Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    14. februarja, 2021 at 16:13

    EVAGRIJ PONTSKI -menih, cerkveni oče-misli:

    “NE BOŠ DOBIL DOVRŠENE MOLITVE, ČE SI OBREMENJEN S SNOVNIMI STVARMI IN NEMIREN ZARADI STALNIH SKRBI; MOLITEV NAMREČ ZAHTEVA PROSTOST OD SLEHERNE MISLI.”

    Odgovori
  2. Hvala says:
    14. februarja, 2021 at 15:47

    DO KDAJ SMO OBSOJENI NA TO, DA BLODIMO OKROG IN IŠČEMO TOLAŽBO TAM, KJER JE NI-V ZUNANJEM SVETU?

    V ISKANJU NAŠE NOTRANJE DOMOVINE
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    James Bugental (predstavnik transpersonalne psihologije) vidi cilj terapije v tem, da privede človeka v njegovo notranjo domovino.

    MNENJA JE, DA MNOGI LJUDJE IŠČEJO REŠITEV SVOJIH PSIHIČNIH TEŽAV V ZUNANJEM SVETU. To pomeni, DA BI MI BILO BOLJE, ČE BI MI BIL TA ALI ONI BOLJ NAKLONJEN ALI PRIJAZNEJŠI DO MENE.

    Drugi OZDRAVITEV pričakujejo od terapevta. VENDAR SE RESNIČNA OZDRAVITEV ZGODI V NOTRANJOSTI.

    Bugental je prepričan, da je možno veliki del naših stisk in težav zvesti na to, “DA ŽIVIMO KOT PREGNANCI, PREGNANI IZ SVOJE DOMOVINE, NOTRANJEGA SVETA SVOJEGA SUBJEKTIVNEGA IZKUSTVA”.

    Mnogi menijo, da jim gre tako slabo, ker ima prijatelj ali prijateljica TAKO MALO RAZUMEVANJA ZANJE, KER JIH ŠEF KRIVIČNO OBRAVNAVA ALI KER SO SODELAVCI TAKO TEŽAVNI.

    Bugental nas opozarja na našo lastno notranjost. REŠITEV JE V NAS.

    NA NAS JE, DA SE NOTRANJE OSVOBODIMO SVOJE PRIPETOSTI NA DRUGE.

    Če se strinjamo s tistim, kar nam ZAUPA BOG, najdemo v svojem srcu MIR, MIR, KI NAM GA DRUGI NE MORE ODVZETI.

    “NAŠA DOMOVINA JE ZNOTRAJ, IN TAM SMO SUVERENI. DOKLER NE BOMO PONOVNO ODKRILI TE PRASTARE RESNICE , IN SICER VSAK ZASE IN NA SVOJ NAČIN, SMO OBSOJENI NA TO, DA BLODIMO OKROG IN IŠČEMO TOLAŽBO TAM, KJER JE NI-V ZUNANJEM SVETU” (James Bugental).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Bugental vidi resnično poslanstvo psihoterapije v tem, da človeka pripelje v notranjo domovino.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Naša domovina je znotraj in tam smo suvereni. Dokler ne bomo ponovno odkrili te prastare resnice, in sicer vsak zase in na svoj način, smo obsojeni na to, da blodimo okrog in iščemo tolažbo tam, kjer je ni- v zunanjem svetu.

    PRAVA ČLOVEKOVA OZDRAVITEV JE TOREJ V TEM, DA PRIDE V STIK S SVOJO NOTRANJO DOMOVINO, Z NOTRANJIM SVETIŠČEM, O KATEREM GOVORI PISMO HEBREJCEM.

    TAM, KJER V MENI PREBIVA BOG, SEM ČIL IN ZDRAV.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Izkustvo BOGA v notranjem prostoru tišine me OSVOBAJA oblasti ljudi , oblasti njihovih pričakovanj in presoj.

    Tja nimajo dostopa niti moja lastna čustva, moji strahovi in žalost.

    TAM , KJER JE VSE TIHO, SEM POPOLNOMA JAZ SAM, PRIHAJAM V STIK S SVOJIM RESNIČNIM JAZOM, Z “BOŽJIM OTROKOM”, kakor to imenuje ameriški psiholog John Bradshaw.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Resnična ozdravitev tedaj ni v tem, da bi se bolje soočal s svojimi težavami, se bolj sprijaznil s svojimi strahovi in depresijami.
    NASPROTNO, cilj transpersonalne psihologije je, da me popelje na neko drugo raven, na raven mističnega izkustva.

    ODPRAVI MOJE BLOKADE. KO IZKUSIM BOGA, NISEM VEČ VEZAN NA SVOJE STARE ŽIVLJENSKE VZORCE.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Kljub temu ne smemo gojiti niti nerealističnih pričakovanj.

    V TRENUTKU, KO IZKUSIM BOGA, SEM PROST SVOJIH NEVROTIČNIH ŽIVLJENSKIH VZORCEV, a že v naslednjem trenutku TI ZNOVA SEŽEJO PO MENI. A kdor je v mističnem izkustvu enkrat občutil svobodo in edinost s samim seboj, zanj postanejo težave relativne. ŠE VEDNO SO TU, VEDNO ZNOVA SE POJAVLJAJO, TODA NIMAJO GA V OBLASTI.

    Opazuje jih, jih zaznava, ne da bi se boril zoper njih, in jih znova izpusti.

    ČE SE PROTI SVOJIM NEVROTIČNIM STRUKTURAM BORIMO, RAZVIJEJO TAKO MOČNO SILO, DA SE MORAMO ZMERAJ SOOČATI Z NJO.

    Če se borim proti svojemu strahu-bodisi psihološko bodisi duhovno,- me bo povsod zasledoval.
    Če se s svojim strahom podam v temelj svoje duše, V KATEREM PREBIVA BOG, se strah relativira. V trenutku mističnega izkustva ga ni več. Spet pride, toda ne zajame me več kot celega človeka (iz knjige Mistika_ ANSELM GRUN, Odkrivanje notranjega prostora).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vedno poudarjam, kako pomembno je PREPUSTITI GOSPODU SVOJE ŽIVLJENJE. On je tisti, ki nas očiščuje od grehov, posledic grehov, vzgaja in daje potrebne milosti vsakemu posamezniku, glede na Njegov načrt , ki Ga ima On za naša življenja.

    Potrebno je prositi Boga, da SE NAŠA VOLJA ZDRUŽI Z NJEGOVO VOLJO, DA NJEGOVA LJUBEZEN ZAPOLNI VSE TISTE KOTIČKE NAŠIH SRC, KJER JE BILA TEMINA. Sami ne moremo ničesar storiti , z nobenim trudom, posebno pa ne s svojimi planiranji in željami.

    STRINJAJMO SE S TISTIM, KAR NAM ZAUPA BOG, DA BOMO IMELI RESNIČNO PRAVI MIR, KI GA SVET NE MORE DATI!

    Odgovori
  3. Miro says:
    14. februarja, 2021 at 14:32

    SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2021 – »GLEJTE, V JERUZALEM GREMO…« (Mt 20,18) – POST: ČAS ZA PRENOVO VERE, UPANJA IN LJUBEZNI!

    Bistveni deli oz. poudarki sporočila:

    1. Vera nas kliče, naj sprejmemo resnico in postanemo njene priče pred Bogom in pred vsemi brati in sestrami.
    2. Upanje kot »živa voda«, ki nam omogoča nadaljevanje poti.
    3. Ljubezen, živeta po Kristusovih stopinjah, v pozornosti in sočutju do vsakogar, je najlepši izraz naše vere in našega upanja.

    Dragi bratje in sestre,

    Ko Jezus svojim učencem naznani svoje trpljenje, smrt in vstajenje v izpolnitev Očetove volje, jim razkrije globok pomen svojega poslanstva in jih pokliče, naj se mu pridružijo za odrešenje sveta.

    Ko hodimo po poti posta, ki nas vodi k velikonočnim praznovanjem, se spominjamo Njega, ki »je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,8). V tem času spreobrnjenja prenovimo svojo vero, zajemimo »živo vodo« upanja in z odprtim srcem sprejmimo Božjo ljubezen, ki nas spreminja v brate in sestre v Kristusu. Med velikonočno vigilijo bomo obnovili obljube našega krsta, da se bomo po delovanju Svetega Duha prerodili v nove moške in ženske. A že pot posta je, tako kot celotno krščansko potovanje, vsa v luči vstajenja, ki spodbuja čustva, drže in odločitve tistega, ki hoče slediti Kristusu.

    Post, molitev in miloščina, kot jih je predstavil Jezus v svojem oznanjevanju (prim. Mt 6,1-18) so pogoji in izrazi našega spreobrnjenja. Pot uboštva in odpovedi (post), ljubeč pogled na ranjenega človeka (miloščina) ter sinovski pogovor z Očetom (molitev) nam omogočajo, da utelesimo iskreno vero, živo upanje in dejavno ljubezen …

    Več o sporočilu svetega očeta za post 2021 na:
    https://katoliska-cerkev.si/sporocilo-svetega-oceta-za-post-2021

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate

    Odgovori
  4. Miro says:
    14. februarja, 2021 at 13:35

    DRUGI DEL PASTIRSKEGA PISMA ZA POST 2021 – SEBIČNOST JE BISTVO GREHA, LJUBEZEN KOT NJENO NASPROTJE PA JE V POŽRTVOVALNEM DELU ZA RESNIČNI BLAGOR VSEH – VSAKA KRIZA JE PREIZKUŠNJA, V KATERI SE POKAŽEJO DOBRE STRANI, RAZKRIJEJO PA TUDI USODNE POMANJKLJIVOSTI – PREIZKUŠNJA NAM NASTAVI OGLEDALO, V KATEREM VIDIMO SVOJ PRAVI OBRAZ!

    Slovenski škofje so v drugem delu pastirskega pisma za post 2021 zapisali:

    Dragi bratje in sestre!

    V drugem berilu smo pri bogoslužju Božje besede pravkar slišali, kako daje apostol Pavel samega sebe za zgled nesebičnega služenja skupnosti, pri tem pa opozarja, da je pri tem za njega samega zgled Jezus Kristus: »Tako skušam tudi jaz v vseh rečeh ugoditi vsem, pri tem pa ne iščem svoje koristi, ampak to, kar je koristno za mnoge, da bi se rešili. Postanite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov« (1 Kor 10,33 – 11,1).

    Dejansko moramo ljudje na vsakem koraku izbirati med sebičnim iskanjem lastnih koristi ter ljubeznijo in nesebičnim služenjem drugim. Sebičnost je bistvo greha, ljubezen kot njeno nasprotje pa ni v prijaznih čustvih, ampak je v požrtvovalnem delu za resnični blagor vseh. Kristjani verujemo, da je ta ljubezen vrhovni zakon vsega, ker je to Bog sam. Iz te ljubezni je ustvaril svet in iz iste ljubezni nas je v Jezusu Kristusu prišel reševat grešne zapletenosti v sebičnost, ki vodi v propad. To je bistvo naše vere: »Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem« (1 Jan 4,16), pravi apostol Janez v svojem pismu.

    Danes se veliko govori o zatonu krščanstva v Evropi. Nekateri to celo pozdravljajo. Zdi se, da ne vedo, da si s tem žagajo vejo, na kateri sedijo, da si s tem zasipavajo vodnjak, iz katerega so rodovi pred nami črpali vodo za razcvet evropske kulture, vodo, ki na koncu teče tudi v večno življenje. Jezusov evangelij je bil in ostaja kruh, ki ga Jezus daje za »življenje sveta« (Jn 6,51). Mi, ki nam je bila podarjena milost vere in to vemo, ji moramo ostati zvesti. Če nam dopovedujejo, da je krščanske Evrope konec, se spomnimo na apostola Petra, ki je na Jezusovo vprašanje, ali ga mislijo tudi apostoli zapustiti, odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Ti imaš besede večnega življenja!« (Jn 6,68). Resničnost teh besed se vedno znova potrjuje. Če zapustimo Jezusa in njegov evangelij, nimamo kam iti. Jezus nima zamenjave. »Samo ljubezen je vredna, da verujemo vanjo« (H. Urs von Balthasar).

    Krščanske vrednote so potrebne tudi za dobro delovanje politične skupnosti. Letos obhajamo tridesetletnico razglasitve državne samostojnosti. Ob tej priložnosti ponovno izražamo hvaležnost vsem, ki so se za to trudili, posebno še tistim, ki so za to dali življenje. Za samostojno državo smo se odločili, da bi živeli v njej skladno s svojim človeškim dostojanstvom. Da bi ne živeli po zakonih džungle, kjer prevladajo najbolj nasilni in zviti, ampak po pravičnih zakonih in razumnih pravilih, da lahko vsakdo pride do tistega, do česar ima pravico. Pred tremi desetletji smo upali, da se bo Slovenija uveljavila kot demokratična domovina medsebojnega spoštovanja, svobode, sožitja in sodelovanja. A po prvih treh desetletjih imamo vtis, da smo od tega cilja še zelo oddaljeni. Tudi način, kako se spopadamo s sedanjo krizo, kaže na to.

    Vsaka kriza je preizkušnja, v kateri se pokažejo dobre strani, razkrijejo pa tudi usodne pomanjkljivosti. Preizkušnja nam nastavi ogledalo, v katerem vidimo svoj pravi obraz. Nekaj podobnega se v tej krizi dogaja tudi z nami kot člani te države.

    Imamo namreč dve možnosti. Prva je, da stopimo skupaj, si pomagamo in se odpovemo običajni tekmovalnosti in napetostim. Stanje je podobno vojni, ko zreli državljani pozabijo na siceršnje spore in zamere in združeno nastopijo proti skupnemu sovražniku. Tokrat je tak sovražnik virus. Druga, neprimerno slabša izbira pa je, če tega ne zmoremo, ampak vsakdo misli samo na svoje koristi in izkorišča krizo za svojo uveljavitev, tudi na škodo najbolj ogroženih.

    V krizi, ki jo prebolevamo, je veliko primerov nesebičnega žrtvovanja iz odgovornosti in ljubezni do bolnih in vseh, ki jih je epidemija prizadela. Tem gre naše občudovanje, priznanje in zahvala. Žal pa je tudi preveč nasprotnega ravnanja: neodgovornega omalovaževanja nujnih ukrepov, nenehnega vzbujanja dvomov v njihovo koristnost, pozivanja k njihovemu nespoštovanju in blatenja ugleda tistih, ki nosijo najtežjo odgovornost za to, da bi s čim manjšimi žrtvami prebrodili krizo. Seveda se s tem kriza samo podaljšuje v škodo nas vseh.

    Epidemija tako vzbuja bojazen, da stanje duha v naši državi po treh desetletjih samostojnosti in lastne državnosti še ni državniško. Državniška drža, ki jo moramo vsi imeti in še posebej zahtevati od politikov, če hočejo, da jim zaupamo odgovornost za državo, je v prvenstveni skrbi za obče dobro, za blagor državljanov, ne pa pohod na oblast za vsako ceno. Tako kot smo slišali apostola Pavla: »Ne iščem svoje koristi, ampak to, kar je koristno za mnoge, da bi se rešili«. To je bila Jezusova drža, takšna drža je bila Pavlova in takšna je drža vseh plemenitih državnikov, po katerih naj bi se zgledovali.

    Zato tudi v današnjem času krščanska vera in njena moralna načela nikakor niso odveč. Zaskrbljujoče stanje duha, ki ga mnogi ugotavljajo, nikakor ni brez povezave z razkristjanjevanjem, ki v Sloveniji načrtno poteka od komunistične revolucije naprej. Na mesto krščanskih vrednot stopata materialistično potrošništvo in ideologija, ki se ne meni za odgovornost do narodne in državne skupnosti in ne verjame v nobeno absolutno in trajno vrednoto. Tedaj preostane samo iskanje lastnega udobja in koristi. Na porabniški miselnosti pa ni mogoče graditi domovine pravičnosti, spoštovanja in sodelovanja ter skrbi za obče dobro.

    Miselnost materialističnega potrošništva imenuje papež Frančišek »kultura odmetavanja«. Najbolj surov primer odmetavanja sta splav in evtanazija. Papež sv. Janez Pavel II. je tako miselnost imenoval »kulturo smrti«. K njej spada tudi izključevanje. Vse to v naši domovini doživljamo že od druge svetovne vojne sèm. Upali smo, da v svobodni in demokratični Sloveniji izključevanja ne bo več, ampak bo na mesto njega stopilo medsebojno spoštovanje in enakopravno vključevanje vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Pa smo v zadnjih mesecih doživeli prizore izključevalnega sovraštva, kar je zlovešča grožnja mladi državi Sloveniji. Izključevanje vodi v enoumnost in siromašenje, ne pa v obetavno prihodnost.

    To nas postavlja pred velike odgovornosti. Nič pa se ne bo izboljšalo samo od sebe. Tudi ne, če bomo samo čakali na boljše čase. Časi bodo boljši, če bomo boljši mi in če se bomo mi bolj potrudili zanje v cerkvenih občestvih in v političnih skupnostih. Bog je naši odgovornosti zaupal prihodnost evangelija v državi Sloveniji. Razmere nas vsak dan bolj nujno kličejo k okrepljeni dejavnosti, ki so jo zadnji papeži poimenovali »nova evangelizacija«.

    Dragi bratje in sestre, pred nami je postni čas, ki nas bo pripravil na obhajanje osrednjih krščanskih praznikov Jezusovega trpljenja in vstajenja. Ti prazniki nas vsako leto pozivajo k spreobrnjenju, k lastnemu vstajenju v novega človeka, vedno bolj požrtvovalnega in zavzetega za Božje kraljestvo med nami. Po preizkušnjah, ki jih še ni konec, naj se letos to izpolni v še večji meri. S to željo vam voščimo blagoslovljen postni čas, da bo praznovanje Velike noči Gospodovega vstajenja še bolj prežeto z veseljem odrešenja, so ob zaključku 2. dela pastirskega še zapisali slovenski škofje.

    Celotno besedilo pastirskega pisma za post 2021 – 1. in 2. del na:
    https://katoliska-cerkev.si/pastirsko-pismo-za-post-2021

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    14. februarja, 2021 at 10:21

    ZASMILIL SE MU JE, IZTEGNIL JE ROKO, SE GA DOTAKNIL IN MU REKEL: »HOČEM, BODI OČIŠČEN!« (Mr 1,41) – NAJ SE OB GOSPODU, KI NAS OZDRAVJA IN ODREŠUJE, KREPI NAŠA VERA IN ZAUPANJE, NAJ SE OB NJEM PREOBLIKUJE NAŠ ODNOS DO SLEHERNEGA ČLOVEKA!

    6. NEDELJA MED LETOM B (2021) – GOBAVEC

    BERILO: 1 Mz 13, 1-2. 45-46; 1 Kor 10, 31-33. 11, 1

    EVANGELIJ (Mr 1, 40-45):

    K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. Jezus ga je brž jezno poslal ven in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni več mogel v mesto odkrito, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+1%2C+40-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE P. METODA BENEDIKA

    1. Težke so besede starozavezne postave glede gobavega bolnika: dokler ima gobe, je nečist, ločen naj prebiva, zunaj tabora bodi njegovo prebivališče. Iz človeške družbe je izločen, hujše obsodbe zanj ne more biti. Strahotnejši od bolezni je občutek: izvržen sem izmed ljudi, nimam več vstopa v družbo, sam sem! Ne gre le za vprašanje krajevno in časovno oddaljenega gobavca, tudi ne za današnjega zasvojenca, ki ga fizična in duhovna pohabljenost izobčuje, gre za vsakega človeka, tudi takega, ki je videti kot roža, pa ga razjeda črv nemoči, ne da mu spati môra osamljenosti, stiska ga občutek pozabljenosti. Se mar tudi mi ne znajdemo kar nemalokrat v takem stanju izrinjenosti ali brezupa!

    2. Ima dogodek današnjega evangelija tudi nam kaj povedati? Prisluhnimo gobavcu. Zgovorne so besede, zgovorna so dejanja:

    – če hočeš, me moreš očistiti, pravi gobavec, ki očitno ne dvomi, da Jezus to zmore, Jezusu verjame, nanj se brez oklevanja zanese, k tem besedam ga prisili vera, ki ne pozna oklevanja in omahovanja, vera, ki jo Jezus vedno znova predpostavlja (stotniku, ki prosi za služabnika: kakor si veroval, naj se ti zgodi, predstojniku shodnice Jairu, ki prosi za umrlo hčer: ne boj se, samo veruj);

    – ali v teh besedah ne zaslutimo vprašanja, ki testira našo vero, njeno trdnost, njeno nosilnost; ali ni naša vera včasih le previdno preizkušanje: no, pa enkrat poskusimo tudi z Bogom, morda bo pa šlo, morda bo koristilo;

    – še prisluhnimo gobavcu: če hočeš – odločitev prepušča Gospodu, ne postavlja zahtev, ne skuša Boga prisiliti, svojo usodo polaga v roke moža iz Nazareta;

    – pa spet poglejmo svojo stvarnost: ali nismo dostikrat tisti, ki postavljajo Bogu le zahteve in jih celo pogojujejo; ali ne slišimo pogosto: če Bog tega ni naredil (ozdravil, preprečil nesreče, smrti), mu ni mogoče verjeti – toda: ali imamo pravico nekomu, ki nam sicer nič ne pomeni, v trenutku stiske ukazati, kaj nam mora narediti, sicer je za nas brezvrednež.

    3. Prisluhnimo še Gospodu, njegovi besedi, njegovemu dejanju:

    – človeka, izobčenega iz družbe, se dotakne, na zaupljivo prošnjo pravi: hočem, bodi očiščen – kakšna poteza človečnosti do osebe, ki se je vsi izogibljejo kot kuge, kakšne besede, ki izgubljenca vračajo v življenje, da ne more veselja in sreče skrivati zase;

    – isti Gospod z istim namenom dvigati, spodbujati, opogumljati je med nami – naj se ob njem krepi naša vera in zaupanje, naj se ob njem preoblikuje naš odnos do slehernega človeka: nihče ni brez upanja, Gospod je tu za vsakogar!

    Povzeto po: kapucini.si, Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik.

    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Miro says:
    14. februarja, 2021 at 9:20

    GOSPOD JEZUS NAM GOVORI: »JAZ SEM Z VAMI VSE DNI DO KONCA SVETA.« (Mt 28,20)

    DUHOVNA MISEL: »Ko je Jezus hotel izpolniti obljubo, ki jo je dal apostolom, da bo ostal z ljudmi do svojega poslednjega prihoda, je sklenil, da bo ostal z njimi v najbolj nenavadni in najbolj temni skrivnosti: v evharističnih podobah« (Blaise Pascal).

    MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM (sv. Favstina Kowalska)

    Slavim te, Stvarnik in Gospod, skrit v najsvetejšem zakramentu.

    Slavim te zaradi vseh del tvojih rok, v katerih se mi razodeva toliko
    modrosti, dobrote in usmiljenja.

    Gospod, posejal si toliko lepot po zemlji, te pa mi govorijo o tvoji
    lepoti, čeprav so samo slaboten odsev tebe, nepojmljiva Lepota.

    Čeprav si se skril in prikril svojo lepoto, te moje oko, razsvetljeno
    z vero, doseže, in moja duša prepoznava svojega Stvarnika, svoje
    največje dobro; vse moje srce tone v slavilni molitvi.

    Moj Stvarnik in Gospod, tvoja dobrota me je opogumila, da govorim
    s teboj – tvoje usmiljenje povzroča, da med nama izginja prepad, ki
    ločuje Stvarnika od ustvarjenega bitja.

    Pogovarjati se s teboj, o Gospod, je radost mojega srca; v tebi najdem
    vse, po čemer more zahrepeneti moje srce.

    Tu tvoja svetloba razsvetljuje moj um in ga usposablja, da te vedno
    globlje spoznavam. Tu pritekajo potoki milosti v moje srce, tu moja duša
    zajema večno življenje.

    O moj Stvarnik in Gospod, ti edini mi poleg teh darov podarjaš samega
    sebe in se prisrčno združuješ s svojim bednim bitjem.

    Tu se najini srci razumeta brez besed, tu nihče ne more prekiniti najinega
    pogovora.

    O čemer govorim s teboj, Jezus, je najina skrivnost, o kateri ustvarjena bitja
    ne bodo vedela in angeli ne smejo vprašati.

    To so skrivnostna odpuščanja, o katerih veva samo Jezus in jaz.

    To je skrivnost njegovega usmiljenja, ki objema vsako posamezno dušo.

    Za to tvojo nepojmljivo dobroto te slavim, Stvarnik in Gospod, z vsem srcem
    in vso dušo. A čeprav je moje poveličevanje tako revno in majhno, sem vendar
    mirna, ker vem, da ti veš, da je iskreno, čeprav je tako nerodno.
    (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1692).

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  7. Hvala says:
    13. februarja, 2021 at 23:09

    BOŽJA BESEDA-JEZUS JE IZ UMA

    Kar nekaj močnih misli je v današnjem kratkem evangeliju:

    – Domači so prišli, da bi Jezusa odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.

    Ustavimo se najprej ob prvi misli. Zakaj se je zdel Jezus za mnoge nor? Kaj je dela takega, da si je zaslužil tako čuden sloves?

    DRUGAČEN JE – SAM – proti vsem! Logičen sklep je: Če je on normalen, potem smo mi vsi nori!

    SAMOSTOJEN JE – BOG JE EDINO MERILO – Vse dela kakor mu veleva Oče, Bog. Logičen strah sodobnikov: Če je to dobro, potem smo vsi ostali reve, ker se ves čas oziramo na to, kaj bodo rekli drugi.

    UPORNIK JE – EDINI ZAKON JE LJUBEZEN – Zaradi nje ruši ustaljene vzorce. Tudi tu je logičen sklep vladajočih: Če mu sledimo, bomo izgubili temelj svojega obstoja. Položaji in funkcije niso pomembni. Po tej poti bomo izgubili najpomembnejše. In če je ljubezen edini zakon, lahko pademo v anarhijo.

    DRUGAČNOST, SAMOSTOJNOST IN UPORNOST so torej razlog za vsakršno etiketiranje. Še posebej, če imajo Jezusovi sodobniki polno razlogov za takšne ugotovitve. Poglejmo samo nekaj primerov Jezusove drugačnosti, samostojnost in upornosti.

    Drugače gleda na:

    – pravila življenja – sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Vse mora služiti človeku in njegovemu resničnemu dobremu. Pravila brez resnične vrednosti za človeka so za Jezusa prazna.

    – zadnje besede nima niti shodnica, niti vrhovna verska avtoriteta, ampak Oče Bog.

    – ubogi niso v njegovih očeh deležni prezira, ampak večje ljubezni. Blagor ubogim, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

    – služenje ni sramota, ampak vrlina Jezusovega učenca. Kdor hoče biti prvi, naj služi.

    – položaji in funkcije niso nič, zato bodo prišli v nebeško kraljestvo javni grešniki in prostitutke prej kot farizeji in pismouki.

    Če so našega učitelja zasramovali, bodo zasramovali tudi nas. Če nas imajo za nore, zaradi zvestobe njegovemu zgledu, smo na dobri poti. Njegov zgled pa vsekakor ni lahek. Tudi danes mora biti kristjan, tako kot Kristus: DRUGAČEN, SAMSTOJEN IN UPOREN, če hoče iti za svojim učiteljem.

    Bodimo torej previdni v naših ocenah o dobrem in slabe, pa naj bo to na levi ali desni politični strani, pri sebi ali pri sosedu, v Cerkvi ali zunaj nje. Dobro je dobro, ne glede ali nam ugaja ali ne! Mogoče nas moti predvsem to, da je to dobro zavito v odbijajočo podobo drugačnega, samostojnega in upornega. Tvegajmo biti Božje podobe in bodimo previdni v sodbah.

    Pripravil: Ervin Mozetič
    https://portal.pridi.com/2021/01/18/sobota-23-januar-jezus-je-iz-uma/

    Odgovori
  8. Hvala says:
    13. februarja, 2021 at 22:57

    TRADICIONALNA VERA NI DOVOLJ ZA ČUDEŽ

    Za ozdravitev je potrebna trdna vera in neomajno zaupanje. Rezultat je očiten, hči je bila ozdravljena tisto uro, kot toliko drugih.

    Kako to, da mi ‘ne uspemo’? Toliko prosimo in se žrtvujemo pa nekako ni pravega rezultata. Ženi je šlo za biti, ali ne biti. Zato je stavila vse na Jezusa. Mi pa običajno imamo vero tako za zraven, za vsak slučaj oziroma, da me bodo drugi videli. ‘Tradicionalna vera’ pač ni dovolj za čudež. Za čudež se je treba vreči na kolena pred Križanega in se mu izročiti v vsej predanosti ter sprejeti njegovo voljo kakršna koli je.

    https://portal.pridi.com/2021/02/08/cetrtek-11-februar-psicki-in-drobtinice/

    Besedo, ki je zasajena, je potrebno sprejeti s krotkostjo. Le tako lahko pripelje do zveličanja. Pojdimo po poti tiste kanaanske žene, tiste poganske žene, sprejmimo Božjo besedo, ki je bila zasajena v nas in ki nas bo pripeljala do zveličanja.

    Pripravil: Ervin Mozetič

    Odgovori
  9. Hvala says:
    13. februarja, 2021 at 22:31

    BOLEČINA VIC-SVETA KATARINE IZ GENOVE

    Sv. Katarina iz Genove, ki se je veliko ukvarjala z vprašanjem o vicah, je dejala: »Duša (v vicah) je tako prežarjena z željo, da bi posedovala Boga in se spremenila vanj, da je to njena največja muka. Ne motijo je vse te misli in plameni, ki jo obdajajo, muči in v njej gori ta goreča želja, da bi bila deležna Boga, vendar tej želji ne more zadostiti. (…) Bog jo še vedno priteguje k sebi in jo obdaja z ognjem svoje ljubezni, vse dotlej, da se obnovi v svoji prvi čistosti. Duša pa čuti, da jo Bog tako priteguje in je vsa prepojena z ljubeznijo, da se »stopi« v ognju te božje ljubezni. Ker ne more slediti temu božjemu pritegovanju – to odlašanje ji je tako mučno – in ker sta njen naravni nagib in goreča želja, da bi šla k njemu, onemogočena, čuti bolečino, ki je prav bolečina vic.

    Odgovori
  10. Hvala says:
    13. februarja, 2021 at 22:01

    SVETI JANEZ OD KRIŽA- TEMNA NOČ

    Temna noč po času nastanka in po vsebini velja za drugo od štirih glavnih del svetega Janeza od Križa.

    Prvi dve obširni deli sv. Janeza od Križa, Vzpon na goro Karmel in Temna noč, sta po vsebini in zgradbi tesno povezani med seboj. Obe tolmačita isto pesem »Temna noč«, ki jo je svetnik zložil morda že v ječi v Toledu, še verjetneje pa kmalu po pobegu iz nje, leta 1578. Vzpon na goro Karmel, ki ga je svetnik pisal med svojim bivanjem na Kalvariji in v Baezi ter ga dokončal v Granadi po letu 1582, razlaga prvi dve od osmih kitic omenjene pesmi; Temna noč, nastala v Granadi v letih 1582–1585, pa prve tri njene kitice, toda z nekoliko drugačnega vidika. Prvi spis namreč obravnava »dejavno noč«, najprej noč čutov, nato noč duha, to je razuma, spomina in volje. V tej noči gre za odpoved čutnemu in duhovnemu, ki jo človek uresničuje sam. Ker pa duša ne more doseči popolnosti s svojo lastno močjo, jo – kot razlaga svetnik – »Bog vzame s svojo božansko nego, kjer jo ozdravi vsega, česar se sama ne more ozdraviti«. To delo opravi Bog z očiščevanjem v »nedejavni noči«, ki je globlja in temeljitejša od dejavnega očiščevanja in jo opisuje drugi spis, Temna noč. V tem spisu pisatelj ponovi osnovno shemo Vzpona: noč čutov – noč duha, pokaže pa, kako je nedejavna noč neprodirnejša in strašnejša od dejavne noči in kako človek ne more v njej s svojo voljo ničesar opraviti, more jo le trpno sprejemati. Še posebej velja to za nedejavno noč duha, ki je »temna noč« v najbolj globokem pomenu besede.

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja