Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   9. januarja, 2021 at 14:56

   GOSPOD, VARUJ MOJE MISLI IN JEZIK!

   BOŽJA BESEDA: »Zadržuj svoj jezik od zla, svoje ustnice od zvijačnega govorjenja« (Ps 34,14).

   Duhovna misel: »O nikomer nisem govorila niti najmanj slabo, mnogokrat sem obiranje ljudi celo preprečila; globoko sem si bila vtisnila v dušo načelo, da nočem o nikomer ničesar niti zvedeti niti reči, česar ne bi želela, da reko o meni« (sv. Terezija Avilska).

   Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si Ime nad vsakim drugim imenom! Pomagaj mi, Gospod, da bom o bližnjem vedno govoril dobro, tudi o človeku, ki je odsoten, in sicer tako, kot če bi bil navzoč in bi lahko poslušal vse, kar govorim.

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   9. januarja, 2021 at 14:42

   TRPLJENJE

   ČE TRPIMO, NE TRPIMO ZARADI SLEPE USODE, AMPAK, KER NAS JE V TRPLJENJE POKLICAL BOG. BOG NAM BO DAL TUDI MILOST, DA BOMO TRPLJENJE PRENAŠALI IN GA OBRNILI V NEKAJ DOBREGA.

   ZNAMENJE NAŠE VERE JE KRIŽ, SIMBOL TRPLJENJA. JEZUS JE SVOJIM UČENCEM POVEDAL, DA JIH ČAKA NJEGOVA USODA, ČE BODO HODILI PO NJEGOVIH STOPINJA.

   Kristjani dopolnjujemo Kristusovo trpljenje. Zaradi tega lahko svoje bolečine in žalost razkrijemo Bogu, ki popolnoma razume naše stanje. Tudi on ve, kaj pomeni trpeti.

   Sveto pismo primerja razne vrste trpljenja topilnici, kjer se prečiščuje zlato (prim. Sir 2, 5; 1 Pt 6,5.7). Ko temperatura naraste, se žlahtna kovina loči od umazanije, tako dobimo čisto zlato. Bog pogosto uporabi naše trpljenje – če smo mu pripravljeni pustiti – da nas požlahtni in očisti, s tem pa tudi poglobi našo navezanost nanj in na njegove obljube.

   Način, kako trpijo kristjani, lahko vpliva tudi na druge ljudi. Največ, kar lahko naredi večina ljudi, je, da si nadene pogumen obraz in stoično prenaša, kar jih doleti. Toda kristjani verujemo, da nas Bog Oče vidi.

   V prvih časih Cerkve, ko so kristjane mučili in morili zaradi vere, je njihova pripravljenost trpeti, mnoge pritegnila h Kristusu. Tertulijan, eden prvih krščanskih piscev, je dejal: »Kri mučencev je seme Cerkve.« Tudi če mi nismo poklicani k trpljenju te vrste, se pristnost vere pokaže prav v tem, kako kristjan sprejema trpljenje in prestane življenjske boje.

   GOSPOD JE REKEL: KDO JE TISTI, KI JE REKEL IN SE JE ZGODILO, NE DA BI GOSPOD ZAPOVEDAL?
   MAR NE PRIHAJA IZ UST NAJVIŠJEGA HUDO IN DOBRO? (Žal 3, 37).

   Premislimo Gospodovo Besedo dobro in po njej živimo. Kaj vpraša Gospod? Gospod vpraša, kdo je tisti, ki bi nekaj povedal ali rekel, ne da bi Bog zapovedal? Iz ust Najvišjega prihaja vse-hudo in dobro.
   Nobena stvar in dogodek v svetu in v življenjih ljudi se ne zgodi slučajno. Pri Bogu ni nič slučajno. Kar BOG zapove, to se zgodi, dobro ali slabo.
   Zato ne godrnjajmo nad dogodki, ki so se zgodili v preteklosti ali se dogajajo sedaj. NE PRESOJAMO GOSPODOVA DELA IN NE GOVORIMO KAR NAPREJ ZAKAJ JE TO SLABO, ZAKAJ JE VIRUS, ZAKAJ JE TA VLADA TAKŠNA, ZAKAJ TO, PA TO NI DOBRO ITD………ALI BOG, KI JE USTVARIL VESOLJE, NEBO IN ZEMLJO, ČLOVEKA , RASTLINE IN ŽIVALI POTREBUJE NAŠE VMEŠAVANJE IN KRITIKE O NJEGOVIH NAČRTIH ZA SVET IN LJUDI??? ALI GA BOMO MI USTVARJENA BITJA SEDAJ UČILI, KAJ NAJ NAREDI, GA SPRAŠEVALI ZAKAJ JE DOPUSTIL VIRUS, ITD…..? NE POČENJAJMO TEGA!

   Ko je Gospod peljal Izraelce iz sužnosti v svobodo, so tavali 40 let, čeprav je bilo okoli 11 dni hoda v obljubljeno deželo, godrnjali so, kritizirali, niso se strinjali z Gospodovim načrtom, z ničemer niso bili zadovoljni , hrana jim ni bila po volji itd…itd…V Svetem pismu beremo , kaj se je z njimi zgodilo. Samo nekaj jih je vstopilo v obljubljeno deželo od tega ljudstva, šele njihovi potomci so prejeli svobodo.

   Odgovori
3. Hvala says:

   9. januarja, 2021 at 13:54

   TOMAŽA KEMPČANA -HOJA ZA KRISTUSOM

   VOLJNO PRENAŠAJMO NAPAKE DRUGIH
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   1. ČESAR ČLOVEK NA SEBI ALI NA DRUGIH NE MORE ZBOLJŠATI, MORA VOLJNO PRENAŠATI, DOKLER BOG DRUGAČE NE UREDI.
   MISLI SI, DA JE TAKO BOLJE ZATE, KER SE PRESKUŠAŠ IN VADIŠ V POTRPEŽLJIVOSTI, KI BREZ NJE NAŠE ZASLUŽENJE NI VELIKO VREDNO.
   VENDAR PA MORAŠ ZAVOLJO TAKIH OVIR PROSITI BOGA, DA TI POMAGA IN JIH MOREŠ VOLJNO NOSITI.

   2, PRIZADEVAJ SI, DA BOŠ POTRPEŽLJIVO PRENAŠAL NAPAKE IN RAZNE SLABOSTI DRUGIH; SAJ IMAŠ TUDI TI MNOGO TEGA, KAR MORAJO DRUGI PRENAŠATI.
   AKO SAM NE MOREŠ VEDNO TAK BITI, KAKOR BI RAD, KAKO HOČEŠ, DA BI BILI DRUGI VEDNO TEBI POGODU?

   RADI BI, DA BI BILI DRUGI POPOLNI, SAMI PA NE POBOLJŠAMO SVOJIH NAPAK.

   HOČEMO, DA DRUGE STROGO SVARE; DA BI PA NAS SVARILI, TEGA NOČEMO.

   3. KO BI BILI VSI POPOLNI , KAJ BI PAČ POTEM ŠE IMELI OD DRUGIH TRPETI ZA BOGA?

   Odgovori
4. Miro says:

   9. januarja, 2021 at 11:31

   LJUDJE NA DRUGI SVET NESEJO SAMO ZASLUŽENJE ZARADI LJUBEZNI IN MILOŠČINE, KI SO JO DELILI Z BLIŽNJIMI!

   BOŽJA BESEDA: »Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil. kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi?« (Lk 9, 24-25)

   Duhovna misel: »Imejmo ljubezen in ponižnost in dajajmo miloščino, ker to očiščuje naše duše madežev greha. Ljudje namreč izgubijo vse, kar zapustijo na tem svetu; s seboj pa nesejo samo zasluženje zaradi ljubezni in miloščine, ki so jo delili« (sv. Frančišek Asiški).

   Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si moje Življenje, moja Ljubezen! Prosim Te za milost, da bom v Tvoji moči izvrševal dela duhovnega in telesnega usmiljenja do bližnjih in tako dosegel večno življenje pri Bogu. Amen.

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Hvala says:

   9. januarja, 2021 at 11:17

   JEZUS ODREŠENIK, ZDRAVITELJ IN REŠITELJ

   http://zupnija-smarje-sap.rkc.si/index.php/content/display/89

   Odgovori
6. Hvala says:

   9. januarja, 2021 at 11:14

   RAZLOČEVANJE

   278. O razločevanju na splošno sem se ustavil že v apostolski spodbudi Radujte in veselite se – Gaudete et exsultate. Dovolite mi povzeti nekatera razmišljanja, ki se bodo
   nanašala na razločevanje lastne poklicanosti v svetu.
   279. Spominjam, da so »vsi, še zlasti pa mladi, izpostavljeni nenehnemu spreminjanju (zapping), Mogoče je brskati
   po dveh ali treh poljih (ekranih) hkrati in se priključiti na
   različne virtualne programe. Brez modrosti razlikovanja se
   zlahka spremenimo v lutke na milost in nemilost trenutnih
   nagnjenj.«152 In »to je zlasti pomembno, ko se v našem življenju pojavi novost in je potrebno razločevati, ali gre za novo
   vino, ki prihaja od Boga, ali pa za varljivo novost posvetnega
   duha ali hudega duha.«153
   280. To razločevanje, »čeprav vključuje razum in modrost,
   ju tudi presega, kajti gre za notranje spoznanje edinstvenega
   in neponovljivega načrta, ki ga ima Bog za vsakega izmed nas
   … V ospredju je smisel mojega življenja pred Očetom, ki me
   pozna in me ljubi, pred tistim, za katerega moram dati svoje
   življenje, pred njim, ki me pozna bolje kot kdor koli drug.«154
   281. V ta okvir se umešča oblikovanje vesti, ki omogoča, da
   razločevanje raste v globini in zvestobi Bogu: »Oblikovati vest
   je pot vsega življenja, na kateri se naučimo hraniti občutke,
   152 Papež Frančišek, Apostolska spodbuda Radujte in veselite se – Gaudete et
   exultate, 167. 153 Prav tam, 168. 154 Prav tam, 170.
   CD 158 – Kristus zivi – prelom.indd 107 D 158 – Kristus zivi – prelom.indd 107 17. 06. 2019 08:44:09 7. 06. 2019 08:44:09
   108
   lastne Jezusu Kristusu, sprejemati kriterije njegovih odločitev in namene njegovega načina delovanja (prim. Flp 2,5).«155
   282. To oblikovanje vesti zahteva, da se Kristusu pustimo
   preobraziti, in hkrati zahteva »stalno udejanjanje dobrega,
   kar preverjamo v spraševanju vesti: to je vaja, kjer ne gre le za
   prepoznavanje grehov, ampak tudi za prepoznavanje Božjega
   delovanja v lastni vsakodnevni izkušnji, v dogodkih zgodovine in kultur, ki jim pripadamo, v pričevanju tolikih moških in
   žensk, ki so hodili pred nami ali nas spremljajo s svojo modrostjo. Vse to pomaga, da rastemo v kreposti razumnosti in
   da celovito bivanjsko usmeritev izražamo s konkretnimi izbirami, z umirjenim zavedanjem lastnih darov in omejitev.«156
   Kako razločevati svojo poklicanost
   283. Eden od izrazov razločevanja je napor, potreben za
   prepoznavanje lastne poklicanosti. Gre za nalogo, ki zahteva
   prostorje samote in tišine, saj gre za zelo osebno odločitev,
   ki je drugi ne morejo sprejeti namesto nas: »Čeprav nam Gospod govori na dokaj različne načine med našim delom (življenjem), po drugih in v vsakem trenutku, ne smemo prezreti tihote daljše molitve, da bi bolje zaznali to govorico, da bi
   razumeli pravi pomen navdihov, za katere mislimo, da smo
   jih prejeli, da bi ublažili stiske in prišli do spoznanja našega
   bivanja v Božji luči.«157

   (CELOTEN ČLANEK V PRILOGI):
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/0/DAA4A24BC4F69399C125842B001ECFB6/$FILE/CD%20158%20-%20KRISTUS%20ZIVI%20-%20TISK.PDF

   Odgovori
7. Janez says:

   9. januarja, 2021 at 9:30

   SMO POZORNI DO DRUGIH?
   Bodimo nežnejši, bolj sočutni, bolj ljubeči in skrbni do drugih – kot Jezus na križu, ki ga je, krvavečega in umirajočega skrbelo za svojo mater – tako pozorni. Pozornost Jezusa na križu za Svojo mater; celo, ko ga je Juda poljubil in Mu povzročil strašno bolečino, je rekel: »Ne dovolite, da ljudje storijo apostolom kaj žalega.« Smo pozorni do drugih…?
   Sveta Mati Terezija

   LJUBITE S PRINAŠANJEM VESELJA
   Izžarevajte Jezusovo prisotnost z vašo radostjo. Vaše poslanstvo je smeh in molitev. Vložite ljubezen v vse, kar počnete; manjša kot je stvar, večja naj bo ljubezen. Ni pomembno, koliko storite, ampak koliko ljubezni vložite v to, kar delate. In zapomnite si, da to počnete za Jezusa. Jezus je dejal: »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem bolan in obiskali ste Me, bil sem osamljen in poskrbeli ste Zame… to ste storili Meni.«
   Sveta Mati Terezija

   SVETOST NI RAZKOŠJE ZA PEŠČICO
   Molila bom za vas, da boste lahko zrasli v ljubezni do Boga preko ljubezni do drugih. Razširjajte mir z ljubeznijo, saj so dela ljubezni, dela miru. Razširjajte jih najprej doma, v vaši družini, potem pa še vsem. In z Božjo ljubeznijo, ki raste v vas, boste postali sveti. Svetost ni razkošje za peščico, je preprosta dolžnost vsakega od nas. Ko pogledamo na križ, razumemo, kako nas je Bog ljubil in se moramo tudi mi naučiti od Njega, kako ljubiti drug drugega, da bomo lahko tudi mi vložili vse v reševanje življenja, še posebej nerojenih otrok, ki so Božji dar družbi.
   Sveta Mati Terezija

   RAZUMEVAJOČA LJUBEZEN
   Naši ubogi ne potrebujejo pomilovanja, ne potrebujejo našega sočustvovanja. Zjutraj sem bila v Nirmal Hridayu. Videla sem moža, ki se je boril s smrtjo. Sestre so povedale, da so ga prinesli težko ranjenega. Njegova grenkoba je bila opazna in je samo še čakal na smrt. Slučajno sem bila tam, govorila sem z njim in obraz se mu je razjasnil in želel je živeti.
   Sveta Mati Terezija

   IMEJTE GLOBOKO SOČUTJE ZA LJUDI
   Zelo majhne so stvari, ki jih počno naše sestre, storijo zelo malo. Za te ljudi lahko storimo bore malo, vendar vsaj vedo, da jih ljubimo, skrbimo za njih in smo jim na voljo. To je tisto, kar bomo poskušale bolj in bolj delati s sodelavkami. Zato sem rekla, da bom letos hodila v glavnem s sodelavkami in poskušala, da se vse me bolj približamo tej edinosti pri razširjanju Kristusove ljubezni, kamorkoli že gremo. Ljubezen in sočutje, imejte veliko sočutja za ljudi. Ljudje zelo, zelo trpijo: duševno, fizično, na vse možne načine in mislim, da ste tu, da prinesete upanje, ljubezen, prijaznost med ljudi, tako kot je to delal Jezus na zemlji.
   Sveta Mati Terezija

   PRINAŠATI BOGA
   Mislila sem, da je to taka majhna stvar, pa smo vseeno pogosto spregledali tiste majhne stvari. Pred časom so sestre našle zelo, zelo nesrečno osebo, v enem tistih stanovanj samotarjev v bližini Rima, kjer sicer sestre delujejo, vendar ga še nikdar niso videle, zdi se mi, nekaj takega. Kakorkoli, oprale so mu oblačila, počistile sobo, mu pripravile toplo vodo in podobno, vse so postorile. Pripravile so mu tudi nekaj hrane, on pa ni spregovoril niti besede. Dva dni kasneje, potem ko so ga sestre začele obiskovati dvakrat dnevno, je spregovoril: »Sestre, v moje življenje ste prinesle Boga, pripeljite še očeta.« Sestre so šle in pripeljale duhovnika, ki ga je spovedal, prvič po šestih letih. Naslednje jutro je umrl. To je nekaj tako čudovitega; to sočutje sester, ki so v življenje tega moža, ki je za toliko let pozabil, kaj je Božja ljubezen, kaj je ljubezen do bližnjega, kaj pomeni, biti ljubljen, prinesle Boga. Pozabil je, ker je bilo njegovo srce zaklenjeno in ta nežna, sočutna, preprosta, krotka dela teh mladih sester – vaših otrok – so se ga dotaknila, mu v življenje prinesla Boga in kar me je najbolj prevzelo, dostojanstvo, veličino duhovniškega poslanstva. Da je potreboval duhovnika, da se je povezal z Bogom. Mislim, da se tega vsi učimo od naše Gospe – od sočutja naše Gospe. In da bi vi in jaz uporabili, kar nam je Bog naklonil, za kar nas je ustvaril, on nas je ustvaril za večje stvari: ljubiti in biti ljubljeni, da imamo globoko sočutje za svet, kakor ga je imela ona, ki je svetu dala Jezusa. Ljudje niso lačni nas, lačni so Boga, lačni so Jezusa, evharistije, Božjega Miru in Dobrote.
   Sveta Mati Terezija

   Zastonj je tisoče besed in modrovanj, če ne izkažemo Usmiljenja in Dobrote in se tako prelije naša Molitev in Vera v Boga v konkretno življenjsko praksoč Vse smo zastonj prejeli od Boga, zato tudi drugim naprej zastonj darujmo in služimo drutgim vse prejete Božje Darove ion Talente, vse v Večjo Božjo Slavo!

   »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse preizkušnje, težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, služil drugim, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelija. Vprašani bomo ne samo koliko smo molili in prejemali Evharistijo, kolikokrat smo šli na Božjo Pot, temveč tudi, koliko smo Ljubili in dobrega storili ter tako spolnjevali Božjo Voljo in služili ubogim in bolnim. In namesto da bo krizitirali, godrnjali in tarnali, pojdimo in pomagajmo bližnjim in Bog bo slišal in uslišal naše molitve uiun prošnje. Zakaj kar sejemo to tudi žanjemo. In kar dobrega storimo drugim, nam bo Nebeški Oče stopterno povrnil! Božje Usmiljenje in Dobrota Vate Zaupamo! Amen.
   Janez

   Matej 5,16: Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

   Odgovori
8. Miro says:

   9. januarja, 2021 at 8:03

   BOŽJA BESEDA O PONIŽNOSTI: »ČE PA KOMU OD VAS MANJKA MODROSTI, NAJ JO PROSI OD BOGA …«

   »V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v
   ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira,
   ponižnim pa daje milost.« (1 Pt 5,5)

   »Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas
   ob svojem času poviša.« (1 Pt 5,6)

   »Če pa komu od vas manjka modrosti,
   naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje
   in ne sramoti – in dana mu bo.« (Jak 1,5)

   Molimo tako kot nas v hvalnici uči Devica Marija:

   MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA
   (Magnificat)

   Moja duša poveličuje Gospoda,
   moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
   Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
   glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
   Velike reči mi je storil Vsemogočni,
   njegovo ime je sveto.
   Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
   ki mu zvesto služijo.
   Dvignil je svojo močno roko,
   razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
   Mogočne je vrgel s prestola
   in povišal je nizke.
   Lačne je napolnil z dobrotami
   in bogate je odpustil prazne.
   Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
   kakor je obljubil našim očetom.
   Spomnil se je svoje dobrote
   do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
   Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
   kakor je bilo v začetku,
   tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
   (prim. Lk 1,46-55)

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   8. januarja, 2021 at 19:20

   TOMAZA KEMPČANA – HOJA ZA KRISTUSOM

   ČE HOČEŠ DOBITI NOTRANJI MIR , NIČ ZUNANJEGA NE ŽELI, ČE SE HOČEŠ Z BOGOM ZDRUŽITI, SAM SEBE ZAPUSTI!
   MOJA VOLJA JE, DA SE NAUČIŠ POPOLNEGA ZATAJEVANJA SAMEGA SEBE, PO MOJI NAREDBI, BREZ UGOVORA IN TOŽBE.

   O tihoti kot šoli umiranja sem razmišljal pred leti ob mislih p. Grčarja. Spomnim nanje ob tej priložnosti, če bo komu prišlo prav (Mirenski grad)

   UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

   Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

   Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

   Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

   UMRETI V PONIŽNOSTI

   Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

   Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

   Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

   UMRETI V USMILJENJU

   Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

   Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

   Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

   UMRETI V LJUBEZNI

   Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

   Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

   Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

   UMRETI V VERI

   Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

   Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

   UMRETI V UPANJU

   Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

   Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

   http://www.mirenski-grad.si/p05-tihota-sola-trpljenja-umiranja

   Odgovori
10. Hvala says:

    8. januarja, 2021 at 19:12

    NAJVEČJA NEVARNOST JE BOJAZLJIVOST PRED ŽIVLJENJEM

    Nekateri mislijo, da bi bilo bolje ugasniti to težnjo po življenju, ker je nevarna. Naš največji sovražnik niso konkretni problemi, četudi resni in dramatični. Največja nevarnost za življenje je slab duh prilagoditve, ki ni krotkost ali ponižnost, ampak povprečnost, bojazljivost. Mlad povprečen človek nima prihodnosti, ostaja na mestu, ne raste, ne more uspeti. Mladi, ki so strahopetni, ki se bojijo vsega, ne morejo iti naprej. A pomembni sta krotkost in moč; nič strahopetnosti in nič povprečnosti. Spomnite se bl. Piera Giorgia Frassatija, ki je govoril, da je treba živeti, ne životariti.

    http://www.mirenski-grad.si/kako-do-polnega-zivljenja

    Odgovori