Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    GOSPODOVO USMILJENJE DELUJE V VSEH SRCIH, KI MU ODPIRAJO VRATA!

    Spomnimo na naslednje besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, in so namenjene tudi nam:

    -Povej ljudem, naj v svojem srcu ne postavljajo pregrad mojemu usmiljenju, ki tako zelo želi delovati v njih. Moje usmiljenje deluje v vseh srcih, ki mu odpirajo vrata; kakor grešnik tako tudi pravični potrebuje mojega usmiljenja. Spreobrnjenje in vztrajanje je milost mojega usmiljenja.

    -V stari zavezi sem svojemu ljudstvu pošiljal preroke z gromom. Danes pošiljam tebe k vsemu človeštvu s svojim usmiljenjem. Nočem kaznovati obolelega človeštva, želim pa mu spregovoriti tako, da ga priklenem na svoje usmiljeno Srce. Kazni uporabljam, ko me sami k temu prisilijo; moja roka nerada prijema za meč pravičnosti; pred dnevom pravičnosti pošiljam dan usmiljenja.

    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, odlomka št. 1577 in 1588)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  2. Janez says:

    MOLIMO K BOGU ZA VODSTVO IN PODUK, DA GREMO PO POTI K JEZUSU
    Gospod prosim odpusti nam grešnikom in nam vedno stoj ob strani ter nas Vodi in Poduči, da ne zaidemo na stranpoti, kamor nas vabi skušnjavec in mamon egoizma, kjer ni Boga. Bodimo stanovitrni v Veri in Molitvi! Gospod Bog prosim pomagaj v svojem Božjem Usmiljenju vsem nam, da ne bomo več grešili in da se bomo spokorili za grehe, se spovedali, prosili za odpuščanje in popravili z pridnim delom in molitvijo ter spreobrnitvijo vse, kar smo narobe storili v svoji človeški grešni naravi narobe ter da bomo vse popravili, se opravičili, spreobrnili in se poboljšali. Odpusti nam Vsemogočni in Ljubeči Oče naše grehe in žalitve! Naj se iz teh primerov grešnih napak nekaj naučimo, da ne bomo več hodili po dosedanjih poteh greha in jih ponavljali. Pomagaj nam prosim, da bomo s pridnim in zavzetim delom priuspevali k boljšemu življenju nas in drugih, ki živijo v pomanjkanju in ki iščejo Boga!. Pomagaj nam Bog, da odslej ne bomo več delali ničesar podobnega, ampak da bomo na osnovi Božje lekcije in opozorila spregledali svoje grehe in napake in se jih odslej izogibali in zaživeli v Veri do Kristusa kot pravičen, deloven, pošten človek, ki veliko moli in dela ter pomaga in služi svojim bližnjim tako, kot nas uči Jezus v Evangeliju. Vsem bratom in sestram v Kristusu iskreno želim, da nam vsem Bog prisluhne, nas sliši in usliši, nam pomaga, pripomore in nas podpira ter blagoslovi tako, da se bo spet vse uredilo po Njegovi Milosti in Ljubezni. Naj nam to pomaga, da se bomo iz tega naučili, da je treba hoditi po Poti Odrešenja h Kristusu in se izogobati vseh stranpoti, kjer ni Boga, da ne bomo deležni Božje Vzgoje ampak Božje Milosti in Usmiljenja! Gospod Tvoje Milosti in Usmiljenje bom na Veke Opeval! Amen.

    Božja Ljubezen vate zaupamo.
    Božje Usmiljenje vate zaupamo.
    Božja Dobrota vate zaupamo.
    Amen.

    Sirah 34,13: Duh tistih, ki se bojijo Gospoda, bo živel, zakaj njihovo upanje je v tistem, ki jih rešuje.

    • Miro says:

      Kot nas nenehno spodbuja sveti oče Frančišek, vsak dan skrbno premišljujmo BOŽJO BESEDO in živimo v skladu s tem, kar na Gospod naroča!

      »BOŽJA BESEDA JE NAMREČ ŽIVA IN DEJAVNA, OSTREJŠA KAKOR VSAK DVOREZEN MEČ IN ZAREŽE DO LOČITVE DUŠE IN DUHA, SKLEPOV IN MOZGA TER PRESOJA VZGIBE IN MISLI SRCA!« (Heb 4,12)

      Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA:

    Rekel jim je: »Kadar molite, recite:
    Oče!
    Posvečeno bodi tvoje ime.
    Pridi tvoje kraljestvo.
    Naš vsakdanji
    kruh nam dajaj od dne do dne
    in odpústi nam naše grehe,
    saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan,
    in ne vpelji nas v skušnjavo!«
    (Lk 11, 2-4)

    OČENAŠ je molitev premišljevanja, ki nas uvaja v Božjo navzočnost, v pristen osebni odnos z Bogom. Tega lahko vzpostavimo le, če zapuščamo svet in telo, tj. če umiramo sebi (jazu/egu), da bi živeli za Boga.

    Več o tem, kako se poglobiti v duha molitve Očenaš na:
    https://si.aleteia.org/2020/12/09/kako-bi-morali-moliti-ocenas

    Slava tebi Jezus, Ti si veličastvo neizmerne Božje ljubezni do nas grešnikov. Hvala, ker nas vsak dan učiš prave molitve »v duhu in resnici«, da bi se naše prošnje lahko dvigale k Tebi, ki si pot, resnica in življenje!

  4. Janez says:

    SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu!

    Poglavitna dolžnost kristjana ni v tem, da je popoln, niti ni v tem, da reši vse probleme ali uspe v vsem, temveč da je v miru, spokojen. »Pravzaprav je naša edina moralna dolžnost, da si spet izborimo prostranstvo notranjega miru in nenehno poglabljamo svoj mir, da bo lahko iz nas prehajal tudi na druge. Ko bo v ljudeh več miru, bo začelo plahneti tudi razburjenje v zunanjem svetu.« Bolj kot je svet v krizi, bolj je pomembno, da je naše srce v miru«. Če je naše srce polno miru in zaupanja, se bomo naslonili na Gospoda in lahko bomo našli prave odgovore na svoje težave. Poiskali bom o odgtovore na naša iskanja in probleme, ki nas stiskajo. Na vprašanja, s katerimi bomo soočeni, bomo našli konstruktivne odgovore, naše odločitve bo vodila ljubezen in modrost, ki prihaja iz Boga. Bog nam bo poslal Duha Tolažnika, da nam pomaga in nas navdihne in privzdigne, da bomo skupaj z Njim delovno in aktivno rešili probleme, preizkušnje in težave. Če pa pasivno in nemočno dopustimo, da v našem srcu ni Vere v Boga, da v srcu prevladata nemir in strah, močno tvegamo, da se bomo na dogodke, ki jih živimo, odzvali slabo: z begom, agresijo, zaprtostjo, nasiljem, z otopelostjo in brezvoljnostjo. Ničesar ne bomo želeli spremeniti in pokreniti zase ker bomo nemočno obtičali in ne bomo verjeli, da se nič ne da storiti, čeprav je Jezus pri nas in v nas. Če bomo prizadeti in impulzivni pa bomo brez Božjrga Vodstva sprejeli prenagljene odločitve, ki ne bodo prinesle nikakršne rešitve, nasprotno, celo okrepile bodo slabo, namesto da bi ga ošibile. »V mirovanju in zaupanju v Boga je vaša moč.« V Veri v Jezusa in v dejavni Molitvi in Prošnji za Pomoč in Usmiljenje je naša Rešitev in Odrešitev, ki nam bo pomagala, da se bo spet vse uredilo. Bog nam je dal pamet, talente, zmožnosti in moč, da z Božjim Vodstvom ukrepamo in naredimo tisto kar je treba. Brez Boga pa ne moremo sami storiti iz svojih Moči NIČ. V Bogu premoremo vse, ki nam daje MOČ. Božje Usmiljenje in Božja Dobrota Vate Zaupamo. Amen.

    Molitev
    Izročimo se Mariji, Kraljici miru: Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Blagoslovi in varuje naj nas vsemogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.

    Emanuel, Jacques Phillipe

  5. Miro says:

    GOSPODOVA MOLITEV »OČENAŠ« VSEBUJE SEDEM PROŠENJ BOGU OČETU!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen

    Kako je sestavljena Gospodova molitev?
    Vsebuje sedem prošenj Bogu Očetu. Prve tri so bolj naravnane na Boga in nas vodijo k njemu zaradi njegove slave: bistvo ljubezni je, da najprej mislimo na ljubljenega. Polagajo nam na srce, za kaj naj ga posebej prosimo: za posvečenje njegovega imena, za prihod njegovega kraljestva in za izpolnjevanje njegove volje. Druge štiri postavljajo pred Očeta usmiljenja naše potrebe in pričakovanja: prosimo ga, da bi nas nahranil, nam odpustil, nas podpiral v skušnjavah in nas rešil zla.

    Kaj pomeni: “Posvečeno bodi tvoje ime”?
    Posvečevati božje ime je pred vsem hvalnica, ki priznava Boga kot svetega. Bog je Mojzesu razodel svoje sveto ime. Hotel je, naj mu bo njegovo ljudstvo posvečeno kot sveto ljudstvo, v katerem prebiva.

    Kako je božje ime posvečeno v nas in v svetu?
    Bog nas kliče k svetosti (1 Tes 4,7). Posvečevati njegovo pomeni hrepeneti po tem, da bi krstno posvečenje preželo vse naše življenje. Vrhu tega pomeni, da s svojim življenjem in svojo molitvijo prosimo za to, da bi vsak človek spoznal in poveličeval božje ime.

    Za kaj prosi Cerkev z besedami: “Pridi k nam tvoje kraljestvo”?
    Cerkev prosi za dokončni prihod božjega kraljestva s Kristusovo vrnitvijo v slavi. A Cerkev moli tudi za to, da bi božje kraljestvo že zdaj raslo s posvečenjem ljudi v Duhu in – po njihovi zavzetosti – s služenjem pravičnosti in miru v skladu z blagri. Ta prošnja je krik Duha in neveste: “Pridi, Gospod Jezus!” (Raz 22,20).

    Zakaj naj molimo: “Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji”?
    Očetova volja je, “da bi se vsi zveličali” (1Tim 2,3). Jezus je prišel, da bi popolnoma izpolnil Očetovo zveličavno voljo. Boga Očeta prosimo, naj našo voljo zedini z voljo svojega Sina po zgledu presvete Marije in svetnikov. Molimo, da bi se njegov dobrohotni odrešenjski načrt povsem izpolnil na zemlji kakor v nebesih. Po molitvi moremo “razpoznavati božjo voljo” (Rim 12,2) in dosegati “potrpežljivost, da jo izpolnimo” (Heb 10,36).

    Kakšen je pomen prošnje: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh”?
    Z zaupljivo izročitvijo otrok prosimo Boga za vsakdanjo hrano, ki jo vsi potrebujejo za življenje, in priznavamo, da je Bog, naš Oče, dober nad sleherno dobroto. Prosimo tudi za milost, da bi znali tako ravnati, da bi s pravičnostjo in delitvijo izobilje enih lajšalo pomanjkanje drugih.

    Kakšen je poseben krščanski pomen te prošnje?
    Ker “človek ne živi samo od kruha, ampak od vsega, kar pride iz božjih ust” (Mt 4,4), se ta prošnja tiče tudi lakote po božji besedi, lakote po Kristusovem telesu, ki ga prejemamo v evharistiji, kakor tudi lakote po Svetem Duhu. Z neomajnim zaupanjem prosimo za te darove za danes, za božji danes. Podarjeni so nam predvsem v evharistiji, ki anticipira gostijo prihajajočega božjega kraljestva.

    Zakaj rečemo: “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom”?
    Ko prosimo Boga, naj nam odpusti, pred njim priznavamo, da smo grešniki. A hkrati izpovedujemo njegovo usmiljenje, ker v njegovem Sinu po zakramentih “prejemamo odrešenje, odpuščanje grehov” (Kol 1,14). Naša prošnja pa bo uslišana samo pod pogojem, da smo sami prej odpustili.

