Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.033 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    V življenju prav vsak človek doživi različne vrste travm. Če v njih iščemo pozitivno, se zdi narobe, ker daje vtis, da smo hvaležni za nekaj strašnega, kar se je zgodilo. Hkrati pa je vse zaman, če ne poiščemo dobrega v tistem, kar smo doživeli. “Bolečine ne morete ignorirati. Prav tako je ne morete pustiti za seboj. Lahko le najdete način, kako sprejeti dobro, ki izhaja iz tega ­– četudi vam vzame leta, da sploh ugotovite, kaj to je (Aleteia).

  2. Miro says:

    JE LAHKO POST ČAS PRIDOBIVANJA, NE ODREKANJA? (Aleteia)

    Odrekanje ima lahko za našo psiho negativen prizvok, saj nam je težko pomisliti, da bi bili brez nečesa, da bi morali »zategniti pas« ali se mučiti z občutki pomanjkanja, ki jih lahko povzroči post.

    Je postni čas za nas lahko dragocenost in čas zdravljenja, pa tudi ozdravljenja? Kaj če bi letošnji post na vse skupaj pogledali povsem z druge plati, ne z vidika pomanjkanja ali izgube, pač pa skušali razumeti, kaj vse lahko s postom pridobimo?

    Več o aktualnem razmišljanju v tem postnem času na:
    https://si.aleteia.org/2021/02/24/je-lahko-post-cas-pridobivanja-ne-odrekanja

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  3. Janez says:

    Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo ljubezen, ga prosim, da me pritegne k sebi, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

    Addendum
    Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel,
    vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
    Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
    Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
    Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
    Prosim poslej naj Te vidim Gospod predvsem v drugih ljudeh in v Slavi Očeta.
    In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
    Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!
    Fernand Lelotte.

  4. Janez says:

    Človek, vse izroči v Božje roke in Mu zaupaj

    Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše probeme in strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk in težav, ki jih prinaša življenje. Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom in bolečino. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo in da bi zboleli. In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem, čeprav imamo Njega, ki nas daje Odrešenje, Moč in Upanje. Zato se zdi bolj pametno podati k Njemu in poiskati Njegovo pomoč, saj sam ne moreš vsega narediti. Z Njim pa lahko. Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu? Zaupajmo v Boga in spolnujujmo Njegovo Voljo in Jezusov Evangelij z Ljubeznijo, Dobroto in Usmiljenjem do drugih, vedno in takoj. Slavimo Boga in se mu nenehno zahvaljujmo za vse kar pride. On že ve zakaj. Amen. Janez

  5. Hvala says:

    BOGU HVALA , TUDI KO GRE VSE NAROBE

    Zdi se, da današnji kristjan ne ve, kaj naj mu vera ravno pomaga, saj gre tudi brez nje. No, prepričan sem, da se pri hvaležnosti brez vere konkretno zalomi. Brez vere lahko rečemo hvala, ko nekaj dobimo, težko pa rečemo hvala, ko nečesa ne dobimo. Tu se začne vere. Pomislimo, ali lahko rečemo: Bogu hvala, ko gre vse narobe. No, najbrž je to redko, a to je zame hvaležnost, vse drugo je trgovina. Naj nas ta misel spremlja skozi teden, da bi lahko rekli: Bogu hvala, tudi ko gre vse narobe (Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/n32-bogu-hvala-tudi-ko-gre-vse-narobe

    • Miro says:

      Zelo spodbudno razmišljanje, hvala vam ga. Hvala, da ste na to opozorila. Upajmo, da bo čim več ljudi spodbudilo k duhu zahvaljevanja za vse, kar prejemamo od Gospoda. Žal smo ljudje nagnjeni k temu, da se npr. ob 10-ih že prejetih darovih najprej zapičimo v tisto, kar si zelo želimo, nimamo … in potem z “mučenjem” samega sebe nadaljujemo toliko časa, dokler nismo čisto na koncu s svojimi od Boga podarjenimi duhovnimi in telesnimi močmi. Če pa smo v srcu resnično verni, se bomo najprej posvetili zahvaljevanju za vse že prejete darove. Šele tako lahko z Božjo pomočjo odpremo srce za prejem novih milosti!

  6. Miro says:

    DUHOVNE MISLI: VERA V TEŽKIH ČASIH – GOSPOD HREPENI PO TEM, DA BI NAŠLI IZPOLNITEV V NJEM IN MU POPOLNOMA ZAUPALI! – »BODITE POGUMNI! JAZ SEM. NE BOJTE SE.« (Mt 14,27)

    David Wilkerson piše: Božji svetniki bi morali biti sijoč primer, kaj pomeni živeti v miru in se veseliti tudi v strašnih dneh. Bog sam nam je dal železno obljubo za življenje na tej zemlji, še posebej za čas, ko nas bo sovražnik naše duše želel pohoditi. “Zato naj moje ljudstvo spozna moje ime, zato naj tisti dan spozna, da sem jaz, ki govorim: Glej, tukaj sem!” (Iz 52, 6).

    Z drugimi besedami, Bog pravi: “Ko boste v svoji najtemnejši preizkušnji, bom prišel in vam govoril. Slišali me boste reči: “To sem jaz, ne bojte se.” Jezus je v Novi zavezi večkrat ponovil to obljubo. Eden izmed najbolj znanih primerov je bil, ko je spregovoril učencem, ko so bili na čolnu v strašni nevihti. Medtem ko so ladjo vrteli veter in valovi, so v paniki videli, da Jezus hodi proti njim po vodi. Sveto pismo pravi: “Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili.” (Mt 14, 26).

    Jezus jim je takoj spregovoril, saj je želel ublažiti njihove strahove: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se.« (Mt 14,27) Beseda pogum skriva v sebi pomen, da si razbremenjen in srečen. Jezus je učence v času stiske s to besedo privezal na svojo identiteto. Spomnimo se, da so ga ti možje poznali osebno in Jezus je pričakoval, da se bodo na njegovo besedo odzvali z vero. Rekel je: “Oče je obljubil, da bom prišel k vam v vaši nevihti in zdaj sem tu. Ja, tukaj sem jaz, Jezus, tukaj sem z vami sredi vsega. Torej, razveselite se!”

    Gospod pričakuje od nas enako reakcijo vere, kadar smo v stiskah. Pomislimo na to. Naš Gospod še nikoli ni izneveril svojega ljudstva. Poziva nas, da se ozremo nazaj in se spomnimo, kako nas je varoval skozi čas, v vsakem primeru. Nikoli ni dovolil sovražniku, da bi uničil tiste, ki mu zaupajo.

    Gospod hrepeni po tem, da bi našli izpolnitev v Njem in mu popolnoma zaupali. Kralj David je rekel: “Vsi moji studenci so v tebi” (Ps 87, 7), kar pomeni, “Vse moje zadovoljstvo je v tebi, Gospod. Samo ti, Gospod, si vir mojega izpolnjevanja in ti si vse, kar potrebujem, da bom izpopolnjen, vesel, srečen in spokojen.”

    Povzeto po: list Prenova, prevod Darja Justinek.

    Vir: https://worldchallenge.org/devotion/faith-your-distressing-times?ref=devos

  7. Janez says:

    NAJPOGOSTEJŠA OBŽALOVANJA LJUDI (Zgodba iz UK avtorice Bronnie Ware, medicinske sestre)
    Pred časom je na angleško govorečem trgu izšla knjiga z naslovom THE TOP FIVE REGRETS OF THE DYING (Pet najpogostejših obžalovanj umirajočih). Avtorica Bronnie Ware je medicinska sestra, ki je več let skrbela za umirajoče, v tem času pa je zbrala njihova največja življenjska obžalovanja.
    1. Želel/a bi si imeti pogum, da bi živel/a takšno življenje, kot sem si ga želel/a sama, ne kot ga drugi pričakujejo od mene. Gre za najpogostejše obžalovanje, ki se pojavi, ko se življenje končuje in ljudem postane jasno, kako je bilo njihovo življenje vodeno s strani drugih in da jim ni uspelo uresničiti niti polovice lastnih pričakovanj.
    2. Želel/a bi si delati veliko manj kot sem. Želja praktično vsakega moškega, ki so pogrešali odraščanje svojih otrok in intimnejši odnos s svojo življenjsko sopotnico. Spoznanje, da je življenje odšlo za nekoga drugega, je eno najgrozovitejših, ki prizadene predvsem moške, čeprav je bil odgovor pogost tudi med ženskami.
    3. Želel/a bi si biti odkrit/a z drugimi in izraziti svoje občutke in čustva. Večina ljudi zanika in tlači svoja čustva v želji, da bi lahko ostali v družbi ostalih. Posledica je ta, da se nikoli ne uspejo dokončno osebnostno razviti in postati to, kar si želijo. Zagrenjenost in osebnostna neuresničenost sta tudi zelo pogosta razloga za pojav različnih oblik ljubezni.
    4. Želel/a bi si ohraniti prijatelje. Bolezen je tista, ki razkrije vrednost pravega prijateljstva. Zavedanje, da je zgodba končana, je eno najbolj grenkih spoznanj, sploh zato, ker je prijateljstvo ena ključnih človekovih kvalitet.
    5. Želel/a bi si biti srečnejši/a. Želja je posledica presenetljivih spoznanj, da je sreča pravzaprav izbira in da si jo/e (ne)izbere vsak sam. Njena odsotnost je posledica zavestne odločitve ležernega in ugodnega življenja “srednjega razreda”, brez velikih sprememb in pretresov, z vedno dovolj veliko oddaljenostjo od vsakršnih sprememb. Brez Boga, ki je Ljubezen in Usmiljenje pa ni moč živeti!

    Nauk:
    Ne imejmo teh obžalovanj!!! Vse lahko še spremenimo. Obžalovanje in strah sta tatova dvojčka, ki nam kradeta današnji dan! Živimo pravično, delajmo, pomagajmo in molimo tako, kot nas je učil Jezus in Ljubimo Boga in svoje Bližnje. Izkoristimo dan in naredimo kaj dobrega zase in za bližnje.

    Božje Usmiljenje Vate Zaupamo!

  8. Janez says:

    SVET PREIZKUŠNJE prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto (skrajšani povzetek!)

    Če nimaš nikogar, ki ti greni življenje, potem si hitro najdi nekoga, kajti brez preizkušenj ne boš mogel vstopiti v Božje kraljestvo.”

    (T. Akvinski) Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

    Grška beseda za preizkušnjo (peirasmoi), ki je zapisana tem mestu, govori o tem, da Gospod preverja našo ustreznost. Gre za opravljanje postopka za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti in učinkovitosti. Bog na tak način preverja ustreznost Jezusovega učenca. Pa ne zato, da bi nas s tem zlomil, ampak da bi mi pridobili na stanovitnosti. Nek romunski pastor je v času totalitarnega komunističnega režima, ko je bil preizkušan s preganjanjem, rekel: »Kristjani smo kot žeblji. Bolj ko tolčejo po njih, globlje gremo v Kristusa!«

    Grška beseda, ki jo omeni Jakob, je sestavljena iz delčka »peira«, kar pomeni »izkustvo, ali izkušnja, ki te pripelje do novih spoznanj«. Samostalnik »peirasmos« pa govori o težavah, preglavicah, nadlogah, stiskah in nesrečah, ki so mnogotere.

    Jakob pravi, da so preizkušnje »razne«, izvirnik pa, da so »mnogotere«. Toda ker so težave mnogotere, je tudi Božja milost mnogotera, saj Sveto pismo pravi: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel.« (1 Pt 4,10)

    Jakob v izvirniku pravi: ko »padete« (gr. peripipto) v preizkušnje, ne pa, ko »pridete« v preizkušnje. Isto besedo »peripipto« najdemo tudi v Lukovem evangeliju 10,30, kjer Jezus pravi: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli…«

    Torej, glede preizkušenj smo nemočni in si ne moremo sami pomagati, niti jih lahko izbiramo. V težko situacijo preprosto padeš. Pravi razlog preizkušenosti vere pa je, roditi stanovitnost. Mnogotere težave preverjajo ustreznost in verodostojnost Jezusovega učenca. Vse to pa ima en sam namen, ki je izražen z grško besedo »hupomone«, kar pomeni potrpežljivost, ki ustvarja vztrajnost in obstojnost, torej stanovitnost. Gre za preverjanje naše ustreznosti kot Jezusovih učencev.

    »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.« (1 Kor 10,13) To je tisto, po čemer se kristjani razlikujemo od ostalih ljudi. Nekdo se je slikovito izrazil, ko je rekel: »Krtača preizkušenj lošči čevlje. Krtača se enkrat iztroši, čevlji pa se svetijo.«

    Kolikor koli se nam zdijo preizkušnje ponižujoče, so najzanesljivejši znak in dokaz, da smo na poti v nebesa. Ni nam treba moliti, da ne bi imeli preizkušenj, ampak da bo Gospod z nami v vsaki preizkušnji. Moliti pa moramo, naj ne bi bili vpeljani v skušnjavo, ampak da bi bili rešeni hudega. Zapomnimo si, da nihče ni toliko delal na Jobovi svetosti kot prav Gospod Bog, ker je nadenj dopustil takšne preizkušnje. Kajti največji svetniki so tisti, ki jih satan po Božji dopustitvi najbolj napada in zapeljuje. Gospod izkoristi satanovo hudobijo za izgradnjo svetništva v nas. Tako je satan obsojen na to, da mora celo proti svoji volji posredno (indirektno) sodelovati pri Božjem načrtu odrešenja in naše posvetitve, Bogu v slavo. (Janez Zlatousti) Ne boj se, ker je hudičeva moč podvržena Božji suvereni moči. On lahko samo »laja na verigi«, ne more pa te ugrizniti. Lahko ti zadaja strah, ne more pa ti storiti nikakršnega zla, niti hudega. Preizkušana duša, ki je povezana z Bogom, zadaja satanu strah, kakršnega mu zadaja Bog sam. Kdor je sredi preizkušnje v Bogu, se ne boji hudiča bolj, kot bi se bal muhe ali pa mravljice. (T. Akvilska) Nekega dne bomo spoznali, kako dragocene so bile preizkušnje, ki so nas razpenjale na križ, kajti samo stanovitnost sredi preizkušenj kaže razliko med hudičevimi in Božjimi sinovi. (T. Akvinski)

    Poglejmo, kaj nam pravi glede preizkušnje pisec Hebrejcem: »Pozabili ste na spodbudo, ki vam govori kakor sinovom: Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te kara. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, ki ga sprejema. Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal?« (12,5-7)

    V bolnišnici je ležal zelo bolan otrok. Niti oči več ni mogel odpreti, niti ust, da bi govoril. Zdravniki so se borili za njegovo življenje. Potem so poklicali njegovo mamo. Ko je prišla, je brez besed položila svojo roko na otrokovo vroče čelo. Bolnik je rekel: »Mama, ti si, kako vesel sem, da si prišla.« Na smrt bolan otrok ni odprl svojih oči, ni slišal maminega glasu, toda začutil in prepoznal je mamino roko. Takoj ko je položila svojo roko na njegovo znojno, vroče čelo, je vedel, da je to njegova mama. Ranjeno srce prepozna Božjo roko sočutja in ljubezni. Dovoli, da Jezus položi svojo roko na tvojo bolečino, na tvojo rano, na tvojo preizkušnjo in vedi, da je vse to z določenim namenom. John Wycliff (znani teolog iz 14. stoletja) je zapisal: »Naj nihče sam zase ne misli, da je svet, če ni preizkušan, kajti brez preizkušenj ni svetosti. Nasprotno, tisti, ki so najbolj sveti, imajo največje preizkušnje, kajti višja ko je gora, močnejši je tudi veter. Poglej na preizkušanega Joba. Bolj ko stremiš k svetosti, močnejša je peč preizkušnje. Bolj ko ljubiš Gospoda in mu služiš, več težav imaš!«

    Samo en način je, da pobegneš iz preizkušnje, in ta je, da greš skozi preizkušnjo. Jakob pravi, da gre za preizkušenost naše vere. Pri tem uporabi grško izrazoslovje, ki govori o preverjanju dragocenih kovin, ki pokaže, ali so le te prave. Mnogokrat smo izpostavljeni preganjanju, boleznim, trpljenju in žalosti. Celo ljudje tega sveta se strinjajo, da težave krepijo karakter. Navsezadnje, ali sploh obstaja kaka stvar, zaradi katere ni treba trpeti? Kajti kdor ni trpel, ne ve ničesar. Duša ne bi imela mavrice, če ne bi bilo solza. Charles Kettering je zapisal: »Težave so cena napredka. Dobre novice me slabijo, slabe pa krepijo.« Nekatere življenjske težave ne bodo nikoli odstranjene. Moramo se jih naučiti sprejemati in verjeti, da nam je dovolj Božja milost. Apostol Pavel je tri krat prosil Gospoda, naj odvzame »trn« iz njegovega telesa, pa mu je Gospod raje podelil milost, s katero je lahko to prenašal. (2 Kor 12,8-10) Kje so zdaj ob vseh teh besedah Svetega pisma lažnivi učitelji evangelija prosperitete, evangelija uspeha?

    Avtor: prof. dr. Danujel Brkič, evangelijska Cerkev Dobrega pastirja Novo mesto, pastor in profesor na zagrebški protestantski teološki fakulteti.

    Molimo k Bogu za krščansko edinost Jezusove Cerkve! Veliko se lahko naučimo eden od drugega. Z gospodom pastorjem si občasno dopisujeva in izmenjava mnenja in stališča om Veri. So med bratskimi krščanskimi Cerkvi razlike, lažje je nanje pokazati, kot pa na stvari, ki so nam skupne. Vsi pa izhajamo iz Jezusa in Biblije. Gospod pomagaj nam k edinosti Cerkve in da bi vsi doprinesli k Božjemu kraljestvu tukaj in zdaj in živeli po Božji Volji! Amen.

    Izgubljen je dan, ko se od sočloveka nisi ničesar novega naučil! Heinrih Schliemann. Posebno, ker je sočlovek tvoj/naš brat v Kristusu!. Boga ni nihče nikoli videl, kako lahko ljubimo Boga, če ne ljubimo sočloveka?! Kaj nam pomagajo vse molitve, vera in spolnjevanje verskih dolžnosti, če nismo obenem dobri ljudje in kristjani, sočuitni, strpni, ljubeči in usmiljeni; če smo tisti farizeji, ki nimamo radi ljudi, ker jim ne pomagamo, jim ne prinašamo Božjega Miru in Ljubezni in zato nismo podobni Kristusu Odrešeniku in Učeniku?! Spreobrnimo se in se poboljšajmo, Postni Čas je odlična priložnost. Naj pride k nam Božje kraljestvo Miru, Ljubezni in Odpuščanja, da boomo prinašali Kristusovo Luč in Upanje med ljudi tudi z osebnim zgledom in pravičnim krščanskim Življenjem.

  9. Janez says:

    MOLITEV K BOGU ZA BOLJŠI SVET
    Božja Večnost, Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
    Odločno in modro prosim vodi moje korake.
    Naj uvidim Božjo Voljo in vse Božje nauke, ko stopam v življenje.
    In častim namen vseh stvari, ki so v naravi po Tvoji Dobroti Gospod.
    Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam vsega, kar srečam in uporabljam.
    Da vedno govorim in gledam ljudem iskreno v oči Jezusa in Matere Marije.
    Naj raje tiho opazujem, ne sodim, saj potrebujem milost razumevanja in razsvetljenje pomena in smotra.
    Naj raje pomagam, kot da bi kritiziral in se pritoževal.
    Naj bom raje veder in nasmejan kot žalosten in zamorjen, ker imam Odrešenika, ki mi stoji ob strani.
    Naj raje raje podam ljudem upanje in optimizem ter nakažem kakšne možne rešitve,
    kot da nasujem sogovornikom le svoje pametne modrosti in probleme.
    Naj ne škodujem in naj prinesem in ljudem pustim glasbo tišine gozda
    in ptičjega petja mir in vso naravno lepoto,
    kot da le oddidem in pustim ljudi da tavajo in begajo naprej.
    In ko se vrnem nazaj med ljudi, naj se krožna pot življenja strpnosti
    in dobrote sklene in spirala upanja razširi naprej,
    da bosta molitev in Vera ter Božja Pomoč vzajemno pomagale
    meni in bližnjim ter osmislila vsem ljudem dobre volje naša življenja. Amen.

    Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

    Addendum
    O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

    Mir in vse dobro. Janez

  10. Janez says:

    GOSPOD NAJ BOM KAKOR PLODNA ZEMLJA

    Gospod naj bom kakor Zemlja, naj bom kakor Plodna Njiva,
    rodovitna in globoka prst,
    v veselje Tebi Oče in v radost kmetu, da bo na Božji Njivi oral, sejal in žel.
    Ker Tam Gospod boš blagoslovil vse naše delo in trud, da bo obilna setev in obilna žetev.
    da ne bo lačnih in da bodo polne kašče za vse, da se nasitijo.
    Molimo, da nikdar ne bo zmanjkalo delavcev, zakaj dela je veliko in treba je trdo delati
    in se truditi v potu svojega obraza na zemlji.
    Počiješ malo, si obrišeš pot z obraza, pogledaš v nebo k Njemu in zmoliš zahvalo Očetu za vse.
    Gospod pomagaj mi prosim, da bo vse moje življenje napolnjevala iskrena Vera,
    da ga bo navdihovala Tvoja Dobrota in Ljubezen, da ga bo dvigovalo Upanje in
    da boš dal Svoj Blagoslov vsemu kar počnem, za kar si mi naročil, da storim.
    Gospod vodi me po Tvojih stezah in navdihni me, da bom vedno vedel, kaj je prav, da storim.

    Pomagaj mi prosim, da bom molil in delal ter vedno hodil za Teboj Gospod in živel po Evangeliju.

    Hvala Ti Gospod, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

    Gospod podari mi milost, da bom orodje Tvojega Miru, da bom raje delal Dobra Dela in pomagal Ljudem kot kritiziral, da bom bodril Ljudi in odpuščal razne krivice ter da bom z svojim Življenjem sledil Naukom Tvojega Evangelija. Odpusti mi prosim moje grehe in pomagaj mi, da se bom vrnil na Pot k Tebi, ki si moj Oče. Ti si moje Vse. Za dežjem pride sonce, za krizo in težavami zopet prideš k Nam Ti Oče in vse ožarja Sonce Tvoje Ljubezni in Odpuščanja nam grešnikom, ki smo Tvoji Otroci. Carpe Diem ali izkoristi dan tako, da bo prav za Ljudi in v Božjih Očeh. Razsvetli nas, da ne bomo tavali v temi, temveč, da Te bomo iskali in našli. Ti si naše Vse Gospod. Amen.

    Janez AKA Dichter Hansi

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja