Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   3. januarja, 2021 at 14:02

   ALI JE ODREŠITEV SAMO PO VERI ALI JE ODREŠITEV PO VERI IN Z DOBRIMI DELI ?
   To je morda najbolj pomembno vprašanje v krščanski teologiji. To vprašanje je povzročilo protestantsko reformacijo, ki temelji predvsem na Svetem pismu. Stoletja, ki je znova razkrila evangelij Svetega pisma, ki ga je zgodnja cerkev oznanjala. To je ključno vprašanje med Svetopisemskim krščanstvom in vsemi drugimi krščanskimi verami. Je odrešitev samo po milosti preko vere v Jezusa ali je po veri z dejanji? Je človek odrešen že, ker verjame v Kristusa, ali mora za svojo odrešitev še nekaj dodatnega sam storiti? Ali je sprava z Bogom nekaj, kar se je zgodilo izven nas? Ali je Bog storil spravo popolnoma za nas v Kristusu, oziroma ali je odrešenje odvisno, vsaj delno od nas? Ali je krščanska pravičnost nam tuja (Lat. extra nos – zunaj), katero jo izvoljenim Bog pripisuje samo po milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa, brez del? Ali moramo nekako zaslužiti Božje usmiljenje?

   Ob tem vprašanju se mnogi zmedejo, zato ker se ne zedinijo z vsem, kar Sveto pismo v celoti uči na tej temi in se ne sprijaznijo s celotnim sporočilom Svetega pisma. Izven sobesedila, neprevidno primerjajo Pismo Rimljanom 3,28; 5,1; Pismo Galačanom 3,24 z Jakobovim pismom 2,24 in domnevajo razliko med Pavlom (odrešeni smo samo po božji milosti, samo preko vere) in Jakobom (odrešeni smo po svoji veri in delih). V resnici sta se Pavel in Jakob dobro razumela in sta se strinjala drug z drugim, saj sta bila oba vodena po istem, nezmotljivem Svetem Duhu, kadar sta pisala Sveto pismo. Zaradi malomarnosti pri učenju Svetega pisma, nekateri ljudje trdijo, da je to edina točka nesoglasja v razmerju vere in del. Trdijo, da Pavel dogmatično govori, da je opravičenje le po božji milosti, preko vere (Pismo Efežanom 2,8-9) medtem, ko Jakob pravi, da je opravičenje ne le samo po veri, temveč tudi po dobrih delih (Jakobovo pismo 2,24). Ta površinski, navidezni problem rešimo, če natančno preučimo, kaj je pravzaprav Jakob rekel. Jakob izpodbija tezo, da ima človek odrešujočo vero, če se njegova vera ne vidi v dobrih delih (Jakobovo pismo 2:14-26). Jakob nagovarja, kako naj človek dokaže drugim ljudem (ne Bogu) svojo vero z dobrimi deli. Jakob poudarja, da bo resnično verovanje v Jezusa, ki človeka odrešuje od greha, vplivalo na spremenjeno življenje, označeno z dobrimi deli (Jakobovo pismo 2,17-18; 20-26). Vera naj pomaga kristjanom, da bodo boljši ljudje in dobri kristjani. Jakob ne pravi, da so kristjani opravičeni po veri plus dela, temveč da bo človek, ki je opravičen samo po milosti, samo preko vere, delal dobra dela, ker je nova stvaritev v Kristusu (poglej Drugo pismo Korinčanom 5,17-19). Če človek trdi, da je vernik pa njegovo življenje, ni označeno z dobrimi deli – potemtakem nima resničnega verovanja v Kristusa (Jakobovo pismo 2,14; 17; 20; 26). Jakob nam ne razloži, kako človek lahko zasluži spravo z Bogom, temveč kako, že na novo rojen človek dokaže ljudem, da je zares popolnoma opravičen po milosti preko vere.

   Pavel piše enako v svojih pismih. Sad Duha, ki ga bodo verniki imeli je napisano v Pismu Galačanom 5,22-23 (poglej Mihej 6,8; Pismo Rimljanom 6,22-23; Pismo Hebrejcem 13,20-21). Takoj, ko nam Pavel pove, da so božji ljudje odrešeni po milosti preko vere in ne po delih (Pismo Efežanom 2,8-9), nam razkrije, da so ustvarjeni, da delajo dobra dela (Pismo Efežanom 2,10). Prav tako kot Jakob pričakuje spremembo v življenju, jo Pavel pričakuje, »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (Drugo pismo Korinčanom 5,17) Jakob in Pavel se strinjata v poučevanju o odrešitvi, vendar prideta do istega sklepa z drugega zornega kota. Pavel vedno poudarja, da je odrešenje le po božji milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa. Jakob, enako kot Pavel, pa močno poudarja dejstvo, da resnična krščanska vera v Kristusa brez izjeme proizvaja dobra dela. Korenita sprava z Bogom je samo Božja milost, ki povzroča vero. Sad (dokaz) odrešujoče vere so dobra dela. Zveličanje v Kristusu je vedno samo po božji suvereni milosti preko darila vere, ki bo vedno sebe prikazala z dobrimi deli. Jakob pravi, da je vera brez dobrih del mrtva. In veliko svetnikov in svetnic je goreče molilo, dobilo Moč in Navdih preko Svete maše in Evharistije ter spolnjevalo Božje Naročilo, da so šli kot misijonarji Ljubezni in Dobrote po svetu med ljudi in pomagali, služili Bogu in Ljudem in delali dobra dela. Vse je potrebno, da ostanemo stanovitni v Veri in da delamo Dobro!

   Vera brez del je mrtva, Jakobovo pismo 2,14-24.26

   14 Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? 15 Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, 16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita« – pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? 17 Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva. 18 Pa poreče kdo: Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del, in jaz ti iz svojih del pokažem vero. 19 Ti véruješ, da je en Bog? Prav delaš; tudi hudi duhovi vérujejo, pa trepečejo. 20 Ali hočeš, nečimrni človek, spoznati, da je vera brez del prazna? 21 Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? 22 Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da se je vera po delih dopolnila. 23 Spolnilo se je pismo, ki pravi: »Abraham je Bogu verjel in se mu je štelo v pravičnost« in je bil imenovan »prijatelj božji«. 24 Vidite, da se človek opravičuje iz del in ne samo iz vere. 26 Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

   Gotquestions, Sveto pismo, lastnui doprinos et altro. Že objavljeno in malo dopolnjeno.

   Odgovori
2. Hvala says:

   3. januarja, 2021 at 13:54

   PLAHOST UKROTI ZAUPANJE V BOGA

   Če zaupamo v Boga, smo deležni božje moči, ki rodi čudovite sadove. To, česar zaslepljeni od prestrašenosti ali sovraštva niso videli in slišali, bodo v zaupanju v Boga zagledali in zaslišali. V prestrašenosti in sovraštvu ne vidimo in ne slišimo resnice. Se motimo. Zato je strah in sovraštvo nujno potrebno premagati tudi v imenu spoznanja resnice. Upoštevati moramo, da »ljubezen strah prežene«, ne nasilje. Tako duhovno prebujen človek postane gibčen za dobroto. Prej nem, bo sedaj prijazno spregovoril. Puščava v duši bo postala rodovitna. Vrelci božje milosti bodo opustelo dušo odzdravili.

   Zmaga nad plašnostjo z zaupanjem v Boga v preizkušnjah prinese novo razpoloženje duše pozitivno življenjsko občutje, moč duše. V drugem berilu (Jak 2,14–18) apostol Jakob doda, da so za ta napredek potrebna dela dejavne ljubezni. Če jih zmanjka, vera postane mrtva. Če so, vera živi. Pomoč ubogim pomeni tudi to, da se trudimo za duhovno rast ljudi, ki so sebe zavrgli.

   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-36-Duhovnost-2

   Odgovori
3. Janez says:

   3. januarja, 2021 at 13:21

   Kam greš človek? Človek brez Boga je nič! Homine quo vadis? Nihil est homo quin sit Deus!

   Vztrajati moramo vsak dan tako, da se bomo z ljubeznijo in resnico postavili proti laži, napuhu in konformizmu, egoizmu ter lakomnosti vsemogočnežev in hudobnežev, ki delajo razne naglave grehe nasprote Jezusovemu nauku v Evangeliju. Gospod, daj nam vsem Ljudem dobre volje pogum in milost, da bomo vztrajali v poštenosti, dobroti, odpuščanju in dali drugim zgled resnice kot dobri Ljudje in Dobri Kristijani. Zdravnika ne potrebujejo zdravi ampak bolni je rekel Odrešenik. Koliko Ljudi dobre Volje in svetnikov je v Ljubezni do Boga in Ljudi vztrajalo v Kristusovem nauku dobrote, ko so z osebnim zgledom živeli za druge in pomagali revežem, brez besed, vedno in takoj in z delom, služenjem in ljubeznijo izpričevali Ljubezen do Boga. Koliko krivic in nasprotovanj in nagajanja so trpeli in ostali stanovitni ter vztrajaklim v Dobroti in Uasmiljenju! Ni prav, da bi se pritoževali in kritizirali, treba je živeti in ukrepati po Evangeliju ter drugim dati tihi zgled krščanske Ljubezni. In tihi zgledi pravičnega življenja vlečejo bolj kot poplava besed in filozofiranja, saj besede oddidejo v eter, dejanja Dobrote in Usmiljenja pa ostanejo. Prosimo za to raje Boga za blagoslov in Milost, da bi kaj dobrega naredili in marsikaj se bo premaknilo na bolje. Več ko nas bo delavcev v Gospodovih delavnicah, večja Moč krščanske drže bo prisotna med ljudmi. Molimo tudi za našo krščansko bratstvo in edinost ter strpnost, kljub razlikam naj prevladuje Ljubezen! Ker smo vsi Ljudje božji Otroci smo vsi žejni Resnice in Pravice ter Ljubezni Boga Očeta. In Oče nas bo uslišal, ker ga prosimo in živimo po njegovih Naukih. Vzemi si čas za Boga in moli s svojimi besedami iskreno in odprto k Njemu in uslišal Te bo, saj je naš Oče. In marsikaj se bo potem lažje uredilo, razrešilo in ozdravilo, kar bi sicer ostalo na pol pota narejeno, neizvršeno ali neozdravljeno. Potrpel in za dobro bom vzel razne krivice in sodbe, jih pozabil in odpustil, zakaj kdo pa sem jaz, da bi sodil?; ker sodil bo Gospod Jezus in ne mi grešni ljudje! Ker s kakršnim metrom bomo merili vrate, s takšnim nam bode odmerjeno! Bodimo Dobri in Usmiljeni kot Jezus! Ko pride bolezen, težkoče, problemi in razne nevarnosti, ko smo žalostni, preobremenjeni s težkočami in problemi, ko zbolimo, se lahko po Božji Volji marsikaj zgodi, tudi čudeži, da se vse uredi in da ozdravimo. Ti po Milosti Božji obstajajo in se lahko zgodijo, ko v to verjamemo in to dejavno tudi podpiramo z Vero in Spolnjevanjem Božje Volje. Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela in molili, se ogibali stranpoti greha, da ne bomo sodili in obsojali drugih amopak zanje molili in jim pomagali ter spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Gospod nas ima vedno rad, tudi ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. In smisel življenja je, da pride med nas Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote in Usmiljenja.

   Janez AKA Dichter Hansi

   »’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).

   MOLITEV ZA USMILJENJE
   Jezus, spremeni me v svoje usmiljenje! Daj, da bodo moje oči usmiljene, da ne bi nikoli sodil po videzu in nikogar sumničil, temveč da bi v vseh dušah videl lepo. Daj, da bodo moja ušesa usmiljena, vedno pozorna na potrebe bratov in nikoli zaprta za njihov klic. Daj, da bo moj jezik usmiljen, da ne bi nikoli rekel nič slabega o nikomer, temveč da bi imel za vse besede odpuščanja in tolažbe. Daj, da bodo moje roke usmiljene in polne ljubezni, tako da bi vzel nase vse, kar je težko in neprijetno in s tem olajšal breme drugim.Daj, da bodo moje noge usmiljenein vedno pripravljene priskočiti na pomoč bližnjemu kljub utrujenosti in izčrpanosti. Daj, da bo moje srce usmiljeno in odprto vsakemu trpljenju. Amen.

   Sveta Favstina Kowalska

   Rad Te imam sveta Faustina, ker si ogromno prispevala za kristjane in sledila Božji Volji. Prosim Pomagaj nam s prioprošnjo k Jezusu, da bomo dobri ljudje ijn dobri kristjani in sledili Kristusu. Brez Boga ne moremo storiti Nič. Amen. Janez

   Odgovori
4. Miro says:

   3. januarja, 2021 at 11:44

   V ZAČETKU JE BILA BESEDA IN BESEDA JE BILA PRI BOGU IN BESEDA JE BILA BOG (Jn 1,1)

   2. nedelja po božiču B (2021) – Modrost Boga

   Berilo: Sir 24, 1-2. 8-12; Ef 1, 3-6. 15-18

   Evangelij: Jn 1, 1-18
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C+1-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Izhodišča za razmišljanje, p. Metod Benedik

   1. Za tiste, ki božično praznovanje skrčijo na jaslice in božično drevesce, lučke in pesmi, v kadilo in v sneg odeto naravo, beseda druge nedelje po Božiču zveni tuje in oddaljeno do nerazumljivosti. Slišimo besedo o modrosti, slišimo besedo o Besedi in se sprašujemo, kaj ima vse to opraviti s praznovanjem Gospodovega prihoda med nas ljudi. Ali nam mar lahko kaj pove o namenih Gospodovega človeškega bivanja med nami, se nas misli današnje besede lahko v čemerkoli dotaknejo, ali pa ostajajo visoko, nedosegljivo nad nami.

   2. Besede modrega Siraha so bile zapisane okoli leta 180 pred Kristusom in so ena sama velika hvalnica Bogu, njegovi neskončnosti in vsemogočnosti, njegovi popolnosti in neminljivosti. Vse delo stvarjenja, ki mu človek z vsem svojim umovanjem nikakor ne more priti do dna in dokončnega spoznanja, predvsem pa delo odrešenja, ki ima svoj vrhunec v učlovečenju druge božje osebe, povzema starozavezni pisatelj s pojmom Modrosti:

   – od začetka me je ustvaril in na veke ne bom nehala biti, to je Modrost Boga, iz katere izhaja na vse stvarstvo, pa ne le svet okoli nas, ki ga občudujemo, ampak predvsem vsak človek kot oseba, kot samostojno, na lasten način razmišljajoče bitje, ki se z Bogom lahko osebno pogovarja “na ti”;

   – prav v tem smislu apostol še posebej slavi božjo Modrost, ne le kot nositeljico vsega stvarstva, ampak kot tisto, po kateri je Bog v svojih stvariteljskih načrtih pred seboj imel v prvi vrsti človeka: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil, da bi bili pred njim svet in brezmadežni, in še naprej pravi Pavel: naprej nas je določil, naj bomo po sklepu njegove volje zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu.

   3. Evangelij nam spet posreduje Janezovo misel: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Grška versko-filozofska besedila so veliko govorila o brezosebnem, neopredeljivem Logosu, Razumu, Smislu, ki ureja svet in v vsakega človeka polaga kal razuma. Janez prav ta izraz uporabi za drugo božjo osebo, Kristusa, ki je z učlovečenjem postal najvišje razodetje in najneposrednejši nagovor Boga na vse človeštvo. Ta Beseda torej ni “nekaj nad nami”, je oseba, Bog-človek, ki nas kot betlehemski otrok nagovarja s svojo človečnostjo, ki prihaja kot mož dejanj, po katerem ljudje začutijo, da je Bog obiskal svoje ljudstvo, ki zagotavlja: jaz sem vstajenje in življenje, kdor vame veruje, bo živel vekomaj. Mar ni naravnost nepojmljivo, da Vsepresegajoči, Neskončni, izkazuje človeku tako pozornost, se zanj ne le zanima, ampak ga vabi k prijateljstvu. Ustavimo se pri tej misli: biti prijatelj Najvišjega, Večnega, mar ni to neizčrpen vir veselje, ki ne mine, ampak ostaja, ne pozna konca.

   (povzeto po: kapucini.si, Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik)

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   2. januarja, 2021 at 19:03

   KO OBHAJAMO EVHARISTIČNO DARITEV, SE KAR NAJTESNEJE ZEDINJAMO Z BOGOČASTJEM NEBEŠKE CERKVE!

   Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

   Dar, da smo osvobojeni greha in smrti
   po veri in evharistiji, vključuje za kristjane
   poslanstvo: z Jezusom morajo hoditi pred
   svojimi brati, ki umirajo zaradi sebičnosti,
   in jih morajo klicati k pravičnosti
   in k ljubezni.
   (Philip J. Rosato)

   Ko obhajamo evharistično daritev,
   se kar najtesneje zedinjamo
   z bogočastjem nebeške Cerkve.
   (Dogmatična konstitucija o Cerkvi)

   Neskončna moč Boga Očeta,
   najvišja modrost Sina in blaga neskončna
   dobrota Svetega Duha so bile potrebne,
   da je bil lahko za naše duše pripravljen
   zakrament tako velike ljubezni
   (Albert Veliki)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   2. januarja, 2021 at 16:15

   VELIKO ČESTITK IZREKAMO LJUDJE OB TEM ČASU- V NOVEM PRIHAJAJOČEM LETU. PONAVADI REČEMO. ŽELIM, DA BI BILO TO LETO BOLJŠE OD PRETKLEGA.

   NE MOREM MIMO TEGA, ZATO BOM SEDAJ POVEDALA DIREKTNO, PREPROSTO IN VSEM NAM RAZUMLJIVO, KAJ MI IZREKAMO GOSPODU, KO SI ZAŽELIMO, DA BI TO LETO, KI JE PRIŠLO BILO BOLJŠE OD PRETEKLEGA:
   TAKOLE GOVORIMO GOSPODU—-JEZUS PRETEKLO LETO NI BILO DOBRO, NE STRINJAMO SE S TVOJIM BOŽJIM NAČRTOM, ZATO NAJ BO TO LETO BOLJŠE OD LANSKEGA. DA PA BO BOLJŠE IZPOLNJUJ NAŠO ČLOVEŠKO VOLJO, NA SVOJE NAČRTE PA POZABI, TAKO SE BOMO IMELI FAJN IN NAM BO LEPO.

   VIDITE, KAJ IZREKAMO GOSPODU. S ČLOVEŠKIMI OČMI GLEDAMO IN S ČLOVEŠKO PAMETJO MODRUJEMO.
   PROSIMO GOSPODA, NAJ IMA USMILJENJE Z NAMI, NAJ SE NE VNAME NJEGOVA JEZA, NAJ NAM POŠLJE SVETEGA DUHA , DA BOMO LAHKO GLEDALI Z NJEGOVIMI OČMI, MISLILI Z NJEGOVO MODROSTJO.

   Odgovori
7. Janez says:

   2. januarja, 2021 at 12:43

   BOŽIČ V NAŠIH SRCIH NAJ NIKOLI NE MINE
   Bog išče človeka in človek išče Boga. In Bog vedno pričakuje človeka, da se vrne nazaj k Njemu v Objem. Sveti Bog išče zasužnjenega človeka s krivdo, a ta zasužnjeni človek išče Svetega, da se posveti, da bi bil sprejet v svetlobo in ljubezen.Pomembno je medsebojno zaupanje. Bog nas posluša tudi takrat, ko mi ne moremo ali ne znamo povedati oziroma spregovoriti. Bog nas vidi tudi takrat ko smo slepi, gluhi, ko grešimo in delamo kaj napačnega. Bog daje iz Neskončne Božje Ljubezni tisto LUČ LJUBEZNI in USMILJENJA, da njegovo BOŽJE SONCE sije na Pravične in Grešnike tudi takrat, ko mi bežimo s Somca Božje Svetlobe v senco in/ali temo, da bi se skrili pred SONCEM BOŽJE LJUBEZNI. Bog nas vedno čaka na Obalah Večnosti, da pridemo nazaj k Njemu in se opravičimo in spokorimo, zakaj Bog nas Neskončno Ljubi in nam odpušča, ko ga molimo in prosimo odpuščanja. Zato ker je Bog veliko Večji kot Vsi naši Grehi in problemi, ki na spestijo je pprav, da Verujemo v Boga in na Boga prenesemo Vse skrbi, Težkoče in Probleme, ker jih lahko razrešimo le z Božjo Pomočjo in ne le s človeškimi močmi in pametjo. Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami! Bog nas Ljubi, Ljubimo tudi mi drug drugega in našega Boga z molitvami in dejanji dobrote, pomoči in usmiljenja za druge ! Bog je Ljubite se med seboj.

   Kaj On, ki nam je dal, da mislimo, sam ne more misliti?
   Kaj On, ki je človeku dal oči in ušesa, sam ne more poslušati in gledati?
   Kaj On, ki je človeku dal srce za ljubezen, sam ne more biti največja Ljubezen?
   Vsak dan govorim Bogu: ”Čudovit si, moj Bog”.
   Bolj ko mu govorim, več mi on daje,
   daje da gledam čudež njegove Božje Ljubezni in Usmiljenja do vseh ljudi.

   (Povzeto po Philu Bosmansu, belgijskemu dobrotniku pomoči potrebnim in duhovniku)

   Odgovori
8. Janez says:

   2. januarja, 2021 at 12:19

   KAJ POMENI STRAH BOŽJI ZA VERUJOČE KRISTJANE?
   »Strah božji ne pomeni, imeti strah pred Bogom, pravi papež Frančišek. Dobro vemo, da je Bog Oče tisti, ki nas ljubi in želi naše odrešenje; vedno nam odpušča, vedno! Zato nimamo razloga za strah pred Njim. Strah božji je dar Svetega Duha, ki nas spominja, kako majhni smo pred Bogom in njegovo ljubeznijo, in da je naše dobro v izročitvi v njegove roke s ponižnostjo, spoštovanjem in zaupanjem. Ravno to je strah Božji: izročitev dobroti našega Očeta, ki nas ima zelo rad. Za neverujočega pa je strah Božji lahko tisti strah pred Božjo sodbo in večno smrtjo, ki je večna ločenost od Boga (Evangelij po Luku 12,5; Pismo Hebrejcem 10,31). Za verujočega pa je strah Božji nekaj zelo drugačnega. Strah verujočega je strahospoštovanje do Boga. Pismo Hebrejcem 12,28–29 je dober opis tega: »Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, bodimo hvaležni in tako Bogu s spoštovanjem in strahom služimo, kakor je Njemu všeč. Kajti naš Bog je ogenj, ki požira.« Spoštovanje in strah sta točno to, kar pomeni strah Božji za kristjane. To je motivacijski dejavnik za nas, da se predamo Stvarniku vesolja in ga kot Očeta ubogamo in spoštujemo ter ga Ljubimo.

   Vrstica Pregovori 1,7 pravi: »Strah Gospodov je začetek znanja.« Dokler ne razumemo, kdo je Bog, in dokler ne razvijemo strahospoštovanja in ubogljivosti do njega, ne moremo imeti prave modrosti. Prava modrost izhaja samo iz razumevanja, kdo je Bog in da je Bog svet, pravičen in pošten ter Ljubeč. Peta Mojzesova knjiga 10,12.20–21 pravi: »In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe GOSPOD, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš GOSPODA, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš GOSPODU, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo. GOSPODA, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se dŕži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja Hvalnica, on je tvoj Bog, ki ti je storil velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.« Strah Božji je osnova za našo hojo po njegovih poteh, za služenje Njemu in za našo ljubezen do njega. Nekateri po novem definirajo strah Božji za verujoče kot »spoštovanje« do njega. Čeprav je spoštovanje nedvomno vključeno v strah Božji, je več kot le to. Svetopisemski strah Božji za verujočega vključuje razumevanje, kako zelo Bog sovraži greh, in strah pred njegovo sodbo zaradi greha – celo v življenju verujočega. Pismo Hebrejcem 12,5–11 opisuje Božje vzgajanje verujočega, da ostane stanoviten v Veri in spolnjevanju Božje Volje. Čeprav Bog vzgaja v Ljubezni (Pismo Hebrejcem 12,6), je to še vedno nekaj strašnega. Ko smo bili otroci, nam je strah pred kaznijo staršev nedvomno preprečil kakšne hudobije, ker nas je to odvračalo od greha. Enako bi moralo biti v našem odnosu z Bogom. Bati bi se morali njegovega discipliniranja in si prizadevati, da bi živeli tako, kot mu je všeč in kot nas Oče Uči. Verujoči kristjani naj se ne bi bali Boga, saj je Naš Oče. Nimamo razloga, da bi se ga bali. Bog nas Neskončno Ljubi. Tudi takrat, ko nas preizkuša v trpljenju in bolezni. Imamo obljubo, da nas ne more nič ločiti od njegove ljubezni (Pismo Rimljanom 8,38–39). Imamo njegovo obljubo, da nas ne bo nikoli zapustil ne pozabil (Pismo Hebrejcem 13,5). Imeti strah Božji pomeni imeti takšno strahospoštovanje do Boga, da ima to velik vpliv na naš način življenja. Strah Božji pomeni, da ga spoštujemo, smo mu poslušni, se podrejamo njegovemu discipliniranju in ga s strahospoštovanjem častimo. Nikoli ne prenehajmo moliti k Bogu in Upati na Božje Usmiljenje in Božjo Ljubezen. Spokorimo se, spovejmo se Bogu, prosimo ga Odpuščanja, molimo iskreno in goreče za Božjo Milost, Odpuščanje in Odrešitev ter prosimo Boga za pomoč, da se spreobrnemo in poboljšamo.

   Ko smo prežeti s strahom Božjim, smo po papežu Frančišku usmerjeni v sledenje Gospodu s ponižnostjo, poslušnostjo in pokorščino. A ne z držo predaje in pasivnosti, ampak z aktivnim delovnim čudenjem in veseljem; z veseljem Božjega otroka, ki vidi, kako mu Oče streže in ga ljubi. Strah Božji torej iz nas ne naredi boječe in popustljive ter boječe in mlačne kristjane, ampak daje pogum in moč. Je dar, ki iz nas dela prepričane, navdušene kristjane, ki ne ostajajo pokorni Gospodu iz strahu, ampak ker jih je ganila in osvojila njegova ljubezen. Biti osvojen z Božjo ljubeznijo, kar je nekaj zelo lepega. Pustiti se osvojiti tej ljubezni Očeta, ki nas zelo ljubi, ljubi nas z vsem svojim srcem. Strah božji pomeni tudi ‘alarm’ pred vztrajanjem v grehu. Ko oseba živi v slabem, preklinja Boga, ko izkorišča druge in jih tiranizira, ko živi samo za denar, nečimrnost, oblast ali ponos, takrat v nas strah božji povzroči alarm, preplah. Z vso oblastjo, z vsem denarjem, z vsem tvojim ponosom in nečimrnostjo ne boš srečen. Nihče ne bo odnesel s sabo na drugo stran ne denarja ne oblasti ne ponosa, ničesar. Odnesemo lahko samo ljubezen, ki nam jo daje Bog Oče, gotovosti, ki smo jih z ljubeznijo sprejeli od Boga. Odnesemo lahko samo tisto, kar smo storili za druge. Svojega upanja ne polagajmo v denar, ponos, moč, saj nam te stari ničesar ne obljubljajo. Mislite, da bo pokvarjena oseba srečna na drugi strani? Težko ji bo pristopiti h Gospodu.

   Prosimo Gospoda Milosti, da bi svoj glas združili z glasom revnih, ubogih ter bolnih, sprejeli dar strahu Božjega in skupaj z njimi, napolnjeni z Božjim Mirom, Usmiljenjem in Ljubeznijo Boga, priznali, da je Bog naš Nebeški Oče. Gospod Pomagaj nam in nas Vodi, saj brez tebe Usmiljeni in Dobri Bog nič ne moremo storiti! Odpusti nam naše grehe in zablode in nas Poduči, da vemo, kaj je Božja Volja, da bomo hodili za Jezusom Odrešenikom!

   Medmrežje gotquestions, kateheza papeža Frančiška, druga krščanska verska gradiva in lastni premisleki na osnovin Svetega pisma.

   Odgovori
9. Janez says:

   2. januarja, 2021 at 12:00

   TEBI, TANKOČUTNI IN DOBRI ČLOVEK V RAZMISLEK

   Tebi, tankočutni človek, ki te žalosti, da je toliko novic o zlu in hudobiji na svetu, bi rad povedal kratko in preprosto zgodbo o dobrem. Moja zgodba ni informacija, temveč razmišljanje o vsakdanjem obupu. Nečloveško in nepošteno bi bilo, če bi ga morali nositi sami. Tudi tvoje je, pripada ti kot sonce in letni časi. Bedeli smo namesto tebe. In zdaj te kličemo od daleč. Nikoli še nisi pomislil na svet človeka, ki ga pozdraviš, ne da bi ga videl? Na žalost, ki jo vsak večer puščaš za svojim hrbtom? Na lakoto po ljubezni, po usmiljenju, razumevanju, po življenju, ki hodi naokoli po tvojih ulicah, v tvojem mestu?

   In vendar, tvoje srce je uho tistega drugega tebe, človeka, kakršen bi rad bil, a marsikdaj nisi. Naša dogodivščina se začenja tam, kjer ti odnehaš, kjer ustaviš svoj korak nepotešenega človeka. Obupani, ki govori temu tvojemu srcu, pozna vse ustanove, ki jih družba velikodušno ponuja, in vendar še vedno išče človeka, še vedno išče ljubezen. Išče nekoga, ki je zmožen razumeti tesnobo umirajočega človeka. V ta pristan upanja, ljubezni, vsak dan pripluje človekovo mučeništvo. Mučeništvo, za katerega ni prostora v socioloških statistikah in ki s svojim trpljenjem pripravlja zaton našega sveta, medtem, ko se ta postavlja s svojimi privlačnostmi. Prav zaradi tega dejanja ljubezni ljudi, kot si ti, krik samomorilca v noči ne zmoti sna tvojih otrok, da jih ne bi prehitro prebudil v življenje, ki jim bo dajalo mnogo ugodja, a vedno manj ljubezni. In jutri te bodo oni vprašali, zakaj.

   Zakaj?
   Če si kdaj v življenju že izkusil strah pred današnjim dnem, negotovost jutrišnjega dne, tesnobo samote, lakoto po dobroti inn usmiljenju, ne misli, da je teh neprijetnosti že konec. Če ti v življenju še nihče nikoli ni dal miline in utehe prijateljstva, topline ljubezni, ne misli, da je tudi tebi prepovedano, da bi bil prijateljstvo in ljubezen. Moje prvo “srečanje”, moja prva “skupnost” se je rodila v Rimu, v najbolj revnem, najbolj obupanem, najbolj osamljenem mestu. Nebotičniki, palače, izložbe, avtomobili so simbol nekropole, ki hoče preživeti svoje ruševine. V tem času, ki ne pozna več dneva, noči, božiča, poletja, novega leta, zadnjega dne, sončne nedelje, obstajajo ljudje, ki poslušajo, vsak dan in vsako noč, s tesnobo v srcu; so še drugi, ki kličejo, obupani: ubijali so, opraviti hočejo s tem odvratnim svetom, obstajajo osamljeni ostareli, homoseksualci, alkoholiki, uživalci drog, ljudje s ceste, ljudje v stiski, potrti. Mi pa gledamo val črnine, ki se dviga in poplavlja, in čakamo na odgovor ljubezni na tej isti cesti. Skupna nam je ljubezen do življenja. Moramo verovati v skrivnost človeka. Kako lahko Pomagamo kot Jezus in Usmniljeni samaritan? Človek je sit papirjev, čakanja, prošenj, birokracije, sprenevedanja, besed, prevar, zatiranja. Človek hoče kaj takoj. Veliko mesto organizira podzemno železnico, avtobuse, čakalnice,… Dobro upravo: davke, ceste, stadion, električno energijo, vodo, bolnišnice, pokopališče,… Ugledni ljudje organizirajo fundacije, kongrese, široke socialne pobude, zaščito živali,…
   Revež, kadar je sam in obupan, je sam in ostaja sam v svojem mestu iz kamna. Preveč je ljudi, ki samo zato vstanejo, kadar naletijo na res obupanega človeka, da bi zbežali kolikor mogoče daleč. Ustavi se in pomisli za trenutek. Pomisli na človeka, ustvarjenega po Božji podobi in sličnost! Kaj si naredil, da bi svetloba Božjega obličja sijala v tebi in v njem? Kaj si storil, da bi pomagal in služil bližnjhemu, ki te potrebuje in prelil molitev in vero v Boga v Slavljenje Boga s služenjem in usmiljenjem ter Dobroto tvojega srca? Prosim te, poslušaj: v imenu Boga, v imenu človeka, stori kaj! Verjemi mi: lahko storiš. Bodi podobebn Jezusu in pomagaj ne le da iz udboja vsakdana tako hitro, brez usmniljenja sodiš uboge in zavržene ljudi. Bodi Dober in usmiljen in Bog Ti bo stoterno povrnil! Ko boš pomagal drugim boš pomagal sebi in Slavil Boga v sebi in v ljudeh!

   Don Pireino Gelmini, Skupnost Srečanje

   Matej 5,16: Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.

   Prosim Gospod pokaži nam Pravo Pot k Jezusu,
   da se vsi izgubljeni Otroci Vrnemo k Tebi.
   Reši nas krivde našega greha, ki žali Ljubezen Boga,
   Prosim reši nas pravičnih ukrepov Gospod Božje Vzgoje in pomagaj nam, da se ljudje spokorimo in spreobrnemo!
   Prosim dovoli Gospod, naj moj jezik glasno opeva Božjo Pravičnost in Dobroto ter Usmiljenje.
   Hvala Gospod, ker nas boš slišal in uslišal ter nam Pomagal, da se Vrnemo nazaj k Tebi!
   Ti si Ljubeči Dibri in Usmiljeni Oče, ki nas vedno Ljubiš in nam Odpuščaš, ko te skesani prosimo Odpuščanja!
   Hvala ti, Gospod Jezus. Amen. Janez

   Odlomek iz moje molitve SPOKORNI PSALM IN MOLITEV KESANJA K BOGU

   Iskrena molitev in dobrota ter usmiljenje, ki dejansko pomagajo ubogim in lačnim ljudem v stiskah z Dobroto Slavijo Boga in prinašajop Božjo Luč ljudem, ki potrebuzjejo Upanje in Božjo Besedo Veselega Oznanila Odrešitve! Predvsem pa so ljudje lačni Dobrote in usmiljenja ter Božje Ljubezni, ki ne mine nikdar! Acta non verba ali od besed k dejanjem; bodimo misijonarji Božje Ljubezni in Milosti!

   Odgovori
10. Hvala says:

    2. januarja, 2021 at 11:50

    VEČKRAT SEM ŽE OMENILA IZRAELCE, KI JIH JE MOJZES PELJAL IZ SUŽNJOSTI. KO SO BILI SUŽNJI SO ZELO , ZELO TRPELI. GOSPOD JE VIDEL NJIHOVO TRPLJENJE, ZATO JE SKLENIL, DA JIH REŠI.
    NA POTI IZ SUŽNJOSTI V OBLJUBLJENO DEŽELO SO VIDELI GOSPODOVE ČUDEŽE, GOSPOD JIM JE OBLJUBIL, DA JIH NE BO ZAPUSTIL, DA JIM BO POMAGAL, DA BODO PRIŠLI V OBLJUBLJENO DEŽELO.

    NE, AMPAK GA NISO POSLUŠALI. KOLIKO TRPLJENJA SO POVZROČILI BOGU , MOJZESU IN NEKATERIM, KI SE NISO STRINJALI Z GODRNJANJEM. HOTELI SO NAZAJ V SUŽNOST, NAZAJ ZARADI HRANE ITD..
    NISO GOSPODU ZAUPALI. BALI SO SE, DA BODO POMRLI V PUŠČAVI.

    IN GOSPOD SE JE RAZJEZIL. REKEL JIM JE” TAKO SE NAJ ZGODI, KOT STE HOTELI.” IN SO POMRLI V PUŠČAVI.

    TO KAR SO POČENJALI , JE BILO ZELO BOLEČE ZA GOSPODA. TAKO JE TUDI SKOZI VSO ZGODOVINO IN DANES.
    ZAMISLIMO SE, KAKO JEZIMO GOSPODA! ZAVRAČAMO NJEGOVO DOBROTO IN USMILJENJE IN MU VSILJUJEMO SVOJE NAČRTE!

    Odgovori