Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   28. januarja, 2021 at 9:58

   »PODELI MI, GOSPOD, MOJ BOG, RAZUM, DA TE BOM SPOZNAL, LJUBEZEN, DA TE BO ISKALA, MODROST, DA TE BO NAŠLA, GOVORICO, DA TI BO PRIJETNA, VZTRAJNOST, DA TE BO ZAUPNO ČAKALA, UPANJE, DA TE BO KONČNO OBJELO« (sv. Tomaž Akvinski)

   Sveta Cerkev obhaja danes god svetega Tomaža Akvinskega, ki je eden največjih krščanskih duhovnih mislecev ter nas spodbuja, naj ljubimo svete vede in naj napredujemo v verski izobrazbi ter v krepostnem življenju. Ker pa ima ključe do vsega tega Bog, ga prosimo, naj s svojimi milostmi pomaga tudi nam. Da pa jih bomo deležni, najprej priznajmo svoje slabosti in napake ter jih obžalujmo.

   Božji darovi so neizčrpni. Kdor jih najde, postane duhovno bogat ne le zase, ampak tudi za druge. Tega Božjega daru je bil v izredni meri deležen posebno sveti Tomaž Akvinski … Njegovi priljubljeni pobožnosti sta bili češčenje svetega križa in najsvetejšega zakramenta (odlomki iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Več o življenju in delu sv. Tomaža Akvinskega na:
   https://svetniki.org/sveti-tomaz-akvinski-duhovnik-in-cerkveni-ucitelj

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
   Sv. Tomaž Akvinski, prosi za nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   28. januarja, 2021 at 9:37

   S KAKRŠNO MERO NAMREČ MERITE, S TAKŠNO SE VAM BO ODMERILO (Lk 6,38)

   BOŽJA BESEDA: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. Vsakemu, ki te prosi, dajaj, in če kdo vzame, kar je tvoje, ne zahtevaj nazaj. In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim. Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo. Če namreč delate dobro tistim, ki delajo dobro vam, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki delajo isto. In če posojate tistim, od katerih upate dobiti nazaj, kakšno priznanje vam gre? Tudi grešniki posojajo grešnikom, da prejmejo enako. Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!«

   Ne sodite

   »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C27-38&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   V zvezi z zadnjim stavkom iz navedenega evangeljskega odlomka je dr. Peter Žakelj poudaril naslednje: »Slišali smo: “S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.” V tej luči vidim možnost prave ljubezni do sovražnikov. Zakaj? Naša krščanska vzgoja je bila zgrajena na zapovedi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Vedno in povsod je bilo potrebno poudarjati, da so starši vredni spoštovanja, prav tako starejši in predpostavljeni. Žal lahko opažamo, da je avtoriteta na vseh področjih pridobila dvomljiv sloves in vedno več je pozivov k rušenju avtoritete. Logično. Spolne in druge zlorabe v družinah, v Cerkvi, v šoli, v službi itd. so temeljito zamajale samoumevnost spoštovanja staršev in predstojnikov. Kaj sedaj?«

   Več o tem razmišljanju na:
   http://www.mirenski-grad.si/n07-s-kakrsno-mero-merite

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   27. januarja, 2021 at 22:23

   Addendum:
   In za sklep še nekaj lepih in spodbudnih misli:
   1) Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
   2) Ne pozabite reči “rad/a te imam” vašim domačim, prijateljem, partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
   3) Ne pozabite se držati za roke s svojimi najdražjimi in prijatelji ter ceniti trenutkov, ko smo skupaj, ker nekega dne te osebe in/ali teh oseb ne bo več z vami.
   4) Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi ter delajte dobro in pomagajte po svojih močeh.
   4) Smejte se pogosto, dolgo in iskreno ter naredite veselje tudi drugim. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Solze se dogajajo. Vsi bodimo veseli in dobre volje ter hvaležni Bogu za vsak trenutek življenja.
   5) Vztrajate in preživite ter bodite stanovitni v molitvi in prošnjah k Bogu. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov, ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.”
   6) In zaupajte v Boga Odrešenika, ki nam je dal Vse, kar rabimo. Molite in prosite ga, ko vam je hudo ali ko morate premisliti in sprejeti pomembne odločitve v Življenju.

   Dopolnitev že objavljenega razširjenega dopolnjenega prispevka, ameriški komik George Carlin, lastni doprinos et altro.

   Sirah 25,12: Strah Gospodov je začetek ljubezni do njega, zaupanje pa je začetek združevanja z njim.

   Odgovori
4. Janez says:

   27. januarja, 2021 at 22:19

   Šest koristnih nasvetov kristjanom proti žalosti in čustveni praznini, da bomo bolj vedri in dobri ljudje
   Čustvena praznina je občutje, ki ga ne moremo premagati z nakupovanjem vedno novih stvari ali z najrazličnejšimi potovanji; z njo se lahko soočimo le tako, da se obrnemo vase ter se spopademo s trenutnim stanjem svojega razuma in srca. Molimo in prosimo Boga za navdih in vodstvo, da ne bomo žalostni in depresivni ter brez vedrine in upanja. Prosimo Boga Milosti, da bomo vedno Zaupali v Božjo Usmiljenje in Dobroto!

   1) Prepoznajte negativne misli
   Podobno kot vsakdanje preverjanje elektronske pošte in brisanje sporočil, ki nas ne zanimajo, je priporočljivo, da bi se navadili tudi preverjanja svojih misli. Ob temeljitem preverjanju bomo ugotovili, ali nam naše misli ‒ in občutja, ki jih vzbujajo ‒ koristijo ali škodujejo. Pomembno je ne le prepoznati in zavračati negativne misli; naučiti se moramo tudi nekaterih strategij, da bi se jim lahko izognili. Na primer: ne smemo prehitro sklepati o tem, kaj si mislijo in kaj bodo storili drugi ljudje, dokler nimamo dovolj potrebnih informacij; v nasprotnem primeru tvegamo, da jih bomo brez vzroka obsojali, sami pa bomo prizadeti ali užaljeni. Tudi če ugotovimo, da nas je nekdo resnično užalil, moramo ohraniti uravnotežen pogled in se ne odzvati neprimerno trenutnemu položaju. Druga past, v katero lahko zapademo, je pretirano posploševanje. Če imamo z nekim človekom slabo izkušnjo, ne smemo domnevati, da je to edina plat dogodkov in da bo odslej vedno tako. Če se uspemo izogniti nekaterim miselnim pastem, nam bo to v pomoč, da bomo razumneje razmišljali in ostali z nogami trdno na tleh, in na ta način bomo lažje našli praktične rešitve za kakršnekoli težave.

   2) Naučite se zastavljati vprašanja
   Morda nenavadna in neprijetna občutja, ki jih doživljamo ob čustveni praznini, sama po sebi niti niso najpomembnejša, dosti pomembneje je, kaj pomenijo; običajno predstavljajo “alarm”. Namesto da bi se pogreznili v praznino, si moramo zastaviti ustrezna vprašanja, da bomo ugotovili, kaj je ta občutja povzročilo in kako lahko stanje izboljšamo. V današnjem svetu se pogosto izogibamo tišini; to sploh ni težko, saj smo nenehno obkroženi s hrupom, glasbo, podobami ipd., kamorkoli gremo. Posledično premalo premišljujemo ali se sprašujemo o tem, kaj počnemo in kako se počutimo. Živimo povsem samodejno in se pozabimo vprašati, kako bi lahko mi sami ali pa ljudje okoli nas postali srečnejši. Biti srečen pomeni, da se vsak dan osredinimo na pomembne stvari, to pa od nas zahteva čas za razmislek, vprašati se moramo, ali zares počnemo to, kar se nam zdi najpomembneje.

   3) Uživajte življenje
   Pomembno je, da si vzamemo čas in uživamo v vsakdanjih stvareh: prijateljih in družini, lepoti sveta okoli nas, stvareh, ki jih radi počnemo. To nam bo na obraz narisalo nasmešek, izboljšalo naše duševno zdravje in splošno počutje. V veliko pomoč nam je lahko, če si sestavimo seznam stvari, ki jih moramo opraviti, nato pa opredelimo, kaj je nujno in pomembno. Na ta način bomo uvideli, kaj je nepotrebno in nam je v napoto pri stvareh, ki so resnično pomembne; morda bomo tudi lažje ugotovili, katere pomembne stvari nehote zanemarjamo.

   4) Okrepite svojo samozavest
   Samozavest je neke vrste imunski sistem našega čustvenega življenja. Ob pomanjkanju samozavesti smo bolj dovzetni za žalost in malodušje, morda celo razmišljamo, da si ne zaslužimo sreče. Zdrava samozavest pa nam bo v pomoč, da se bomo lažje soočili z vsakdanjimi izzivi. Če želimo okrepiti svojo samozavest, moramo sami sebe bolje spoznati. Tistega, česar ne poznamo, ne moremo ljubiti. Če se bomo bolje spoznali, bomo prepoznali svoje vrline in šibke točke in se sprejeli takšne, kakršni smo. Če bomo do sebe iskreni in objektivni in bomo sami sebe sprejeli, bomo lažje ugotovili, na kakšen način nam naše kreposti in vrline lahko pomagajo pri osebni rasti, da se bomo kot osebe okrepili in izboljšali. V življenju se nikoli ne moremo povsem izogniti nesreči in negativnim občutkom, toda če smo trdno zasidrani v stvarnosti, če iskreno premišljujemo o tem, kdo smo, o dobrih stvareh, ki nas obdajajo, o tem, kaj je resnično pomembno, nas težavni trenutki in občutenje čustvene praznine ne bodo premagali.

   5) Molite Boga za svoje nasprotnike in druge ljudi tako, da bodo negativne vibracije in težnje, problemi in težave prešle ali celo izginile. Naj se skrbi in težave razkadijo. Pomagali boste drugim in sebi. Ne boste več magnet raznih negativnih silnic in tokov. Prinašali boste več veselja, vedrine in pozitivne energije ter upanja in topline med ljudi, ki to rabijo. Naj nas Vodi Božja Milost in Dobrota. Kristjani imamo pravico do optimizma, Upanja in veselja, saj imamo Odrešenika in Evangelij, ki je Veselo Oznanilo za vse Ljudi.
    
   6) Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
   Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva našo pripravljenost odpreti vse naše čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju in širimo dobroto v našo okolico. Vsak človek naj bo sam sebi največji prijatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa ter naj bo dober in strpen do soljudi. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi in prosi Boga in prizadevaj si biti dober Človek in dober Kristjan. Hvala Ti Gospod za vse, kar s nam daroval. V Miru in Tišini Človek spet najde Moč in Rešitev, ki mu jo nakloni Bog, ko se spet povežemo z Njim in ga iskreno prosimo in delamo dobra dela. Molitev je namreč pogovor z Njim, ki je naš Najboljši Oče, dobra dela pa Samaritanska pomoč ljudem, ki jo rabijo zaradi bolezni, žalosti, stisk in problemov. Vedno je Oče tu pri nas in nas ljubeče čaka na Obalah večnosti. Iščemo ga dostikrat nekje daleč, pa je zelo blizu in sicer v Nas, v Soljudeh in v Naravi, ki nas obkroža in nas tiho gleda in nagovarja. Bog nikoli ni daleč od nas. Bog je vedno z nami, zato nikoli nismo sami!

   Jeremija 17,7: Blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje.

   Odgovori
5. Hvala says:

   27. januarja, 2021 at 19:12

   PROSILNA MOLITEV

   To je molitev, v kateri izražamo Bogu svoje prošnje.

   Gre za pomembno vrsto molitve, saj v njej izpovedujemo svojo vero v Boga, njegovo bogastvo, moč in dobroto ter priznavamo svojo bedo.

   Paziti moramo, da ta molitev ne bi bila zgolj obveščanje Boga o naših potrebah. Prav tako ne sme biti izraz naše želje, da bi si pridobili Boga za svoje načrte.

   V prosilni molitvi bi morali prositi predvsem za to, da bi Bog našo voljo uklonil svojemu načrtu, ki je za nas gotovo najboljši , saj je izraz njegove modrosti in ljubezni.

   Prositi je treba le dobre stvari (prim. Mt 7,11). Dobre pa so tiste stvari, ki nam jih hoče dati Bog in ki nam jih bo dal pod pogojem, če si jih bomo tudi sami želeli in zanje prosili.

   Da moramo prositi Boga dobre stvari, nas uči tudi Jezus v očenašu (prim, Mt 6,9-13).

   Bog pa nas večkrat obdarja tudi s stvarmi, ki so dobre in jih potrebujemo, a zanje ne prosimo.

   Najbolje in največ, kar lahko prosimo, je dar Svetega Duha (prim Lk 11,13).

   V molitvi lahko prosimo tudi za časne dobrine, vendar moramo vedno dostaviti: če Bog hoče. Tako je molil Jezus pred svojim trpljenjem: ” Če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene.” (Mt 26,38).

   Kadar pa smo trdno prepričani- in to prepričanje prihaja od Svetega Duha – da Bog hoče nekaj od nas, ga lahko prosimo tudi brezpogojno in v zavesti, da nam bo to gotovo dal, kar ga prosimo.

   Prosilna molitev, ki jo opravljamo z vero, s stanovitnostjo in v Jezusovem imenu, je v takšnih primerih lahko povod za čudeže(Nicola De Martini- Molitev edinstvena revolucija).
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Res je, najbolje in največ, kar lahko prosimo, je dar Svetega Duha. Osebno pomislim na SALOMONA, ki je takole molil: “DAJ TOREJ SVOJEMU SLUŽABNIKU POSLUŠNO SRCE, DA BO ZNAL VLADATI TVOJEMU LJUDSTVU IN RAZLOČEVATI MED DOBRIM IN HUDIM! KAJTI KDO BI SICER MOGEL VLADATI TEMU TVOJEMU MOGOČNEMU LJUDSTVU?” (1 Kr 3, 9).

   Gospodu je bilo všeč, da je SALOMON prosil za to. Bog mu je rekel: “KER SI PROSIL ZA TO IN SI NISI PROSIL DOLGEGA ŽIVLJENJA, NE BOGASTVA IN NE SMRTI SVOJIH SOVRAŽNIKOV, AMPAK SI PROSIL ZASE RAZUMNOSTI ZA PRAVO RAZSOJANJE, GLEJ BOM STORIL PO TVOJI BESEDI. GLEJ DAL TI BOM MODRO IN RAZUMNO SRCE, TAKO DA NI BILO TEBI ENAKEGA PRED TABO IN NE BO VSTAL TEBI ENAK ZA TABO. PA TUDI TO, ČESAR NISI PROSIL, TI BOM DAL: BOGASTVO IN SLAVO , TAKO DA TI VSE TVOJE DNI NE BO ENAKEGA MED KRALJI. ČE BOŠ HODIL PO MOJIH POTEH IN SE DRŽAL MOJIH ZAKONOV IN ZAPOVEDI, KAKOR JE HODIL TVOJ OČE DAVID, BOM PODALJŠAL TVOJE DNI. (1 Kr, 10-14).

   Bog je dal Salomonu modrost in izredno bistroumnost in širino duha kakor sipine ob morskem obrežji. Salamonova modrost je presegala modrost vseh sinov Vzhoda in vso egipčansko modrost. ( 1 Kr 5, 9-10).

   Zlato, ki se je letno stekalo k Salamonu, je tehtalo šesto šestinšestdeset zlatih talentov, poleg dajatev trgovcev, prometa prekupčevalcev in prispevkov vseh arabskih kraljev in deželnih upraviteljev (1 Kr 10, 14).

   Tako je kralj Salomon po bogastvu in modrosti prekašal vse kralje na zemlji. Ves svet je želel videti Salomona, da bi poslušal modrost, ki mu jo JE BOG POLOŽIL V SRCE (1 Kr 10, 23-24).

   Odgovori
6. Miro says:

   27. januarja, 2021 at 17:14

   SVETNIKI IN SVETNIŠKO ŽIVEČI KRISTJANI SO NAJBOLJ DOUMELI VELIČINO MAŠNE DARITVE – SV. LEOPOLD MANDIĆ: »KO BI MOGLI VIDETI, KAJ SE GODI NA OLTARJU, BI NAŠE OČI NE PRENESLE SIJAJA EVHARISTIČNE SKRIVNOSTI!«

   Vrednost mašne daritve v očeh svetnikov

   Papež sv. Janez Pavel II. je zapisal: »Kristus je tisti, ki daruje Bogu Očetu žrtev samega sebe, svojega telesa in svoje krvi, in s svojo žrtvijo v Očetovih očeh opravičuje vse človeštvo in posredno vse stvarstvo. Ko duhovnik vsak dan obhaja Evharistijo, vstopa v srce te skrivnosti.«

   Arški župnik sv. Janez Vianney je najraje govoril o sveti Evharistiji. Pri tem je bil poln hvaležnosti, ljubezni in sreče. Njegov obraz je kar žarel, njegove oči so se svetile in večkrat so mu od ganjenosti pritekle solze iz oči. Nekoč je dejal: »Vsa dobra dela skupaj ne odtehtajo daritve svete maše, ker so človeška dela, maša pa je Božje delo. Tudi mučeništva ni mogoče primerjati z njo: to je daritev, s katero človek daruje Bogu svoje življenje; maša pa je daritev, s katero Bog daruje človeku svoje telo in svojo kri.«

   Glede svete maše je sv. Janez Vianney izrazil tudi naslednjo misel: »Naš Gospod je tu kot žrtev. Bogu zelo prijetna je molitev, ko prosimo Devico Marijo, naj daruje večnemu Očetu svojega Božjega Sina, vsega okrvavljenega, vsega raztrganega za spreobrnjenje grešnikov; to je najboljša molitev, ki jo lahko molimo, kajti vse molitve se opravljajo v imenu in po zasluženju Jezusa Kristusa. Vsakič, ko sem prejel kako milost, sem jo prosil na ta način; nikoli ni bilo zaman.«

   Sv. Leopold Mandić je vrednost mašne daritve izrazil takole: »Ko bi mogli videti, kaj se godi na oltarju, bi naše oči ne prenesle sijaja evharistične skrivnosti!« Ker je mašno daritev tako zelo cenil, je moralo biti v najlepšem redu vse, kar je v zvezi z njo. Lepota bogoslužja mu je bila zelo pri srcu. Nadvse vesel je bil slovesnega bogoslužja s petjem. Božja hiša je morala biti lepo okrašena, s svežim cvetjem. Dokler je mogel, je tudi sam rad pomagal pri čiščenju in krašenju cerkve. Natančno se je držal liturgičnih predpisov.

   Poljska svetnica in mistikinja s. Favstina Kowalska je v svojem Dnevniku zapisala: »Velika skrivnost se uresničuje pri sveti maši. S kakšno pobožnostjo bi morali poslušati in sodelovati pri tem Jezusovem umiranju! Nekoč bomo spoznali, kaj Bog izvršuje za nas pri vsaki sveti maši in kakšen dar nam v njej pripravlja. Samo Božja ljubezen se je sposobna tako darovati. O Jezus, o moj Jezus, s kako veliko bolečino je prežeta moja duša, ko vidi, s kakšno milino in močjo žubori izvir življenja za vsako dušo. A vendar vidim duše, ki so po lastni krivdi ovenele in usahnile. Moj Jezus, stori, da moč tvojega usmiljenja objame te duše!«

   Sveti pater Pij je zelo visoko cenil mašno daritev. Nekemu svojemu spovedancu je rekel: »Ko bi ljudje poznali vrednost svete maše, bi morali priti vsak dan orožniki, da bi skrbeli za red pri cerkvenih vratih zaradi take množice ljudi.«

   Povzeto po: Evharistija v šoli svetnikov, p. Anton Nadrah

   Evharistično Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   27. januarja, 2021 at 12:42

   MOLITEV OB BOŽJI BESEDI JE POGOVOR Z GOSPODOM, JE KRAJ SREČANJA MED BOGOM IN ČLOVEKOM!

   Papež Frančišek je v katehezi o Svetem pismu kot kraju pogovora z Bogom dejal, da »besede Svetega pisma niso bile napisane, da bi ostale ujete na papirju, ampak da bi jih oseba, ki moli, sprejela ter jim tako omogočila kliti v svojem srcu. Sveto pismo je napisano za vsakega med nami, za moške in ženske z imenom in priimkom, kakor sem jaz, kakor si ti. Molitev ob Božji besedi je pogovor z Gospodom, je kraj srečanja med Bogom in človekom.«

   Svetopisemski odlomek:

   Blagor njim, katerih pot je popolna,
   ki hodijo v Gospodovi postavi. (…)
   O tvojih ukazih hočem premišljati
   in spoštovati tvoja pota. (…)
   Odpri mi oči, da bom gledal
   čudovita dela tvoje postave. (…)
   Dvigal bom roke k tvojim zapovedim, ki jih ljubim,
   in premišljal bom o tvojih zakonih. (…)
   Tvoja beseda je svetilka mojim nogam,
   je kakor luč na moji stezi. (…)
   Razodetje tvojih besed razsvetljuje,
   nevednim daje razumnost.
   (Ps 119,1.15.18.48.105.130)

   V nadaljevanju je sveti oče poudaril tudi naslednjo misel: »Vse vernike doleti naslednja izkušnja: odlomek iz Svetega pisma, ki sem ga slišal že velikokrat, mi nekega dne nenadoma spregovori in mi osvetli neko situacijo, ki jo živim. A potrebno je, da sem jaz tisti dan tam, na srečanju z Besedo. Biti tam in poslušati Besedo. Bog gre mimo vse dni in vrže seme v zemljo našega življenja. Ne vemo, če bo danes našel suho zemljo, robidovje ali pa dobro zemljo, ki bo dala rast tisti klici …«

   Več o katehezi papeža Frančiška na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/kateheza-sveto-pismo-kot-kraj-pogovora-z-bogoom.html

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   27. januarja, 2021 at 11:38

   »SVETA VERA BODI VAM LUČ, MATERNI JEZIK PA KLJUČ DO ZVELIČAVNE NARODOVE OMIKE.« (A. M. SLOMŠEK)

   Pred bližajočim se praznikom slovenske kulture (8. februar) je prav, da se znova skušamo zavedati, kako pomembna je ljubezen do slovenskega jezika, naroda in njegove kulture. Nič novega ni ugotovitev, da se v raznih okoljih, medijih, člankih, drugih sporočilih, še zlasti na spletu, čedalje bolj širi pravcata poplava tujk, neprimerno ponašanje z znanjem tujega jezika (tudi tam, kjer to sploh ni potrebno) in drugi tovrstni pojavi, ki siromašijo slovenski jezik in ga potiskajo na obrobje. Velja že znana ugotovitev, da kdor ne ljubi svojega materinega jezika, tudi tujega ne more spoštovati. Bodimo ponosni na slovenski jezik, spoštujmo pa tudi druge jezike kot velik Božji dar. Molimo, da bi se dokopali do spoznanja, kaj pomenijo besede blaženega Antona Martina Slomška: »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike«. Gospod, poživi našo vero in najpotrebnejšo govorico ljubezni, predvsem v strpnosti, sožitju in medsebojnem spoštovanju!

   Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

   Odgovori
9. Janez says:

   27. januarja, 2021 at 10:47

   JEZUS TI SI MOJE VSE
   Ste vi povabili Jezusa v svoje življenje? Ste sprejeli njegovo odrešenje? Verujete Vanj, v vstajenje od mrtvih, v večno življenje? V besede, ki nam jih je povedal? Ali se še vedno trudite bojevati vse svoje bitke zgolj z lastnimi močmi? Se trudite le z lastnimi močmi ali prosite in molite Boga za Milost in Božjo pomoč, da nas blagoslovi in nas vodi po Poti Odrešenja k Jezusu? Brez Boga ne moremo storiti NIČ, z Bogom pa smo zmožni storiti VSE. Molimo in ponižno prosimo Jezusa, da nam pomaga in nas Vodi!

   Molimo. Bog, hvala, da me tako ljubiš, da me nisi pozabil in si me videl v moji stiski. Da si pripravil gostjo v mojo čast. Da me nahraniš, da se odpočijem in dobim novih moči. Pripravil si kraljevo mizo zame in jo naložil z meni najljubšimi ljudmi. Ne sramuješ se me pokazati vsem kot svojega častnega gosta. Sredi bitke, v kateri sem ravnokar, Ti prihajaš na bojno polje, zame. Gospod, s svojimi lastnimi močmi ne morem premagati sovražnikov, tega sveta in vseh njegovih vrednot, niti hudiča, niti lastne grešne in nepopolne narave, vem pa, da če bom preživel čas s teboj, mi boš dal moč. Hvala Ti, Bog, da si želiš prijateljstva z menoj. Vse veš o meni in vseeno hočeš biti z menoj. Praviš, da mi pripravljaš mizo in me čakaš z odprtmi rokami, če le pritečem k tebi. Tvoja dobrota je tako velika. Praviš, da si prihranil mnoge blagoslove za tiste, ki pridejo k Tebi. Tudi jaz hočem biti med njimi. Že vnaprej načrtuješ zmagovalno gostijo po bitki, a jaz sem še v vročici boja. Borim se in vztrajam v molitvi ter prosim Tvoje rešitve in blagoslova. Hvala, da me že opogumljaš, da mi daješ moči in me spodbujaš ter blagoslavljaš, da pokažeš vsemu svetu svojo dobroto. Kakšen Bog si Ti! Odpusti mi, Bog, da ne berem vedno Tvoje Besede in ne vidim bogatega jedilnega lista v vsem Stvarstvu, ki si jih Ustvaril za nas ljudi in sebi v Slavo. Odpusti mi, da ne poznam vseh obljub, naukov in dobrin, ki si mi jih dal. S tem sem te užalil in mi je žal. Rad bi se zavezal, da bom okušal Tvojo dobroto in se trudil da pride Božje kraljestvo k nam. Da bom preživljal nekaj svojega časa s Teboj vsak dan in delal dobro bližnjim in jim služil ter te Slavil in se Ti Zahvaljeval. Da se bom gostil z obiljem Tvoje besede Svetega pisma in v tej reki dobrote, darovih Svetega Duha, zakramentov, uresničevanja Evangeljskih Naukov in bratske skupnosti, ki si mi jih podaril. Bog, prosim te, sprejmi me v svojo družino, rad bi bil tvoj otrok, rad bi zaupal v Kristusa, rad bi Ti sledil vse življenje. Nočem poslušati, kar svet pravi in delati, kar Ti govoriš, ker zatrjuješ, da kdor bo delal po Božji besedi, bo živel vekomaj. Hvala Ti, Gospod, da boš nekoč pripravil zadnjo in večno gostijo, kjer boš končal vso smrt in trpljenje in žalost in obrisal bolnim, trpečim in žalostnim vse solze. Predajam svoje življenje tebi, kesam se in pokorim zaradi Tvoje dobrote do mene. Naj bom ponižen v Jezusovem imenu in naj Te Vedno Častim in se Ti Zahvaljujem za vse, kar smo od Tebe zastonj Prejeli. Naj bomo Usmiljeni in dobri ter dajemo vsem drugim Zastonj Vse, kar smo od Boga Zastonj Prejeli! Amen.

   2 Janez 1,3: Z nami bo milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in od Očetovega Sina Jezusa Kristusa, v resnici in ljubezni.

   Odgovori
10. Miro says:

    27. januarja, 2021 at 9:56

    SV. ANGELA MERICI JE MODROST ZA DUHOVNO ŽIVLJENJE ZAJEMALA IZ ZAKRAMENTALNEGA ŽIVLJENJA, BRANJA SVETEGA PISMA IN KONTEMPLACIJE!

    Danes goduje sv. Angela Merici ustanoviteljica uršulink. Neposreden božji poseg v svoje življenje je začutila, ko je imela po smrti staršev in sestre videnje, v katerem ji je sestra med devicami v nebesih sporočila, da jo želi Bog uporabiti, da bo ustanovila družbo devic. Kmalu nato jo je vzel k sebi v Salo stric po materini strani. Zaživela je v meščanskem okolju, polnem posvetnosti, ki pa je ni mogel zasvojiti … V še enem videnju se je pred njenimi očmi odprlo nebo, zagledala je lestev ter sprevod angelov in devic. Vnovič je zaslišala božje sporočilo, da bo ustanovila družbo devic …

    Več o življenju sv. Angele Merici na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/4A7D3F82F95513B7C1257546002D6273

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Angela Merici, prosi za nas!

    Odgovori