Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   6. februarja, 2021 at 8:49

   OBHAJAMO SPOMIN JAPONSKIH MUČENCEV – SV. PAVEL MIKI O POMENU ODPUŠČANJA SOVRAŽNIKOM

   Spomin japonskih mučencev v Sloveniji obhajamo od leta 1598 (frančiškani in jezuiti – 5. 2.). Po preureditvi koledarja so japonski mučenci dobili god na današnji dan.

   »Odkrito vam povem, da ni druge poti do zveličanja, kakor tista, ki se je drže kristjani. Ker me ta uči, da odpustim sovražnikom in vsem, ki so me žalili, rad odpuščam cesarju in vsem, ki so krivi moje smrti, in jih prosim, naj se dajo poučiti in se krstiti.« (sv. Pavel Miki)

   Več o pomenu spomina japonskih mučencev na:
   https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/21-sv-pavel-miki-in-drugi-japonski-mucenci

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   5. februarja, 2021 at 13:47

   KER JE DANES PRVI PETEK V MESECU, JE PRAV, DA SI VSAK ZASTAVI NASLEDNJE VPRAŠANJE: KAJ MI NA TA DAN, PA TUDI SICER, POMENI ČEŠČENJE PRESVETEGA JEZUSOVEGA SRCA? O PRVIH PETKIH JE DOBRO VEDETI PET STVARI!

   Pred desetletji so ljudje vsak prvi petek v mesecu pobožno prišli v Cerkev in počastili Presveto Jezusovo Srce, v zadnjem času pa ta navada počasi izginja, številni mlajši katoličani jo ocenjujejo kot nekaj »staromodnega«.

   Osrednji razlog za padec zanimanja za to pobožnost pa verjetno temelji na nevednosti: ljudje preprosto ne vedo več, kaj prvi petki sploh pomenijo; družine in župnije morda niso ustrezno prenesle njihovega pomena mlajšim rodovom. O prvih petkih je dobro vedeti pet stvari: Kako se je začela pobožnost prvega petka? Zakaj devet zaporednih mesecev? Kaj naj bi počeli na prve petke? Kakšne »obljube« so povezane s to pobožnostjo? Ali so prvi petki »vstopnica za nebesa«?

   Več o tem na:
   https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/clanek/kaj-moramo-katolicani-vedeti-o-prvih-petkih?Open

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   5. februarja, 2021 at 8:22

   GOSPOD JEZUS KRISTUS: »VSAKEGA, KI BO PRIZNAL MENE PRED LJUDMI, BOM TUDI JAZ PRIZNAL PRED SVOJIM OČETOM, KI JE V NEBESIH.« (Mt 10,32

   Med številne svetnike in svetnice, ki so izpolnili te in druge Gospodove besede, se uvršča tudi današnja godovnjakinja sv. Agata iz Katanije na Siciliji, devica, mučenka. Ime Agata izhaja iz grščine in pomeni »dobra«.

   »Agata, že s svojim imenom vabiš, naj vneto hitimo tebi naproti, in s svojim zgledom učiš, naj si vsi brez prenehanja prizadevamo za dosego prave in resnične dobrine, ki je le v Bogu« (iz govora sv. Metodija Sikula, škofa iz Carigrada).

   Več o življenju sv. Agate na:
   https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/163-sv-agata

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Hvala says:

   4. februarja, 2021 at 20:16

   Tomaža Kempčana -HOJA ZA KRISTUSOM

   DA NE IŠČIMO MIRU PRI LJUDEH:
   Sin, ako iščeš miru pri kakem človeku, ker s teboj enako misli in živi, boš nestanoviten in zamotan.

   DRŽI SE BOGA: Ako se pa držiš Resnice , ki je vedno ista in vedno živi, ne boš žaloval, če te prijatelj zapusti ali če umrje.
   V meni mora biti osnovna prijateljska ljubezen in zaradi mene ljubi vsakega, ki se ti zdi dober in mil ter drag v tem življenju!

   NI PRAVE LJUBEZNI BREZ BOGA: Brez mene ni pravega ne trajnega prijateljstva ; in ni prave in čiste ljubezni, ako je jaz ne sklenem.
   Človek je toliko bliže Bogu, kolikor dalje je od vsake pozemeljske tolažbe.

   TEM BLIŽE BOGU, ČIM DALJ OD STVARI: tudi se toliko više dvigni k Bogu, kolikor bolj se sam v sebi poniža in kolikor bolj sam sebe zaničuje. Kdor pa sebi pripisuje kaj dobrega, brani božji milosti k sebi, ker išče milost Svetega Duha vedno le ponižno srce.
   Ko bi se ti znal popolnoma uničiti in oprostiti vse ljubezni do stvari, tedaj bi jaz razlival nate obilnost svoje milosti.

   GLEJ NA STVARNIKA, NE NA STVARI: kadar se oziraš po stvareh, se ti izmakne iz vida Stvarnik stvari. Uči se v vsem premagovati se zaradi Stvarnika, tedaj boš zmožen Božjega spoznanja. Naj bo kaka reč še tako neznatna, če jo neredno ljubiš in se nanjo oziraš , te zadržuje od Najvišjega in omadežuje.

   Odgovori
5. Miro says:

   4. februarja, 2021 at 19:54

   GOSPOD NAM GOVORI: »VZEMITE NASE MOJ JAREM IN UČITE SE OD MENE, KER SEM KROTAK IN V SRCU PONIŽEN, IN NAŠLI BOSTE POČITEK SVOJIM DUŠAM.« (Mt 11,29)

   Duhovna misel:
   »Prava ponižnost, tudi če je globoko
   občutena, duše ne vznemirja, ne bega in
   ne moti, temveč prinaša mir, tolažbo in
   spokojnost.« (sv. Terezija Velika)

   Z zaupanjem prosimo našega Odrešenika Jezusa za luč in duhovno moč, da ne bi povzdigovali samega sebe, ampak da bi bili z Njegovo pomočjo v vsem ponižni.

   Molimo:
   Gospod Bog, pomagaj nam,
   da se naučimo iskrene ponižnosti,
   kajti bolj ko smo ponižni, bližje smo tebi.
   Želimo služiti bratom in sestram zaradi tebe.
   Naj to služenje navdihujeta
   velika ponižnost in ljubezen!
   Kadar bomo čutili,
   da moramo biti odločni,
   naj ostanemo ponižni in ljubeznivi.
   Opogumi nas,
   da bomo prav uporabljali talente,
   ki si nam jih podaril.
   Naj to delamo s hvaležnim srcem,
   v zavesti, da smo jih prejeli od tebe.
   Naj postanemo vedno bolj podobni tebi,
   ki si »krotak in v srcu ponižen«.
   (molitev iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   4. februarja, 2021 at 18:27

   VELIKI PETEK-ALI NAJ NE IZPIJEM KELIHA?

   Dragi bratje in sestre, živimo v času, ki beži pred vsakim trpljenjem in bolečino. Dogodki velikega petka nas opozarjajo na tri velike skrivnosti trpljenja:

   – Trpljenje je smiselno le, če je naše vodilo v življenju: Izpolniti očetovo voljo.

   – Trpljenje moremo sprejeti le, če smo v molitvi resnično povezani z Bogom.

   – Le če trpljenje sprejmemo, bomo zmogli biti to, kar moramo biti in izpolniti poslanstvo, ki nam ga je Bog zaupal.

   Na videz se zdi rešitev glede trpljenja preprosta. Lahko bi rekli, da je trpljenje mogoče sprejeti, če sprejemamo božjo logiko. A spopad med Bogom in satanom je veliko hujša drama, kot se zdi. V vrtu Getsemani vidimo, ko Jezus sam prosi Očeta: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti« (Mt 26,39).« Ali se zavedamo teže teh besed?! Jezus sam pred trpljenjem trepeta in prosi Očeta, naj ga trpljenja reši. Jezus, božji Sin, Bog sam, je pred trpljenjem nemočen in razmišlja drugače kakor Oče! Jezus sam se je znašel v drami kakor apostol Peter, v drami, v kateri je Petra svaril, naj ne beži pred trpljenjem in ne sodeluje s satanom. Sedaj je v tej skušnjavi on sam, si morete misliti! Ob tem, dragi bratje in sestre, želim z vami deliti prvo misel o trpljenju in sicer, da se človek po svoji zdravi pameti trpljenju vedno upira. Še več, ni sposoben sam spoznati, kdaj mora trpljenje sprejeti in kdaj se mu lahko izgone. To je mogoče le, če je vodilo vedno in povsod: Izpolniti Očetovo voljo! Ne svojo, ne s svojo pametjo, ampak vedno z željo, kakor pravi Jezus: Oče, ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti!

   http://www.mirenski-grad.si/en/node/6763
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Čedalje bolj bomo z Božjo pomočjo razumeli to veliko skrivnost – SKRIVNOST TRPLJENJA. Res je trpljenje moremo sprejeti le tedaj, ČE SMO V MOLITVI RESNIČNO POVEZANI Z BOGOM. To je tudi dokaz ali je naša povezava z Bogom pristna, prava. Človek res ne more sprejeti trpljenja, če ni tesno združen z Bogom, ker to enostavno ni mogoče. Bog je tisti, ki daje MOČ, TOLAŽBO, POMOČ. Če trpljenje sprejmemo bomo zmogli biti res to, kar moramo biti, DA BOMO IZPOLNILI SVOJE POSLANSTVO NA ZEMLJI, KI NAM GA JE ZAUPAL BOG.

   Odgovori
7. Miro says:

   4. februarja, 2021 at 16:24

   »DAJEŠ MI SPOZNATI POT ŽIVLJENJA; POLNOST VESELJA JE PRED TVOJIM OBLIČJEM, VEČNE RADOSTI NA TVOJI DESNICI.« (Ps 16,11)

   Duhovna misel o veselju:

   »Ohranite veselje ljubečega Boga, ljubečega
   Jezusa v svojem srcu in razdelite to veselje z
   vsemi, ki jih srečate.« (sv. Terezija iz Kalkute)

   Molimo, da bi nas Gospod Jezus v srcu izpraznil vsega, kar nas ločuje od Njegove ljubezni in veselja, ter nas napolnil z notranjim veseljem v moči Svetega Duha. Molimo tudi za moč, da bi lahko to veselje delili z bližnjimi, kot nam priporoča sv. Mati Terezija!

   GOSPOD, TI SI RADOST IN VESELJE

   Gospod, hotel si, da se veselimo,
   da imamo veselja v izobilju.
   Ti, Gospod, si veselje samo.
   Ti hočeš veselega darovalca.
   Ti si nam prinesel veselo oznanilo,
   nas obsijal z lučjo neminljive radosti.
   Ti si nam govoril, naj plešemo in se veselimo tudi
   v preganjanju in v težavah, kajti veliko plačilo in
   veselje nas čakata v nebesih.
   Ti si povabilo k veselju.
   Tu sem zdaj, Gospod.
   Verujem, da me gledaš,
   da tvoj pogled pronica vame.
   Vidiš vso mojo dušo. Ne morem ti skriti tesnobe,
   ki me muči, skrbi, ki me navdaja, bolečine, ki me
   trga.
   Tvojemu pogledu se praznina v moji srčiki, moje
   hrepenenje po radosti ne moreta skriti.
   Ti veš, ustvarjen sem, da bi bil srečen v tebi,
   a nosim v sebi korenine nemira in strahu.
   Skrivam se pred teboj.
   Včasih mislim, da lahko pobegnem od tebe
   in da so kraji, kjer me tvoj pogled ne bo našel.
   Danes, zdajle se želim prepustiti tvojemu pogledu,
   Gospod.
   Dopuščam, da me vidiš takega, kakršen sem.
   Želim si sprejeti dar tvojega veselja. Danes hočem
   verjeti, da si močnejši od vseh mojih slabosti.
   Hočem verjeti, da moreš ti v temelje mojega bitja
   vtkati mir in veselje, čeprav nosim v sebi željo po
   begu in tesnobo.
   Naj ti danes izročim svoj greh in svojo šibkost!
   Darujem ti vse svoje rane in bolečine,
   vse svoje nezaupanje.
   Vzemi vse, Gospod, da bom, izpraznjen vsega,
   kar nisi ti, lahko sprejel tvoj dar, tebe samega,
   popolnost vsega veselja.
   In zato, Gospod,
   naj tvoja luč razprši vse moje temine.
   Naj moč tvojega vstajenja spremeni mojo bit.
   Lahko se veselim, kajti živ si,
   Gospodar življenja!
   Lahko se veselim, kajti hotel si me,
   ustvaril si me, da živim v veselju.
   Lahko se veselim, kajti s seboj in svojim križem si
   uničil najhujša povzročnika žalosti in bede: greh
   in smrt!
   Lahko se veselim, kajti varuje me moč tvoje
   ljubezni, da se mi brez tvoje volje nič zlega ne
   more zgoditi; še las mi ne more pasti z glave.
   Lahko se veselim, kajti še so lilije v polju in še
   veselo cvrčijo ptice v zraku!
   Lahko se veselim, kajti ti si bolj navzoč in
   močnejši, viden in blizek zmeraj in povsod,
   prepoznam te v oblakih in dežju,
   v mrazu in nevihti,
   v robatosti ali v zavračanju drugih.
   Lahko se veselim, kajti ti si veselje.
   Ti si skrivnost moje radosti.
   Ti si veselje samo!
   V tebi živim; po tebi sem;
   s teboj bom vstopil v veselje svojega Gospodarja.

   (Zvjezdan Linić)

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   4. februarja, 2021 at 12:04

   NASMEH
   Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
   Obogati tistega,
   komur je namenjen,
   in ne osiromaši tistega,
   ki ga poklanja.
   Zablesti kot sončni žarek,
   a spomin nanj lahko ostane za vedno.
   Nihče ni tako bogat niti tako reven,
   da si ga ne bi mogel privoščiti.
   Z njim lahko vsak samo pridobi.
   Nasmeh prinaša srečo v hišo,
   pozdrav prijatelju, pomoč pri delu in sklepanju poštenih poslov,
   blagoslov pravičnim in pridnim, ki so usmiljeni, sočutni, dobri in veseli.

   Je počitek utrujenemu,
   kažipot izgubljenemu,
   sončni žarek žalostnemu
   in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
   Ni ga moč kupiti, izprositi ali ukrasti,
   ker ima vedno vrednost samo,
   kadar se ga podarja iz srca.
   Kolikokrat sem se danes nasmehnil Bližnjemu,
   Tolikokrat sem se namreč danes nasmehnil in Zahvalil Bogu za vse!
   Nasmehni se dobrotno in v molitvi blagoslovi vsakogar, ki ga boš srečal.
   Nasmehnil se boš in prinesel Božji Mir in Veselje vsakomur v svojo bližino.
   In Bog bi blagoslovil tebe, ki ga Častiš in Slaviš z vsakim dihom. Amen.

   Psalm 19,15: Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, GOSPOD, moja skala, moj rešitelj.

   Odgovori
9. Miro says:

   4. februarja, 2021 at 11:08

   SVETI OČE PRI KATEHEZI O MOLITVI POUDARIL: BREZ BOGOSLUŽJA NI KRŠČANSTVA – KRŠČANSKA DUHOVNOST NE OBSTAJA, ČE NI UKORENINJENOSTI V OBHAJANJU SVETIH SKRIVNOSTI!

   Kot je pri včerajšnji katehezi, ki je bila namenjena molitvi pri bogoslužju, izpostavil papež Frančišek, krščanska duhovnost ne obstaja, če ni ukoreninjenosti v obhajanju svetih skrivnosti. Bogoslužje je torej temeljno za kristjanovo življenje, saj se ravno tu srečuje z Jezusom. Sveti oče je poudaril tudi, da Kristus postaja navzoč v Svetem Duhu preko zakramentalnih znamenj: od tu za kristjane izvira potreba, da se udeležujejo božanskih skrivnosti. Krščanstvo brez bogoslužja je krščanstvo brez Kristusa.

   O katehezi z naslovom »Moliti pri bogoslužju« več na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-02/sveti-oce-pri-katehezi-brez-bogosluzja-ni-krscanstva.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    4. februarja, 2021 at 7:19

    JEZUS JE POVEDAL SVETNICI FAVSTINI KOWALSKI :

    — Z molitvijo in trpljenjem rešiš več duš kakor kak misijonar s samimi nauki in pridigami (Dn 1z67).

    —- Sem trikrat sveti in upira se mi tudi najmanjši greh. Ne morem ljubiti duše, ki jo omadežuje greh.. Ko pa se skesa, ni meja
    moji radodarnosti do nje. Moje usmiljenje jo objema in jo upraviči (Dn 1728).

    —- O kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako
    brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi – oni jih nočejo sprejeti. Do
    mene se vedejo kakor do nečesa mrtvega, moje srce pa je vendar polno ljubezni in usmiljenja. Da bi vsaj malo spoznala mojo
    bolečino , si predstavljaj najnežnejšo mater, ki zelo ljubi svoje otroke, ti otroci pa zaničujejo njeno ljubezen. Premisli njeno
    bolečino, nihče je ne potolaži. To je medla prispodoba in podobnost moji ljubezni (Dn 1447).

    Odgovori