    Kako je odpuščanje mogoče?
    Usmiljenje prodre v naše srce edinole tedaj, če znamo tudi sami odpuščati, tudi svojim sovražnikom. Čeprav se ljudem zdi nemogoče izpolniti to zahtevo, more vendarle srce, ki se odpre Svetemu Duhu, ljubiti do konca kakor Kristus, preoblikovati ranitev v sočutje in žalitev v priprošnjo. Odpuščanje je deležno božjega usmiljenja in je vrhunec krščanske molitve.

    Kaj pomeni:”Ne vpelji nas v skušnjavo”?
    Boga Očeta prosimo, naj nas ne pusti samih in v oblasti skušnjave. Prosimo Duha, da bi znali razločevati med preizkušnjo, ki daje rasti v dobrem, in skušnjavo, ki vodi v greh in v smrt, ter med biti skušan in privoliti v skušnjavo. Ta prošnja nas združuje z Jezusom, ki je premagal skušnjavo s svojo molitvijo. Prosi za milost čuječnosti in stanovitnosti do konca.

    Zakaj sklenemo s prošnjo: “Temveč reši nas hudega”?
    Hudo označuje osebo satana, hudobnega duha, ki se upira Bogu in “zapeljuje vesoljni svet” (Raz 12,9). Kristus je že dosegel zmago nad hudičem. Toda mi prosimo, da bi bila človeška družina osvobojena satana in njegovega delovanja. Prosimo tudi za dragoceni dar miru in za milost, da bi vztrajno pričakovali Kristusov prihod, ki nas bo dokončno osvobodil hudega.

    Kaj pomeni Amen na koncu?
    “Ko odmoliš, tedaj rečeš: ‘Amen.’ In s tem Amen, ki pomeni ‘Tako naj se zgodi’, sopodpišeš to, kar vsebuje molitev, ki nas jo je naučil Bog” (sveti Ciril Jeruzalemski).

    Kompendij KKC 587-598)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Janez says:

      NEKAJ ISKRIC GLEDE MOLITEV OČENAŠA
      Zato takrat, ko bo naša vera šibka, tudi mi prosimo z učenci »Gospod, nauči nas moliti« in recimo: Oče naš, ki si v nebesih.
      Ko bi bili na tem, da pozabimo na Gospoda, prosimo: Posvečeno bodi tvoje ime.
      Ko bomo malodušni zaradi našega življenja ali razmer v svetu, prosimo: Pridi tvoje kraljestvo.
      Ko se bomo morali odločiti o kakšni pomembni stvari in bi nas mikalo, da bi se odločili za najlažjo pot, recimo: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji.
      Ko se bomo pritoževali nad majhnimi težavami in pozabljali, da je na milijone ljudi ubogih in lačnih, molimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
      Ko nas težijo naši grehi in ko težko odpuščamo drugim, prosimo: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
      Ko nas vznemirjajo skušnjave, molimo: Ne vpelji nas v skušnjavo.
      Ko se nam bo težko obvladati, prosimo: Reši nas hudega.
      Ko se bomo preveč ukvarjali s sabo in s svojo pomembnostjo, recimo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj.

      Ognjišče Božo Rustja.

  6. Janez says:

    Molitev za to, da bi poglobili zavest o Božjem usmiljenju in v svoji notranjosti prišli do korenin grešnosti. Raje molimo in dajmo tihi zgled!

    Sveta Faustina Kowalska: MOLITEV ZA USMILJENJE

    Gospod Jezus,spremeni me v svoje usmiljenje! Daj, da bodo moje oči usmiljene, da ne bi nikoli nikogar prehitro sodil po videzu in nikogar sumničil, temveč da bi v vseh dušah videl lepo in dobro. Daj, da bodo moja ušesa usmiljena, vedno pozorna na potrebe bratov in nikoli zaprta za njihov klic. Daj, da bo moj jezik usmiljen, da ne bi nikoli rekel nič slabega o nikomer, temveč da bi imel za vse besede odpuščanja in tolažbe.

    Jezus,spremeni me v svoje usmiljenje! Daj, da bodo moje oči usmiljene, da ne bi nikoli sodil po videzu in nikogar sumničil, temveč da bi v vseh dušah videl lepo in dobro. Daj, da bodo moja ušesa usmiljena, vedno pozorna na potrebe bratov in nikoli zaprta za njihov klic. Daj, da bo moj jezik usmiljen, da ne bi nikoli rekel nič slabega o nikomer, temveč da bi imel za vse besede odpuščanja in tolažbe. Daj, da bodo moje roke usmiljene in polne ljubezni, tako da bi vzel nase vse, kar je težko in neprijetno in s tem olajšal breme drugim.Daj, da bodo moje noge usmiljenein vedno pripravljene priskočiti na pomoč bližnjemu kljub utrujenosti in izčrpanosti. Daj, da bo moje srce usmiljeno in odprto vsakemu trpljenju. Amen.

    S. Favstina Kowalska

    Papež Frančišek o sodbi
    Sodba pripada samo Bogu. Zatorej, če ne želimo, da bi se nam sodilo, tudi mi ne smemo soditi drugih. Vsi si želimo, da bi nas Gospod na dan sodbe gledal s prizanesljivostjo in pozabil mnogo slabih stvari, ki smo jih storili v življenju. Zato, če ti stalno sodiš druge, boš sojen z enako mero, s kakršno sam sodiš. Poglej se v ogledalo. A ne zato, da bi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: ‘Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.’

    Ne soditi, ampak moliti za druge
    Vidi se, da se Gospod nekoliko razjezi. Pravi nam hinavci, kadar se postavljamo na mesto Boga. To je tisto, v kar je kača prepričala Adama in Evo, ko je rekla, da če bosta jedla z drevesa, bosta kakor on. Želela sta se postaviti na mesto Boga. Zato je zelo slabo soditi. Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo.

    Našim sodbam manjka usmiljenje
    Kadar sodimo, se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo, ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem. Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ‘ne sodite, da ne boste sojeni’; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je usmiljenje. O, da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari!«

    Papež Frančišek

  7. Janez says:

    BOGU ČAST IN HVALA VEKOMAJ
    Tebi Gospod se moram zahvaliti za vse ubogi grešnik
    Tebi Gospod se moram zahvaliti za vse ubogi grešni človek:
    da verujem V Tebe Gospod in v svojo prihodnost,
    da se ne sramujem in se ne bojim svoje revščine in težav pred nikomer,
    da se ne bojim svojih napak in pomanjkljivosti,
    da se ne bojim svoje človeške nepopolnosti in grešnosti,
    da potrpežljivo prenašam trpljenje in vse preizkušnje ter bolezni, ki prihajajo nadme,
    da razumem smisel trpljenja, ki je v utrjevanju volje in mojem prečiščenju duha ter misli.
    Tebi se moram tudi zahvaliti Gospod,
    da verujem v Božjo Dobroto, Vate, v Tvoje Usmiljenje in Odrešenje,
    da me ob stiskah in ko zaidem s Poti k Tebi, Ti varno vodiš naprej, in mi odpuščaš, ko se pokesam,
    da lahko zastonj dajem nesebično vse drugim, kar sem prejel od Tebe
    in da lahko ljubim z isto ljubeznijo, kot me Ti ljubiš Gospod.
    Samo iskrena ljubezen ustvarja dobre odnose, gradi mostove med ljudmi
    in nikdar ne preneha iskati poti in načinov do človeškega Srca in Duha.
    Tebi Gospod se moram tudi zahvaliti:
    da se ničesar ne bojim, saj si Ti pri Meni in v Meni,
    da verjem Vate in sem pogumen, ko me pestijo razne preizkušnje,
    da sem končno razumel in sprejel sebe in svoje omejene sposobnosti ter zmožnosti,
    da se veselim vseh dni življenja, ki so tu in ki mi prihajajo nasproti,
    da sem Te iskal in našel v Bližnjemu, Naravi, v Sebi, v Stvarstvu
    ter da razumem, kako smotrn in lep je Božji Svet, ki si ga ustvaril iz Ljubezni za Človeka.
    Vesel sem in umirjen, ker nas Tvoja Beseda:
    zbira kristjane v Tvoji Cerkvi, nas podpira in vodi, nas tolaži in poživlja, nas duhovno hrani in osrečuje,
    nas umirja in navdušuje, zakaj v Tvoji Besedi si prisoten za nas Ti sam Gospod.
    Po Tvoji Besedi si vedno z Nami in z vsemi ljudmi na Svetu, ki Vate Verjejo, Te pričakujejo in molijo.
    Jezus Ti nas tiho in pozorno gledaš in hrepeniš po Nas, da gremo in hodimo naprej k Tebi.
    Na Brezpotju nas pozorno in čuječno čakaš, ter nas pokličeš nazaj k Sebi, ko zaidemo vstran.
    Tiho nam sporočiš, da nas imaš Rad in da si v Naši Bližini ter da naj pridemo k Tebi Jezus.
    Čeprav nam pošlješ bolezni, probleme, preizkušnje in težave, je to križ, ki ga moramo nositi v življenju.
    Ta križ ni nikoli tako težak, da ga ne bi mogli nositi in s Tvojom Pomočjo preizkušnje razrešiti.
    Tudi Ti Jezus si ga voljno nosil in nas Odrešil, ker si spolnjeval Božjo Voljo.
    Vate zaupamo Jezus, v Tvoje Usmiljenje, v Tvojo Dobroto in Tvojo Ljubezen do nas ter da nas boš odrešil.
    Hočeš da bomo Stanovitni in Preizkušeni v vseh križih in težavah življenja in da bomo zdržali vse, kar si nam naložil tako kot je Bog naložil križ Sinu Jezusu na Golgoti.
    Reši nas Gospod prosim vseh bolezni in preizkušenj, ponižno se kesamo vseh grehov in te molimo.
    Ponižno bratje pokleknimo in Gospoda ponižno za rešitev v molitvah zaprosimo, da nas reši in pomaga.
    Ponižno in iskreno ter goreče vsi kristjani molimo ter se pokesajmo, da se nas Bog Usmili in Odreši.
    Pridi in bodi z nami, ne zapusti nas prosim v urah, ko razsaja koronavirus in obolevajo ter umirajo ljudje.
    Vemo, da nas Ljubiš Gospod in da hočeš, da smo podobni Jezusu in hodimo po Poti Odrešenja.
    Vemo, da bodo vse težave in preizkušnje po Tvoji Milosti minile in da Te bomo še bolj Ljubili in bili Zvesti.
    H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja imaš in Vabiš nas k Sebi v Nebeško Domovino.
    Na Obalah Večnosti nas Čakaš vedno in zvesto, da gremo po Jezusovi Poti naprej in da pridemo k Tebi.

    Delno prirejeno in dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

    Addendum
    Ne pripadamo sebi, ampak Bogu; Ljudem pripadamo tako, da jim služimo
    Ali smo dobri? Toliko, kolikor znamo odpuščati.
    Ali smo modri? Toliko kolikor znamo trpeti in potrpeti.
    Ali smo čisti? Toliko, kolikor je globoka naša Vera v Boga.
    Ali smo veliki ? Toliko, kolikor znamo ljubiti.
    Ali smo srečni? Toliko, kolikor se razdajamo ljudem, jim služimo in delamo dobra dela.

    Jer 17,7: Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.

  8. Janez says:

    HVALEŽNOST BOGU ZA VSE
    Moj Gospod in moj Bog, Oče Stvarnik,
    Sin Odrešenik, Sveti Duh Posvečevalec,
    zahvaljujem se Ti, da si me ustvaril, da si me odrešil,
    da si me poklical k veri,
    da si me varoval to noč in da me boš varoval ta dan.
    Danes ti izročam svojo molitev in ponižne prošnje,
    delo, utrujenost, trpljenje in veselje, bolezen in hvaležnost.
    Daj, da bom vse, kar počnem,
    počel iz ljubezni do Tebe in v skladu s Tvojo voljo.
    Daj mi trdnost v moji poklicanosti,
    potrpežljivost v trpljenju
    in drznost v izpovedovanju vere,
    modrost na življenjskih poteh
    in ljubezen v odnosih z bližnjimi.
    Po svojem neskončnem usmiljenju
    odpusti moje grehe
    in me varuj vsega hudega.
    Amen.

    Zgoraj sta molitvi, da bi dan začeli in nadaljevali vedno s hvaležnostjo in molitvijo k Bogu za vse kar smo in imamo. Vera presega naše človeško dojemanje in vedenje. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas. Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu. Hvaležnost dobi svojo moč šele, ko jo človek ubesedi in udejani v življenju. Pred Bogom, človekom, javno ali sam pri sebi, samo da se zlije v besede in v dejanja hvaležnosti za izkazano dobroto. Hvaležni smo lahko ne glede na osebno počutje in okoliščine. Tudi če hvaležnosti iz različnih razlogov ne pokažemo izrazito, je še vedno pristna. Pomembno je, da nas želja po zahvaljevanju Bogu in ljudem nikoli ne mine. Bogu se lahko zmeraj zahvaljujemo in ga slavimo, saj je naš Bog, Stvarnik, ki nas najbolje pozna; predenj pa gremo taki, kakršni smo, vedno ubogi. Hvaležnost nas odpira Bogu in odpira tudi vrata naši sreči. Mislimo, da smo hvaležna oseba, ker dostikrat izrečemo hvala. Pravzaprav pa resnična hvaležnost presega zgolj zahvaljevanje, ko prejmemo darilo ali ko kdo kaj naredi za nas. Beseda evharistija v grščini pomeni zahvala. Pri vsaki sveti maši po Kristusovem telesu in krvi prejmemo odrešenje. Vsaka maša in vsak naš trenutek Življenja sta torej priložnost, da se zahvalimo za edinstveno Kristusovo žrtev, ki jo je storil Jezus za človeštvo in se na skrivnosten, a resničen način dogaja pri vsaki sveti maši; pri evharistiji smo deležni po Božji Milosti Usmiljenja, Odrešenja in Življenja, če tudi Živimo in Delamo po Evangeliju ter spolnjujemo Božjo Voljo. Mašo pa moramo pravično in pobožno nadaljevati v našem življenju. Sicer bi bili obsojeni na smrt brez Božje Ljubezni in Božjega Usmiljenja ter na osamo brez Boga, ker bi zašli na stranpota. Pred Bogom smo večni dolžniki. On nam je dal življenje, brate in sestre, vse dobrine, Zemljo in Stvarstvo. Še ljubimo lahko samo zato, ker nas je on prvi vzljubil. Ko Boga Ljubimo, Slavimo in se mu Zahvaljujemo, storimo veliko dobrega Zase, saj se mu tako pustimo še globlje ljubiti, saj smo vsi verni in neverni Njegovi Božji Otroci. Bodimo skromni in ponižni v srcu, ko se zahvaljujemo Bogu, ko molimo, delamo, služimo drugim in Ljubimo Boga in Ljudi tako, kot je delal na zemlji z zgledom in ljubeznijo Jezus Učenik in Odrešenik. Amen. Janez

    In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«

  9. Hvala says:

    KRITIKA NA VLADE, ITD….

    FARIZEJI Z VPRAŠANJEM :”ALI SMEMO DAJATI CESARJU DAVEK ALI NE?” IZRAŽAJO PREZIR DO CESARJA. S KAKŠNO PRAVICO HINAVEC PRESOJA POŠTENJE BLJIŽNJEGA?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    JEZUS SE IZOGNE KRITIKI CESARJA IN UREDITVI Z BESEDO:” DAJTE CESARJU KAR JE CESARJEVEGA, IN BOGU KAR JE BOŽJEGA, ” PRAVZAPRAV PRAVI, DA JE TUDI CESAR OD BOGA. SPOŠTOVATI ČLOVEKA, POMENI SPOŠTOVATI BOGA, PREZIRATI ČLOVEKA, POMENI PREZIRATO BOŽJE DELO. DENAR JE POGOSTO UMAZAN, VENDAR GA REVOLUCIJA NE BO OČISTILA.

    GOLO NASPROTOVANJE NIČESAR NE SPREMENI. ZA JEZUSOVO DRŽO SE SKRIVA GLOBOKO PREPRIČANJE, DA VSE VODI BOG.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    OD TOD TUDI STRARA ŠOLA POKORŠČINE PREDSTOJNIKOM. ČE SO NA OBLASTI, JIH JE TJA POSTAVIL BOG. PREZIR DO NJIH NE REŠUJE PROBLEMOV, AMPAK JIH MNOŽI.
    PRESELIJO SE V NAS IN POSTAJAMO VSE BOLJ NESREČNI IN ZAGRENJENI.

    V TEM SMISLU MI VEDNO ZNOVA PRIHAJA NA MISEL IZPOVED AMERIŠKEGA JEZUITA WALTERJA J. CISZEKA, KI JE 23 LET PREŽIVEL V PREISKOVALNIH ZAPORIH IN DELOVNIH TABORIŠČIH V SIBIRIJI, KO GOVORI O DELU PIŠE TAKOLE: “V VSEH LETIH, KI SEM JIH ODSLUŽIL V SIBIRSKIH TABORIŠČIH, SO MI ZARADI LAŽNIH OBTOŽB- Z REDKIMI IZJEMAMI ODREJALI NAJNIŽJA OPRAVILA…, PA VENDAR SEM BIL NA SVOJDE DELO PONOSEN. ZA VSAKO DELO SEM SE KAR NAJBOLJ POTRUDIL. VSAK DAN SEM DAL VSE OD SEBE IN NAREDIL TOLIKO, KOT SO MI V TISTIH OKOLIŠČINAH DOPUŠČALA ZDRAVJE IN VZDRŽLJIVOST. ZAKAJ?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    KER SEM MENIL, DA JE TO DELO PO BOŽJI VOLJI ZAME. NOVEGA MESTA V SIBIRIJI NISEM GRADIL ZATO, KER STA TAKO HOTELA STALIN ALI HRUŠČOV, AMPAK KER JE TO HOTEL BOG.
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    DELO, KI SEM GA OPRAVLJAL, NI BILA KAZEN, TEMVEČ PRIZADEVANJE ZA ZVELIČANJE V STRAHU IN TREPETU. DELO NI BILO PREKLETSTVO, NITI SUROVO TEŽAŠKO DELO, KI SEM GA OPRAVLJAL. AMPAK POT K BOGU IN MORDA CELO NAČIN, DA DRUGIM POMAGAM K NJEMU. DELO JE BILO PLEMENITO, SAJ JE PRIHAJALO IZ ROK SAMEGA BOGA. TO JE NJEGOVA VOLJA ZAME (v gulagu s Kristusu, Walter J. Ciszek , prim. str. 108-109).

    KRITIZERSTVO NAS NE PELJE DALEČ.
    TUDI KRISTJANI KRITIZIRAMO ŠOLSTVO, POLITIKO, SODSTVO…………………………..ITD…HKRATI PA SMO SAMI NEODGOVORNI TAKO DO VZGOJE, DO POLITIKE, RESNICE IN ŠE ČESA. IMELI BI KORISTI OD VSEGA, HKRATI PA BI VSE PREZIRALI. PRAVI KRISTJAN NE PREZIRA! SKRBI ZA ČISTOST SVOJIH NAMENOV IN PREDVSEM DOBRO OPRAVLJA SVOJE DELO (Mirenski grad).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    http://www.mirenski-grad.si/n29-resnicoljubnost

    Nekako se mi zdi PROBLEM KRITIZERSTVA tako močan, tako veje med nami, da se moramo z vso silo boriti skupaj z Jezusom proti temu. Iz prilike vidimo kako uči Jezus.

    Vse prihaja od Boga. Gospod je postavil ljudi na oblast države in kdo smo mi, da se upiramo Njegovemu izboru voditeljev držav?
    S kakšno pravico to delamo?
    On jih je postavil in po Njegovem načrtu bodo na oblasti dokler bo ON hotel!

    Ameriški Jezuit Ciszek je lepo to razumel . Prejel je modrost in gledal je z Božjimi očmi, ne človeškimi. Pomislite kakšno dobro delo je opravil, ko je ponižno in vdano prenašal trpljenje v taborišču. Koliko ljudi je s tem načinom življenja pripeljal k Bogu. Ni si delal skrbi kakšno dobro delo bo delal, kajti s tem , ko je vse izročil Gospodu, mu je Gospod sam dal nalogo, DA MU JE PONIŽNO IN POKORNO SLUŽIL, IZPOLNJEVAL JE BOŽJO VOLJO.

    Kolikokrat pa mi Gospodu obljubljamo in Mu govorimo, da bomo izpolnjevali Njegovo voljo in delali dobra dela, ko pa nam nekaj naloži, pa “brcamo ” stran to breme, hočemo živeti po svoji volji, delati dobra dela po svoji volji. S svojimi mislimi Mu obljubljamo, da bomo izpolnjevali Njegovo voljo, z usti pa blebetamo ravno nasprotno, iz srca prihaja, da ne sprejemamo Njegove volje.

    Če s svojimi usti prosimo Gospoda za pomoč, molimo, potem pa s temi istimi usti kritiziramo vlado, delodajalce, itd…to ne gre skupaj.

    Vedno se je treba zavedati, da smo vsi ljudje unikati-ustvarjeni od Boga. Vsak človek drugače razmišlja, vsak človek ima talente in sposobnosti, ki jih je prejel po Božjem načrtu. S tem ko smo tako različni, drug drugega dopolnjujemo, po Božjem načrtu je vse v harmoniji, v popolnem skladju.

    Pismo Rimljanom pravi:” POSLUŠNOST OBLASTEM
    VSAK NAJ SE PODREJA OBLASTEM, KI SO NAD NJIM. NI JE NAMREČ OBLASTI, KI NE BI BILA OD BOGA. IN TE, KI SO, SO POSTAVLJENE OD BOGA. KDOR SE TOREJ UPIRA OBLASTI, SE UPIRA BOŽJEMU REDU. TISTI, KI SE UPIRAJO , PA SI BODO NAKOPALI OBSODBO. OBLASTNIKOV SE NAMREČ NI TREBA BATI, KADAR DELAMO DOBRO, AMPAK KADAR DELAMO HUDO (Rim, 13,1-3).

    Če bomo Božjo Besedo brali, premišljevali in po njej živeli, ne bomo več kritizirali ljudi, ker s tem kritiziramo Boga.

    • Janez says:

      “Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” (Rim 8,28).

      Bog bo sodil ne mi ubogi ljudje, ki smo pred Bogom berači in brez Boga nič ne moremo storiti. Zato vedimo, da se nič ne zgodi brez Boga, ki je Vsemogočen, omniprezenten in Ljubeč do ljudi, tudi ko grešimo in hodimo po krivih poteh, kjer ni Boga. Niti en las ne more zrasti na naših glavah brez Njega. Bog Ve kolko zmolremo in koliko tehtamo. Bog Ve koliko darov in taklentov smo prejeli, da jih pomnožimo v Življenju, ko služimo drug drugemu in delamo Dobro. Zakaj potlej razglabljati in modrovati, ker Bog vse vidi in vse ve? Ob spolnjenju dnevov se bo pokazalo, da je molk zlato in pravično življenje Bogu po Volji. Mi ljudje mislimo lahkio le po človeško, torej nepopolno in brez Boga ne vemop dovolj, kj je prav in kaj je Božja Volja. Ljubimo Boga in Ljudi rter se tiho vprašajmo raje, kaj lahko stoerimo za Boga inn Njegovom Slavo tako, da bomo spriodno molili, delali, pomagali in služili bližnjim in predvsem spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij. In vse človeške sodbe opustimo, ker ni na nas da sodimo. Sodil bo Bog. Prosimo Boga, da nam da Moč in Stanovitnost, da bomo z Vero in Molitvijo prinašali Luč in Ljubezern ljudem. Mi mislimo po človeško ne po Božje! In brez Njega in Njegove Pomoči ne zmoremo drugače, kopt da smo pri tem omejeni na človeške zmožnosti!

      • Hvala says:

        Priloženo še enkrat pošiljam opozorilo patra Petra Žaklja, ki tudi neprestano opozarja, kaj počnemo ljudje s svojo kritiko. S tem , ko kritiziramo sistem, vlado, delodajalce , kritiziramo Boga, kajti vse je On postavil.

        Jezus je posebej naročil, opozarjati ljudi, kajti, če se ne bomo med seboj opominjali kaj je prav in kaj ni, bomo tudi za to odgovarjali. Ne pometajmo smeti pod preprogo in si ne zatiskajmo oči pred resnico! Ne razumem še, da vas ne moti, da s s kritiko ljudje prizadevamo TISTEGA, KI JE DAL ŽIVLJENJE ZA NAS, KAJTI S TEM KO KRITIZIRAMO GA PONOVNO KRIŽAMO VSAK DAN!

        PATER PETER ŽAKELJ PRAVI. Za Jezusovo držo se skriva globoko prepričanje, da vse vodi Bog. Od tod tudi stara šola pokorščine predstojnikom. Če so na ‘oblasti’, jih je tja postavil Bog. Prezir do njih, ne rešuje problemov, ampak jih množi. Preselijo se v nas in postajamo vse bolj nesrečni in zagrenjeni. V tem smislu mi vedno znova prihaja na misel izpoved ameriškega jezuita Walterja J. Ciszeka, ki je 23 preživel v preiskovalnih zaporih in delovnih taboriščih v Sibiriji, ko govori o delu. Takole piše: V vseh letih, ki sem jih odslužil v sibirskih taboriščih, so mi – zaradi lažnih obtožb – z redkimi izjemami odrejali najnižja opravila … Pa vendar sem bil na svoje delo ponosen. Za vsako delo sem se kar najbolj potrudil. Vsak dan sem dal vse od sebe in naredil toliko, kot sta mi v tistih okoliščinah dopuščala zdravje in vzdržljivost. Zakaj? Ker sem menil, da je to delo po božji volji zame. Novega mesta v Sibiriji nisem gradil zato, ker sta tako hotela Josip Stalin ali Nikita Hruščov, ampak ker je to hotel Bog. Delo, ki sem ga opravljal, ni bilo kazen, temveč prizadevanje za zveličanje v strahu in trepetu. Delo ni bilo prekletstvo, niti surovo težaško delo, ki sem ga opravljal, ampak pot k Bogu in morda celo način, da drugim pomagam priti k njemu. Zato ga nisem mogel jemati kot ponižujoče. Bilo je plemenito, saj je prihajalo iz rok samega Boga. To je bila njegova volja zame. (V gulagu s Kristusom, Walter J. Ciszek, prim. str. 108-109)

        Čeprav se zdi na trenutke absurdno, da bi spoštovali cesarja in cenili krivično delo, pa je jasno, da nas kritizerstvo ne pelje daleč. Farizeji so s tem postajali le še večji hinavci. Pomislimo namreč, da so uživali sadove cesarstva, ne bi pa priznavali oblasti. Spomnimo se, da so bili navdušeni nad stotnikom, ki jim je sezidal shodnico, prezirali pa so rimsko vojsko, saj je bila plačana z davkom! Bili so stalno v stikih z oblastmi, kar se je pokazalo pri sojenju Jezusu, prezirali pa so oblast! Gotovo so bili stalni uporabniki cest, ki jih je vzdrževal Rim, prezirali pa so cestninarje. Najbrž so bili tudi obiskovalci javnih hiš, hkrati pa so kamnali prostitutke …

        Kristjani se pogosto obnašamo zelo podobno. Kritiziramo šolstvo, politiko, sodstvo itd. hkrati pa smo sami neodgovorni tako do vzgoje, do politike, resnice in še česa. Imeli bi koristi od vsega, hkrati pa bi vse prezirali. Vsekakor nas današnji evangelij vabi k resnicoljubnosti.

        Premislimo, kako čisti so naši nameni in koliko smo zanje pripravljeni narediti na tistih področjih, ki jih tako radi kritiziramo. Današnji evangelij bi prav preprosto lahko povzel v misel: Pravi kristjan ne prezira! Skrbi za čistost svojih namenov in predvsem dobro opravlja svoje delo.

        • Miro says:

          Omenjeni prispevki so vredni tehtnega razmisleka, še posebno posredovani poudarki gospe Hvala. Molimo, da se z Božjo pomočjo znebimo duha kritiziranja, negodovanja, godrnjanja, nerganja in kar je še podobnih izrazov (žal tu in tam tudi na teh straneh) in se navzamemo duha odgovornega in konstruktivnega reševanja problemov v moči Svetega Duha!

        • Janez says:

          Poglejte zgoraj odgovor papeža Frančiška in premislimo kaj nam govori. Ne iščimo svojega prav, ker bo sodil Bog ne mi ljudje , ki smo ubogi grešniki, ki mislimo po človeško! Pred Bogom pa smo vsi ubogi berači in grešniki, ki bodimo skromni in ponižni, da res kaj vemo. Ne sodimo, da ne bomo sojeni! In ne grajajmo drug drugega, ker ima vsak od nas svoje bruno v očesu, kritizira paniver v olčesu svoge brata, kar vidi! In ker smo premalo podučeni in usmiljeni! Bog pa nam vse odpušča in je usmiljen. Človeške avtoritete so pomembne takrat, ko jih navdihne Bog in so svetniki, ki živijo sveto in delajo dobro. Vse dobro želim. Vsake oči imajo svojega malarja. Meni je pomembno kaj pravi Bog ne ljudje in kaj beremo v Svetem pismu. Lepo je , da sta oba tako usklajena z mnenjem, ampak tudi vajin verski poglavar je papež Frančišek, ki vodi Cerkev! Poglejte zgoraj kaj pravi Papež Frančišek o sodbi! In ne silite venomer s svojim človeškim ijn osebnim mnenjem, da je to tapravo, ker Vi tako menite ! Malo več skromnosti in ponižnosti prosim, ker o Božjih stvareh ve le Bog ne mi Ljudje! Mi Boga lahko le prosimo, danas Poduči in navdihne!

          Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

          • Miro says:

            PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU:

            Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
            vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
            Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
            prenovil boš obličje zemlje.

            Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
            razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
            bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
            vselej radi sprejemali njegove spodbude.
            Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

          • Janez says:

            Psalm 19, 15: Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.

            Tvoja je Oblast in Slava Gospod vekomaj! Tvojo Dobroto, Usmiljenje in Ljubezen do ljudi in Stvarstva Gospod bom na Veke Hvalil in Opeval. Zahvaljujmo se Bogu, ker je Dober! Vodi nas Vsemogočni Bog in nas Poduči, da bomo vedno vedeli kaj je Tvoja Sveta Volja. In da ne bomo spolnjevali svoje človeške volje, temveč Tvojo Voljo! Amen. Janez

      • Hvala says:

        Vsi bi se morali zjokati nad kritiziranjem. Ali se sploh zavedamo, kaj počenjamo Bogu s tem? Poglejmo še enkrat Izraelce, ki so neprestano godrnjali, kritizirali, malikovali. Koliko trpljenja je imel Mojzes s tem ljudstvom, neprestano jih je opozarjal, molil in prosil Boga za njih. Vendar se je Gospodova jeza vnela.

        KDO JE NA PRVEM MESTU? BOG ALI ČLOVEK? ČE NE BOMO POSTAVILI BOGA NA PRVO MESTO, TUDI ODNOSI Z LJUDMI NE BODO NA PRVEM MESTU?.

        ŠE ENKRAT VPRAŠAM, ALI VAM NI HUDO, DA SE TO POČENJA BOGU? Pravite, da moramo služiti ponižno BOGU. ČE ZANIČUJEMO BOŽJI NAČRT, TO NI SLUŽENJE BOGU! Z VSO SILO BI SE MORALI BORITI PROTI TEM GREHU!

        Mir in vse dobro!

        • Hvala says:

          Pripis! Ali razlage patra Petra Žaklja tudi ne odobravate, duhovnika, ki ve, kaj je hudo v Gospodovih očeh?

        • Janez says:

          Sestra v Kristusu poudarjam, da nerad sodim o čemerkoli, ker sodil bo Bog ne mi ljudje s človeški pametjo, ki nam manjka usmiljenja in dovolj vednosti. Spoštujem papeža Frančiška, ki je zelo nazorno povedal, da ne sodimo da ne bomo sojeni o ničemer. Lahko rečemo tako menim, ne pa tako je edino zveličavno prav tudi v Božjih Očeh. Veliko manj gorja bi bilo, če bi se vsi odrekli nekemu sojenju in razsojanju, kjer marsikdaj človeško presojamo narobe, ker nimamo Božje Dobrote in Usmiljenja. Namesto besed in filozofiranja zelo spoštujem evangelizacijo ali Prinesite Božjo Luč v temo in Oznanjajte Jtzusov Evangelij Ljudem, da bomo vsi pruispevali k prihodu Božjega kraljestva na zemljo med nas. Papež pa je v verskih zadevah nezmotljiva avtoriteta. Molimo, da nas bo Bog razsvetlil s Svetim Duhom, da bomo vsi vedeli kaj je Božja Volja in ne naša človeška volja. BVB. Janez

          • Hvala says:

            Papež Frančišek v svojih člankih zelo opozarja ljudi, kaj smemo in česa ne smemo, kaj je greh in kaj ni.

            Vsak kristjan naj bi opravljal dela usmiljenja. Ta so telesna dela usmiljenja in duhovna.

            DUHOVNA DELA USMILJENJA SO:

            grešnike svariti
            nevedne učiti
            dvomljivcem prav svetovati itd……..

  10. Miro says:

    »OČE NAŠ, KI SI V NEBESIH« – BOGA MOREMO KLICATI ZA »OČETA«, KER NAM GA JE RAZODEL UČLOVEČENI BOŽJI SIN IN KER NAM GA NJEGOV DUH DAJE SPOZNATI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen

    Zakaj si lahko “drznemo polni zaupanja” bližati se k Očetu?
    Zato, ker nas Jezus, naš Odrešenik, vodi pred Očetovo obličje in nas njegov Duh napravlja za božje otroke. Tako smemo moliti očenaš s preprostim, otroškim zaupanjem, veselo gotovostjo, ponižno drznostjo in gotovostjo, da smo ljubljeni in bomo uslišani.

    Kako je mogoče klicati Boga za “Očeta”?
    Boga moremo klicati za “Očeta”, ker nam ga je razodel učlovečeni Božji Sin in nam ga njegov Duh daje spoznati. Klicanje Očeta nam daje vstopati v njegovo skrivnost v vedno novem čudenju in prebuja v nas hrepenenje, da bi živeli kot božji otroci. Z Gospodovo molitvijo se torej zavedamo, da smo Očetovi otroci v Sinu.

    Zakaj rečemo Oče “naš”?
    Beseda “naš” izraža povsem nov odnos do Boga. Kadar molimo k Očetu, ga častimo in poveličujemo skupaj s Sinom in Svetim Duhom. V Kristusu smo “njegovo” ljudstvo in on je “naš” Bog, zdaj in na vekomaj. Oče “naš” rečemo zato, ker je Kristusova Cerkev občestvo mnogih bratov in sester, ki so “eno srce in ena duša”.

    S kakšnim duhom občestva in poslanstva molimo k Bogu, “našemu” Očetu?
    Molitev k “našemu” Očetu je skupna dobrina vseh krščenih. Zato kristjani čutijo nujni klic, da skupaj z Jezusom molijo za edinost njegovih učencev. Moliti “očenaš” pomeni moliti z vsemi in za vse ljudi, da bi spoznali edinega, pravega Boga in postali eno.

    Kaj pomeni izraz “ki si v nebesih”?
    Ta svetopisemski izraz ne pomeni kraja, temveč način biti: Bog je onkraj vsega in nad vsem. Ta izraz naznačuje veličastvo in svetost Boga samega, a tudi njegovo navzočnost v srcu pravičnih. Nebesa, Očetova hiša, je resnična domovina, kamor težimo v upanju, medtem ko smo še na zemlji. “S Kristusom skriti v Bogu” (Kol 3,3), že živimo v nebesih.

    Kompendij KKC 582-586)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Janez Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja