzgojo in Božjo Jezo po svoji Vsemogočni Pravičnosti, Modrosti in Milosti. Bog nam zapoveduje, da človek odpušča sedemkrat do sedemdesetkrat svojim bližnjim, tako kot nam On Milostno odpušča nam ljudem, ko grešimo in se pokesamo ter prosimo Boga odpuščanja za naše grehe in žalitve. Kot kristjani bodimo zgled v vseh pogledih drugim in s pravičnim življenjem in Ljubeznijo ter spolnjevanjem Božje Volje in Evangelija prispevajmo k temu, da bo med nas prišlo Božje kraljestvo, ki je tako duhovno in realistično stanje dobrih in pravičnih ljudi, ki vodi k Jezusu in Odrešenju. Prosimo Boga za Božji Mir, Ljubezen in Usmiljenje, da bomo vedno imeli Njegov Blagoslov, moč in stanovitnost ureničevati Božjo Voljo in Nauke Jezusovega Evangelija Bpgu v Čast in Slavo!

   Gotquestions et altro

   Molitev
   Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Pridi Jezus k nam in nas Vodi in Uči, da nikoli ne zaidemo s Poti k tebi. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo. Naj pride k nam Božje kraljestvo Ljubezni in Miru. Amen.

   Bog nam naj bo vedno milostljiv in usmiljen. Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo!

   Jakob 1,20: kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti.

   Rimljanom 1,18: Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico.

   Odgovori
5. Miro says:

   9. decembra, 2020 at 7:28

   ČE JE NAŠE EVHARISTIČNO ČEŠČENJE PRISTNO, MORA V NAS ZRASTI ZAVEST O DOSTOJANSTVU VSAKEGA ČLOVEKA!

   Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

   Pri svetem obhajilu
   sem občutil veliko milino.
   Moj dragi Bog mi je vlil umevanje veselja,
   ki ga bo imela duša, ko ga bomo
   videli iz obličja v obličje.
   (Pavel od Križa)

   Če je naše evharistično češčenje pristno,
   mora v nas zrasti zavest
   o dostojanstvu vsakega človeka.
   Spoznanje tega dostojanstva postane
   najgloblji motiv našega odnosa
   z bližnjim.
   (Janez Pavel II.)

   Po evharistiji človek postane gotov,
   da bo vstal od mrtvih.
   (Enzo Lodi)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   9. decembra, 2020 at 6:39

   NAJBOLJ PRILJUBLJENA MOLITEV LJUDI JE PONAVADI PROSILNA MOLITEV. V NJEJ PROSIMO GOSPODA, NAJ NAM POMAGA, NAS USLIŠI, UREDI TO IN ONO ITD…

   VSAKOKRAT, KO GOSPODA PROSIMO ZA USLIŠANJE PROŠENJ, BI GA MORALI PREDHODNO PROSITI ZA ODPUŠČANJE SVOJIH GREHOV IN ZMOLITI KESANJE, TER SE MU ZAHVALITI ZA VSE KAR NAM JE DAL IN NAM DAJE. PONAVADI PA POZABIMO NA TO, KER PAČ VIDIMO SVOJE STISKE IN POTREBE.

   ČE SE ČLOVEK NE ZAVEDA, DA MU JE BILO ODPUŠČENO,-DA MU JE BOG GREHE ODPUSTIL, NE BO NIKOLI MOGEL ODPUSTITI. ODPUŠČANJE PREJETO OD BOGA JE ČUDOVITO DELO , KI GA JE GOSPOD STORIL V SRCU ČLOVEKA IN MORA STOPITI V ZAVEST ČLOVEKA. V NASPROTNEM PRIMERU GRE ČLOVEK VEN, SREČA PRIJATELJA, PRIJATELJICO IN ZAČNE OBREKOVATI TER TAKO ŠE NAPREJ GREŠI. ODPUSTIMO LAHKO LE, ČE ČUTIMO, DA NAM JE BILO ODPUŠČENO.

   Odgovori
7. Hvala says:

   9. decembra, 2020 at 6:20

   BOGA NE MOREMO PRELISIČITI«
   08.12.2020, 12:40

   Obhajamo praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. Papež Frančišek se je že zgodaj zjutraj odpravil do njenega kipa na Španskem trgu v središču Rima, kjer je molil za vse bolne in obupane. Pred vrnitvijo v Vatikan se je ustavil še v cerkvi Marije Velike, kjer je molil pred podobo Marije, rešiteljice rimskega ljudstva in nato v kapeli jaslic zasebno daroval sveto mašo. Opoldne pa je nagovoril vernike na Trgu sv. Petra.

   Marija je bila prosta greha vse od spočetja naprej, mi pa upamo, da bomo v tej milosti živeli v nebesih, je poudaril papež. Vsi smo namreč poklicani k svetosti. Seveda pa se moramo prej okopati v očiščevalni Kristusovi milosti. Vsi svetniki so šli po tej poti, saj so bili vsi zaznamovani z izvirnim grehom. Pri tem pa je papež spomnil, kdo je prvi, za katerega smo gotovi, da je v nebesih.

   Gre za desnega razbojnika, ki niti ni bil tako dober. Božja milost je namreč ponujena vsem. »Vendar pozor. Ne smemo goljufati in kar naprej odlašati z resnim pregledom našega življenja ter izkoriščati Gospodovo potrpljenje. Ljudi mogoče še lahko prelisičimo, Boga pa ne. On naše srce pozna bolje od nas. Izkoristimo sedanji trenutek«, nas je povabil papež.

   Rek izkoristi dan za kristjana pomeni reči ‘ne’ slabemu in ‘da’ Bogu, odpreti se Njegovi milosti ter končno nehati gledati samo nase, kar nas vodi v hinavščino. »Poglejmo resnici v obraz ter priznajmo, da nismo ljubili Boga in bližnjega, kot bi morali«, je bil jasen sveti oče. Boga prosimo odpuščanja pri spovedi, potem pa popravimo tudi slabo, ki smo ga storili bližnjim. To je namreč po papeževih besedah pot, da bi postali sveti in brezmadežni. Marije sicer ne moremo posnemati, vendar pa nas njen zgled tako močno privlači.

   Odgovori
8. Hvala says:

   9. decembra, 2020 at 5:18

   POGOSTO OMENJAMO NA TEM PORTALU MATER TEREZIJO KOT VZGLED ZA ŽIVLJENJE, KAKŠNO JE ŽIVLJENJE , KO ČLOVEK ZAPUSTI CONO UDOBJA.

   KO GLEDAMO IN OBČUDUJEMODELA SVETNIKOV -SEDAJ MATI TEREZIJO -NJENA DELA, OBNAŠANJE, ITD, PA NE SMEMO SPREGLEDATI NJENEGA TRPLJENJA, KAJTI VSE TO SKUPAJ SESTAVLJA NJENO OSEBNOST, VSE SKUPAJ JE CELOTA, KER MATI TEREZIJA NE BI BILA MATI TEREZIJA, ČE NE BI IMELA TRPLJENJE, KI GA JE IMELA.
   JEZUS JE NAROČIL NAJ PROSIMO SVETNIKE, DA BODO MOLILI ZA NAS IN NAM POMAGALI , KER ONI VEDO POMAGATI, KER SO ŽE PREHODILI ZEMELJSKO POT.

   ZATO PA VSAKOKRAT, KO GRE ČLOVEK IZ CONE “UDOBJA” NE MORE SPREJETI SAMO ENO POLOVICO ŽIVLJENJA, VEDNO SESTAVLJATA CELOTO DVE POLOVICI.

   SPOMINJAM SE, KO SEM BILA ŠE PUNCA, NE VEM ALI V OSNOVNI ŠOLI, ALI PA POTEM , KO SEM PRI SVETI MAŠI SLIŠALA DUHOVNIKA, KO JE GOVORIL O IZVIRNEM GREHU,- ADAM IN EVA STA GREŠILA;, SEM SE ČUDILA IN V SRCU KAR NEKAKO BI REKLA OBTOŽEVALA IN SE SPRAŠEVALA, KAKO STA MOGLA TO STORITI, KER IMAMO MI SEDAJ POSLEDICE IN TRPLJENJE. JAZ SEM TAKRAT RAZMIŠLJALA, DA ČE ONADVA NE BI GREŠILA, MI NE BI TRPELI. RES ČLOVEK TEŽKO RAZUME , VENDAR , KO DOŽIVIŠ BI REKLA NA “NOVO ROJSTVO” JE RAZUMLJIVO.

   ČE POGLEDAMO JEZUSA IN MARIJO KAKO STA TRPELA. MARIJA JE GLEDALA SVOJEGA OTROKA, KI GA JE RODILA, VSEGA PRETEPENEGA IN NAZADNJE OBEŠENEGA NA KRIŽ. PREDSTAVLJAJMO SI NJENO TRPLJENJE V SRCU, ČEPRAV FIZIČNEGA TRPLJENJA NI BILO TOLIKO, PREDSTAVLJAJMO SI, KAJ JE DOŽIVLJALA.

   ZATO PONAVLJAM, ČE NE SPREJMEMO IN SE NE SPRIJAZNIMO S TRPLJENJEM IN POMOČJO JEZUSA , NE BO ŠLO.

   KOLIKO LJUDI ZGUBI V HUDI STISKI POGUM ZA ŽIVLJENJE, LOTEVA SE JIH OBUP IN KO NE VIDIJO REŠITVE PRIDE CELO DO SAMOMORA. REŠITEV JE SAMO JEZUS! SAMO ČLOVEK NE MORE REŠITI ČLOVEKA.

   POGLEJMO NAŠO PRILJUBLJENO SVETNICO FAVSTINO KOWALSKO. GOSPOD MIRO KAR NAPREJ POŠILJA LINK -NJEN DNEVNIK , DA BI LAHKO BRALI TUDI NOVI OBISKOVALCI TE SPLETNE STRANI, DA JE VSE NA DOSEGU ROKE.

   POVEDALA BOM : NISEM POZNALA FAVSTINE KOVALSKE, ZATO TUDI NISEM BRALA NJENEGA DNEVNIKA. AMPAK , KO PRAVIJO SEDAJ, ČE NE MOREŠ K SVETI MAŠI, PRIDE SVETA MAŠA K TEBI DOMOV ITD…
   TAKO NEKAKO JE TUDI FAVSTINA PRIŠLA K MENI DOMOV.

   VEDNO POUDARJAM, DA ČE V CELOTI ČLOVEK IZROČI ŽIVLJENJE JEZUSU, VSA DELA, OPRAVKE, SKRBI, ČUSTVA, MISLI ITD…POTEM SKRBI JEZUS ZA ŽIVLJENJE IN ON GA URAVNAVA IN VODI PO POTI.

   NEKOČ SEM BILA V CERKVI IN SEM NA POLICI ZA KNJIGE ZAGLEDALA KUP KNJIG -DNEVNIKI FAVSTINE KOWALSKE. MOGOČE SO BILE TE KNJIGE ŽE DOLGO TAM NA POLICI, PA JIH JAZ NISEM VIDELA. IN KAR NAENKKRAT ME PREŠINE MISEL, TO KNJIGO VZEMI. ŠE SAMA SEM SE ČUDILA , TAKRAT NISEM IMELA NAMENA, DA JO PREBEREM.

   VENDAR POTEM SEM TO POČASI ZAČELA BRATI. BOLJ , KO SEM BRALA, BOLJ JE PRIHAJALO NJENO ŽIVLJENJE DO MENE . OBČUDOVATI SEM JO ZAČELA IN TUDI SEM SE ČUDILA, KAJ VSE JE PRESTAJALA.

   JEZUS JI JE SAM POVEDAL, DA BO MORALA VELIKO TRPETI. IMELI SO JO ZA HISTERIČNO ŽENSKO, ŽIVČNO, KI SI DOMIŠLJA, DA GOVORI Z JEZUSOM. PROBLEMI IN TEŽAVE SO RASTLI, KOT GOBE PO DEŽJU. JEZUS JI JE VSE POVEDAL , TAKO BO, KER JE TO NJEGOVO DELO. ČLOVEK BREZ POMOČI BOGA NE MORE NIČESAR.
   PRESTAVLJAJTE SI NJENO TRPLJENE; NJENA BOLEZEN JE ŽE ZAČELA ZELO DELOVATI V TELESU, IMELA JE HUDE BOLEĆINE, HKRATI PA SE JEOPRAVLJALA NALOGO, KI JI JO JE NAROČIL JEZUS; ŠIRILA JE BOŽJE USMILJENJE-SLIKANJE PODOBE USMILJENEGA JEZUSA ITD, ZRAVEN OPRAVLJALA VSAKODNEVNA DELA, PISALA DNEVNIK, KOT JE JEZUS NAROČIL, BILA V BOLNIŠNICI NA ZDRAVLJENJU IN VSAK DAN TRPELA POSMEHOVANJE, ZANIČEVANJE, PREZIRANJE ITD…VSE TO JE SPREJELA PONIŽNO, ČEPRAV SO JI TEKLE SOLZE.

   DA JE NEKDO PROGLAŠEN ZA SVETNIKA O TEM ODLOČA NAJPREJ BOG, KI SPROŽI PRI LJUDEH , DA SE ZAČNEJO POSTOPKI. ČE BI SAMO LJUDJE PROGLAŠALI SVETNIKE, POTEM FAVSTINO KOWALSKO MENDA NE BI PREDLAGALI ZA SVETNICO, SAJ V NJENO SRCE LJUDJE NISO VIDELI, BILA JE ZANIČEVANA, TUDI ZARADI TEGA, KER NI IMELA NOBENE IZOBRAZBE, IMELI SO JO ZA NEURAVNOVEŠENO, DOMIŠLJAVO, HISTERIČNO, NESPOSOBNO, ITD. V SRCE IN ŽIVLJENJE ČLOVEKA KOT CELOTO PA VIDI SAMO BOG. KAKO BI PA ČLOVEK VEDEL , KAJTI NEKATERI LJUDJE LAHKO DELAJO DOBRA DELA DRUGIM TUDI IZ KONTRA STRANI-ZA SVOJO KORIST, ALI JE TO PRIZNANJE, SLAVA, ITD…

   TODA ZA ČASA ŽIVLJENJA FAVSTINE SO BILI OKROG NJE TUDI LJUDJE, KI SO PREJELI MILOST OD GOSPODA IN SO VIDELI IN ZAČUTILI, DA PRI NJEJ IN V NJEJ DELUJE BOG. PREJELI SO RAZSVETLENJE, ZATO JIH JE NEKAJ TUDI PROSILO FAVSTINO, DA KO BO SVETNICA PRI BOGU, NA PROSI GOSPODA USMILJENJE ZA NJIH.

   JAZ OSEBNO RAZMIŠLJM TAKOLE: ČLOVEK, KI ŠE NI ŠEL IZ CONE “UDOBJA”, OZ. ČLOVEK, KI ŠE NI OKUSIL TRPLJENJA SKUPAJ Z JEZUSOM, SE MI ZDI, DA NE BO RAZUMEL FAVSTINE IN NJENE RAZLAGE TRPLENJA.
   KO SEM BRALA NJENO OPISOVANJE TRPLJENJA, KO JE NAPISALA SAMA, DA ČLOVEK NE MORE VEDETI, KAJ DUŠA DOŽIVLJA V TRENUTKU TRPLJENJA, KO SE ZAZDI DA DUŠA ZAPUŠČA TELO, TUDI SAMA PRAVI, DA NEKATERE DOŽIVETJA IN TRPLJENJE NI ZNALA OPISATI.

   PROSIMO MATER TEREZIJO IN FAVSTINO, NAJ MOLITA ZA NAS , IZPROSITA PRI JEZUSU POTREBNE MILOSTI, DA BOMO VZDRŽALI NA TEJ ZEMELJSKI POTI, DA SE NEKOČ SREČAMO VSI SKUPAJ PRI BOGU.

   Odgovori
9. Janez says:

   8. decembra, 2020 at 23:47

   BOŽJA LJUBEZEN, BOŽJE USMILJENJE IN PRAVIČNOST
   Božje Usmiljenje služi Božji pravičnosti, privede jo do uresničitve, da je Usmiljenje Bogu lastna pravičnost, ker je Bog Ljubezen, ki nas ljubi vedno, saj drugače ne more. Odpušča in oprošča pa lahko samo tisti, kateri nima zahtev čiste stroge legalistične pravičnosti ampak sočutno milostno Sočutno Dobrotno Usmiljenje, ker Bog ve koliko tehtano in nas pozna kaj zmoremo. Bog ve, da brez Njega ne moremo storiti NIČ. Črav je, da se tega zavedamo tudi ljudje! Zato Bog skesanim grešnikom, ki se spokorijo odpušča grehe sedemkrat do sedemdesetkrat v svoji neskončni Božji Ljubezni omogoča po Božjem Usmiljenju grešnikom, ki se spokorijo in opravičijo Bogu Očetu, odpuščanje in nov začetek. To zmore samo Bog, ki je Vsemogočen in Usmiljen. To spada k njegovemu bistvu. Božja pravičnost in Božje usmiljenje postajata podobna, ker je pravičnost tako kot usmiljenje utemeljena v Božji Resnici in Božji Ljubezni.

   Ljudje zaupamo in verjemo v Boga, ker je Dober in Usmiljen. Na koncu vedno zmaga Božje Usmiljenje. Smisel kazni za grešne ljudi, ki se kesajo in spovedo Bogu se smatra kot očiščenje in ne uničenje ljudi ter odpuščanje zaradi Božje Dobrote in Božjega Usmiljenja. Ker je Bog usmiljen in milostljiv, mora tudi človek biti pravičen in bogaboječ ter spolnjevati Božjo Voljo in spolnjevati Jezusov Evangelij. Človek mora imeti harmonični odnos z Bogom, s samim seboj, z drugimi bližnjimi in s celotnim Stvarstvom. Pravičnost in usmiljenje imata pomemben cilj v Božjem Načrtu, da se ljudje po Božji Milosti zveličajo. Pravičnost odkriva razodeta Božja pričakovanja, usmiljenje pa odkriva brezpogojno in zaradi tega nerazumljivo Božjo ljubezen, ker nas Bog ljubi vedno, tudi takrat ko grešimo in s tem žalimo Božjo Ljubezen.

   Po Jezusovem darovanju na križu in Vstajenju smo grešniki odkupljeni za svoje grehe, ker je Bog tako hotel. Da Kristusovo trpljenje človeka osvobaja, ustreza tako Božjemu usmiljenju kot tudi Božji pravičnosti. Pravičnosti zato, ker je s svojim trpljenjem na križu Kristus zadostil za grehe človeškega rodu, tako da je bil človek osvobojen po Kristusovi pravičnosti; usmiljenju pa zato, ker je Bog, ko je videl, da človek ne more sam zadostiti za grehe vsega človeštva, iz Neskončne Božje Ljubezni in želji po spravi z človekom daroval svojega Sina, da bi zanje zadostil. Takšno Božje Usmiljenje je bilo večje, kot če bi človeku Bog odpustil grehe brez zadoščenja.

   Tomaž Akvinski meni, da je usmiljenje največja krepost, človek se namreč v njej podarja drugim, je radodaren. Pomaga tudi drugim v njihovih slabostih. Ta lastnost je najbolj človeška in z njo najbolj izhajamo iz sebe k drugim, to se pokaže v radodarnosti do drugih in v pomaganju v njihovih slabostih. Usmiljenje se najbolj pokaže pri drugih, z njimi in zanje. Pokaže se vzajemnost: slabost drugih prenašamo, ker smo slabotni sami in ker je v nas želja, da tudi nam drugi prenašajo naše slabosti. Tomaž ugotovi, da je usmiljenje Božja lastnost, to pa zaradi tega, ker se v usmiljenju najbolj razodeva vsemogočnost Boga. Mogočnost Boga je v tem, da se ne boji drugega, povsem se daruje nam, povsem nosi in prenaša našo slabotnost. Usmiljenje do drugih nam kaže, kako smo močni in na podlagi tega podobni Bogu v njegovem usmiljenju. »Božje usmiljenje ni v protislovju s pravičnostjo, ampak jo celo dopolnjuje, kolikor se kaže bolj temeljno kakor pravičnost.

   Usmiljenje in ljubezen sta večji od pravičnosti. Ljubezen zahteva pravičnost, pravičnost služi ljubezni. Prvenstvo in moč ljubezni nad pravičnostjo se kaže prav v Božjem Usmiljenju, ker nas Bog Ljubi. Usmiljeno delovanje Boga Odrešenika izvira iz njegove ljubezni do vseh ustvarjenih bitij. Ko se Bog sreča z zlom in hudobijo, še posebno z grehom – se pravi, ko na njegovo ljubezen človek ne odgovori z ljubeznijo – takrat Bog ne trpi, ker ne more trpeti, ampak LJUBI, ker drugače ne more, saj je BOG LJUBEZEN, KI NE MINE NIKDAR! Božja ljubezen ostane usmiljena ljubezen. Na ta način se Božje Usmiljenje kaže kot končni odgovor Boga na zlo in greh. BOŽJE USMILJENJE JE LJUBEZEN DO VSEGA USTVARJENEGA, ki se upira sami korenini ZLA v naši zgodovini – grehu in smrti« Božje usmiljenje je lastnost Vsemogočnosti Boga. Božje Usmiljenje je resničnost, Bog z njo razodeva svojo ljubezen (očetovsko in materinsko). To je ljubezen Boga, ki je nežen, sočuten, prizanesljiv in odpušča. V Svetem pismu je usmiljenje označeno kot Božje delovanje do nas ljudi. Božje usmiljenje ni omejeno v izkazovanju ljubezni, je vidno in tudi otipljivo. Božje usmiljenje je odgovornost Boga do nas. Bog nas želi videti, da smo srečni, veseli, vedri. Bog nam želi vse dobro in najboljše in želi, da vsi Božji Otroci pridemo k Njemu! Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Bog je Ljubezen in Usmiljenje. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih Otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo Ljubezen in Usmiljenje, ga prosim, da me pritegne k sebi, da me vodi in uči, kaj je prav in kaj ne, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

   Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo Ljubezen in Usmiljenje, ga prosim, da me pritegne k sebi, da me vodi in uči, kaj je prav in kaj ne, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

   Addendum
   Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel,
   vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
   Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
   Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
   Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
   Prosim poslej naj Te vidim Gospod predvsem v drugih ljudeh in v Slavi Očeta.
   In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
   Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!
   Fernand Lelotte (skrajšano).

   Odgovori
10. Miro says:

    8. decembra, 2020 at 20:00

    DRUGA ZAPOVED: NE SKRUNI BOŽJEGA IMENA!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kako spoštujemo svetost božjega imena?
    Sveto božje ime spoštujemo s klicanjem, blagoslavljanjem, hvaljenjem in poveličevanjem. Treba se je torej izogibati zlorabe sklicevanja na božje ime, da bi opravičili zločin, in vsakega neprimernega uporabljanja njegovega imena, kot so bogokletje, ki je samo po sebi velik greh; kletvice in nezvestobe obljubam, narejenim v božjem imenu.

    Zakaj je prepovedana kriva prisega?
    Ker se tako vpleta Boga, ki je resnica sama, naj pričuje za laž. “Ne prisegaj ne pri Stvarniku, ne pri stvareh, razen po resnici, potrebi in s spoštovanjem” (sveti Ignacij Lojolski).

    Kaj je kriva prisega?
    Kriva prisega je pod prisego napraviti obljubo, ki je nimaš namena izpolniti, ali prelomiti obljubo, narejeno s prisego. Je težek greh proti Bogu, ki je vedno zvest svojim obljubam.

    (Kompendij KKC, 447-449)

    Odgovori
    • Miro says:

      8. decembra, 2020 at 20:07

      Ob poglabljanju v Kompendij KKC molimo v duhu molitvenega vzklika: Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

      Za ostale vzklike Božjemu usmiljenju glej na:
      http://www.molitev.net/molitev/bozje-usmiljenje

      Odgovori