Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   2. februarja, 2021 at 13:42

   NA PRAZNIK JEZUSOVEGA DAROVANJA V TEMPLJU OBHAJAMO ENO OD SKRIVNOSTI IZ JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA POVEZANO S PREDPISOM IZ MOJZESOVE POSTAVE!

   1. berilo: Mal 3,1-4)
   2. berilo: Heb 2,14-18)

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 2,22-40):

   JEZUSA DARUJEJO V TEMPLJU

   Ko so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka. Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel:

   »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika
   po svoji besedi v miru,
   kajti moje oči so videle tvojo rešitev,
   ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev:
   luč v razodetje poganom
   in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«

   Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.« Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema.

   Ko so izpolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Otrok pa je rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+2%2C22-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZMIŠLJANJE BENEDIKTA XVI.:

   Na praznik Jezusovega darovanja v templju obhajamo eno od skrivnosti iz Jezusovega življenja povezano s predpisom iz Mojzesove postave, ki je staršem nalagal naj štirideset dni po rojstvu prvorojenca gredo v jeruzalemski tempelj in darujejo Gospodu svojega sina in hkrati, da se mati obredno očisti (prim. 2 Mz 13,1-2. 11-16; 3 Mz 12,1-8). Tudi Marija in Jožef sta opravila ta obred tako, da sta po postavi darovala dve grlici ali dva goloba. Če beremo globje ta dogodek razumemo, da je pravzaprav Bog sam predstavil svojega edinorojenega Sina ljudem z besedami starčka Simeona in prerokinje Ane. Simeon je namreč Jezusa razglasil za »zveličanje« človeštva, kot »luč« vsem ljudstvom, kot »znamenje« nasprotovanja, »da se razodenejo misli mnogih src« (prim. Lk 2,29-35).

   Na vzhodu so praznik poimenovali Hypapante, praznik srečanja, saj Simeon in Ana, ki se v templju srečata z Jezusom ter v njem prepoznata težko pričakovanega Mesija, predstavljata človeštvo, ki se v Cerkvi sreča s svojim Gospodom. Pozneje, ko se je ta praznik razširil tudi na zahod, pa je v ospredje prišel simbol luči in s tem procesija s svečkami. Od tu izhaja drugo ime za ta praznik: Svečnica. To vidno znamenje želi nakazati, da Cerkev v veri sreča Njega, ki je »luč ljudem«, ga z vero sprejme in nato to »luč« z vso zavzetostjo ponese svetu.

   Skladno s tem liturgičnim praznikom je častitljivi Janez Pavel II. od leta 1997 želel, da se na ta dan po vsej Cerkvi obhaja poseben dan posvečenega življenja, saj je darovanje Božjega Sina model za vsakega moškega ali žensko, ki posveti svoje življenje Gospodu. Ta dan ima trojen namen: najprej hvaliti Gospoda in se mu zahvaljevati za dar posvečenega življenja, drugi namen je prebuditi poznavanje in spoštovanje tega načina življenja pri vsem Božjem ljudstvu in tretji namen pa je, povabiti vse, ki so posvetili svoje življenje zaradi evangelija, da bi obhajati čudovita dela, ki jih je v njih storil Gospod. Ko se vam zahvaljujem redovniki, redovnice ter posvečene osebe, vam izražam svojo bližino in priznanje za dobro, ki ga s svojim služenjem opravljate Božjemu ljudstvu.

   Berilo iz Pisma Hebrejcem pa zelo dobro poveže razloge za to pomenljivo in lepo sovpadanje in nam ponuja namige za razmišljanje. To besedilo, uvede v osnovno temo pisma, ki je Kristus kot veliki duhovnik. »Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina« (Heb 4,14). Kristus je predstavljen kot edini Srednik. Je namreč pravi Bog in pravi človek ter zato v resnici pripada tako božjemu kot človeškemu svetu.

   V resnici, ravno iz te in samo iz te vere, iz te veroizpovedi v Jezusa Kristusa, edinega in dokončnega Srednika, ima posvečeno življenje v Cerkvi pravi smisel, življenje posvečeno Bogu po Kristusu. Smisel ima samo, ker je On resnično srednik med Bogom in nami, drugače bi šlo samo za neko obliko preusmeritve človeških teženj ali za beg. Če Kristus ne bi bil resnično Bog in če ne bi bil istočasno v polnosti človek, ne bi bilo prave osnove za krščansko življenje, še posebej pa ne bi bilo osnove za kakršno koli posvetitev.

   Posvečeno življenje namreč pričuje in izraža na še posebej močan način ravno to medsebojno iskanje Boga in človeka ter medsebojno privlačno ljubezen. Posvečena oseba je namreč že za to, ker je posvečena, kot ‘most’ k Bogu za vse tiste, ki jo srečujejo, kot klic in napotitev. Vse to pa v moči sredništva Jezusa Kristusa, Maziljenega od Očeta. Temelj je On! On, ki je z nami delil našo slabotnost, da bi mi bili lahko deležni njegove božje narave.

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   2. februarja, 2021 at 13:25

   Tudi od nas, ki se nam zdi, da smo tukaj v miru, bo Gospod terjal zadoščenje za kri naših bratov in sester, ki trpijo v vojni.

   Gospod bo terjal zadoščenje za kri naših bratov in sestre, ki trpijo v vojni
   Zaveza, ki jo Bog sklene, je močna. Vendar pa jo mi sprejmemo s slabotnostjo. Bog sklene mir z nami, a miru ni enostavno varovati. Je vsakodnevno delo, saj je znotraj nas še vedno tisto seme, izvirni greh, Kajnov duh, ki zaradi nevoščljivosti, ljubosumnosti, lakomnosti in želje po nadvladi, začenja vojno. Ko se govori o zavezi med Bogom in ljudmi, se zato omenja kri. ‘Tudi za vašo kri’, beremo v današnjem prvem berilu, ‘bom terjal zadoščenje … Terjal ga bom, tudi od človeka, od slehernega, celo od njegovega brata bom terjal zadoščenje za življenje človekovo.’ Smo varuhi bratov. Ko pride do prelivanja krvi, je prisoten greh in Bog bo od nas terjal zadoščenje.

   http://www.mirenski-grad.si/golob-mavrica-zaveza

   Odgovori
3. Miro says:

   2. februarja, 2021 at 8:30

   DANAŠNJE BOGOSLUŽNO SLAVJE JE POSVEČENO PRAZNOVANJU JEZUSOVEGA DAROVANJA V TEMPLJU ŠTIRIDESETI DAN PO NJEGOVEM ROJSTVU – PO OBREDU BLAGOSLAVLJANJA SVEČ »JE PRAZNIK ZNAN KOT SVEČNICA OZIROMA PRAZNIK LUČI!

   V Katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje, kajti po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako »očistiti«. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ni obvezoval, vendar se mu je podvrgla. Kakor v vsem, se je tudi v tem pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila Božjo postavo. Zapis o tem dogodku se v Svetem pismu nahaja v Lukovem evangeliju.

   Več o svečnici oz. prazniku luči na:
   https://katoliska-cerkev.si/2-februar-svecnica-in-dan-bogu-posvecenega-zivljenja-2019

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   2. februarja, 2021 at 8:10

   ROŽNI VENEC NAS LAHKO NAUČI POKORŠČINE, PONIŽNOSTI IN NENAVEZANOSTI!

   Ameriški duhovnik oče John Proctor v svoji knjigi z naslovom The Rosary Guide for Priests and People (Vodnik po rožnem vencu za duhovnike in vernike) pojasnjuje, kako je rožni venec »obenem tudi pridigar in učitelj. Kot učitelj mu pove, kaj naj verjame; kot pridigar pa mu oznanja, kako naj ravna … Človeka vodi v poznavanje Jezusovega življenja, nato pa k sledenju Njegove poti, udejanjanju Njegovih kreposti, posnemanju Njegovega življenja med ljudmi.«

   Rožni venec nas uči kreposti s pomočjo premišljevanja ne le o Jezusovem življenju, temveč tudi o življenju Device Marije; »rožni venec nam v spodbudo razkriva Marijo kot zgled vseh kreposti.«

   John Proctor posebej izpostavlja tri kreposti, ki jih lahko pridobimo z molitvijo rožnega venca: pokorščino, ponižnost in nenavezanost.

   Več v nadaljevanju na:
   https://si.aleteia.org/2020/10/12/3-kreposti-ki-jih-lahko-pridobimo-z-molitvijo-roznega-venca

   Marija, kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
5. Hvala says:

   2. februarja, 2021 at 7:40

   SI TAM, KJER TE BOG HOČE?

   KAKO NAJ VEM, ALI IZPOLNJUJEM BOŽJO VOLJO?

   Prvi nasvet je:

   Ne išči odgovora pri Bogu samo zato, da bi v njem našel svojo notranjo željo. Še bolj jasno povedano: ne išči odgovora pri Bogu za svoje trenutno življenjsko stanje. Od Boga ne pričakuj odgovora v zvezi s svojim trpljenjem, kajti ti mu skušaš uiti, namesto da bi se iz njega kaj naučil.

   Nesmiselno je hoditi za Bogom in od njega zahtevati odgovore na svoje želje, saj tvoje želje v Božjih očeh morda nimajo prednosti.

   Kaj moram potem storiti, če ne smem iskati Boga, da bi odgovoril na moje želje?

   Začeti moraš iskati Boga, da boš v Njem našel vse potrebne odgovore.

   Velika razlika je, ali iščemo Boga z željo, da bi odgovoril na naše želje, ali če ga iščemo zato, da bi nam On dal odgovore, ki jih potrebujemo. Ko razumemo to razliko, lahko nehamo “manipulirati” z Bogom in ga iskati zato, da bi nam On nekaj dal, ampak ga začnemo iskati zaradi tega, kar Bog je.

   Ko Boga iščemo iz srca in brez vmešavanja naših želja, se prečisti tudi naš odnos z Njim.

   Počasi nehamo iskati odgovore in rešitve za naše težave, ker se osredotočimo na Boga in na to, kaj On pomeni v našem življenju.

   Takrat vsi potrebni koraki v življenju postanejo jasnejši. In čeprav se to ne zgodi že v naslednjem koraku, še naprej slediš Bogu in v naslednjih korakih bodo odločitve postale jasnejše in lažje.

   Kako priti do tega? Prek molitve. Predana in zvesta molitev je pot do Boga, ki naj jo zaznamujeta bolj vztrajnost in stanovitnost kot neka volja do molitve.

   https://si.aleteia.org/2018/03/15/si-tam-kjer-te-bog-hoce/

   Odgovori
6. Miro says:

   1. februarja, 2021 at 19:20

   BOŽJA BESEDA: »MIR VAM ZAPUŠČAM, SVOJ MIR VAM DAJEM. NE DAJEM VAM GA, KAKOR GA DAJE SVET. VAŠE SRCE NAJ SE NE VZNEMIRJA IN NE PLAŠI.« (Jn 14,27)

   Prošnja za mir: »Gospod, prosimo te za pravi mir, mir brez sovraštva, za mir, ki v sebi nima kali nove vojne. Za mir, ki nasprotnika ne ponižuje, ampak združuje v prijateljstvu« (sv. Hieronim)

   Slavimo Gospoda z življenjem po Božji volji! Slava tebi, Jezus, Ti si Knez miru, Luč sveta, živa Beseda, naš Odrešenik … Slava tebi zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, ki nam podarjaš mir, katerega nam svet ne more dati, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Hvala says:

   1. februarja, 2021 at 19:09

   VARUJMO SE LEPO VZGOJENIH DEMONOV

   Bistvo demona je uničevati neposredno, s pregrehami ali z vojnami, ali pa na vljuden način, ki vodi v posvetno življenje. Današnji evangeljski odlomek (glej Lk 11,15-26) govori o hudih duhovih.

   Varujmo se padca v duhovno povprečnost, v duha sveta, ki nas hoče pokvariti od znotraj. Sam se bolj bojim teh hudih duhov kot pa tistih prvih. Ko mi kdo pravi, da je potreben eksorcist, ker je neka oseba obsedena s hudičem, me ne skrbi toliko, kot takrat, ko vidim ljudi, ki odpirajo vrata vljudnim demonom, ki od znotraj prepričujejo, kako niso sovražniki. Velikokrat se sprašujem: Kaj je slabše v življenju osebe – očiten greh ali pa živeti v duhu posvetnosti? Da te hudi duh pahne v greh, ne samo v enega, morda v dvajset, trideset grehov, a so očitni in se jih sramuješ, ali pa da je hudi duh s tabo ob mizi, s tabo živi in je vse normalno, a ti namiguje in te obsede z duhom posvetnosti?

   Duh posvetnosti je ravno imeti te lepo vzgojene demone. Spomnimo se na Jezusovo molitev med zadnjo večerjo, ko je Očeta prosil, naj učence brani pred duhom sveta. Pred temi vljudnimi demoni, ki hočejo vstopiti skozi hišna vrata, kakor da bi bili povabljeni na gostijo, recimo: ‘Čuječnost in umirjenost’. Čuječnost – to je Jezusovo sporočilo, krščanska čuječnost. Kaj se dogaja v mojem srcu? Zakaj sem tako mlačen? Koliko lepo vzgojenih demonov prebiva v moji hiši, ne da bi plačevali najemnino?« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.10.2018).

   http://www.mirenski-grad.si/varujmo-se-lepo-vzgojenih-demonov

   Odgovori
8. Miro says:

   1. februarja, 2021 at 18:43

   SV. BRIGITA IRSKA: »ŽELIM SI, DA BI NEBEŠKI ANGELI PREBIVALI MED NAMI. ŽELIM SI OBILJE MIRU, POLNE POSODE LJUBEZNI, BOGAT ZAKLAD USMILJENJA. ŽELIM, DA BI POVSOD VLADALA VESELOST …«

   Danes goduje sv. Brigita Irska, najbolj češčena svetnica med Irci. Njej na čast so sezidali celo več cerkva kakor svojemu narodnemu svetniku sv. Patriku. V predstavi vernih Ircev je sv. Brigita najpopolnejši vzor in je kar poosebljeno svetništvo. Najstarejši irski pisatelji se kar kosajo med seboj, kdo ji bo v prosti ali vezani besedi izrekel večjo pohvalo ….

   »Želim si, da bi nebeški angeli prebivali med nami. Želim si obilje miru, polne posode ljubezni, bogat zaklad usmiljenja. Želim, da bi povsod vladala veselost. Želim si Jezusove navzočnosti, Marijinega sijaja; želim si, da bi se okoli nas z vseh koncev zbrali nebeški prijatelji. Rada bi bila Gospodov zakupnik, da bi smela trpeti nadloge in bi mi lahko podelil svoj blagoslov,« pravi sv. Brigita Irska.

   Več o njenem življenju na:
   https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/461F6CC2DE712601C1256F96004405A6

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Brigita Irska, prosi za nas!

   Odgovori
9. Hvala says:

   1. februarja, 2021 at 18:16

   OSVOBODI ME SVETI DUH VSEH NOTRANJIH ZVEZANOSTI

   https://si.aleteia.org/2019/04/27/osvobodi-me-sveti-duh-vseh-notranjih-zvezanosti/

   Odgovori
10. Hvala says:

    1. februarja, 2021 at 17:43

    BOŽJA VOLJA

    Večino pisem Ignacij
    konča s prošnjo, da bi nam Bog po
    svoji neskončni dobroti dal svojo milost, da bi njegovo sveto voljo čutili, spoznavali in jo tudi izpolnjevali.
    Božja volja ni zakon (farizeji) in tudi
    ni projekcija naše volje (2. vrsta človeka v DV); je zgodovinska in jo je
    treba nenehno iskati – razločevati
    in se odločati. Odpira se ji iz lastne
    grešnosti in pomanjkanja. Je dar in
    ne herojstvo. Božjo voljo živi iz zahvale, zato prosi, da bi ta dar čutil
    in ga izpolnjeval. Božja volja zanj ni
    tesnobna dolžnost, ki jo herojsko izpolnjevanje, lastna uresničitev, ampak sad hvaležnega srečanja.
    Znotraj teh točk lahko odkrivamo tudi
    vse ostale dragocene vidike Ignacijeve
    podobe Boga Očeta, našega Gospoda
    Jezusa Kristusa (p. Viljem Lovše)

    Odgovori