Članki za dušo

15.031 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   4. marca, 2021 at 8:00

   BOŽJI ODGOVOR NA VSAK NAŠ PROBLEM

   Bog nam ponuja eno samo vseobsegajočo rešitev, ki je odgovor na vsak problem. Morda imamo različno preteklost in je vsak od nas obremenjen s svojo posebno potrebo, TODA ČE HOČEMO SPREJETI BOŽJO REŠITEV, MORAMO VSI KRENITI PROTI ISTEMU MESTU: K JEZUSOVEMU KRIŽU.

   Najbolj popolno poročilo o tem, kaj je bilo doseženo na križu, nam je dal prerok Izaija sedemsto let pred tem dogodkom.
   V Izaiju 53,10 prerok opisuje “Gospodovega služabnika”, katerega življenje bo darovano BOGU KOT ŽRTEV ZA GREH.

   Tu je zapisan osnovni, vsesplošni problem človeštva: VSAK OD NAS JE KRENIL PO SVOJI LASTNI POTI. Obstaja mnogo specifičnih grehov, ki jih mnogi od nas mogoče nismo nikoli zagrešili. TODA VSEM NAM JE SKUPNO, DA SMO SE OBRNILI VSAK NA SVOJO POT. Hebrejska beseda za takšno ravnanje, avon, je tukaj prevedena z besedo “krivda.”

   Verjetno je najbližji ustrezen izraz v sodobnem jeziku “UPORNIŠTVO” – ne do človeka, AMPAK DO BOGA. Prav to je glavni razlog za prekletstva, ki so našteta v 28. poglavju 5. Mojzesove knjige.

   Toda niti beseda “KRIVDA” niti “UPORNIŠTVO” ne zajameta celotnega pomena besede AVON. V svetopisemski rabi avon ne opisuje samo krivde, TEMVEČ TUDI KAZEN IN ZLE POSLEDICE, KI JIH KRIVDA POTEGNE ZA SEBOJ.

   V I. Mojzesovi knjigi 4,13 denimo, je Bog razglasil Kajnovo obsodbo, ker je umoril svojega brata. Beseda tukaj prevedena “krivda”, je avon. VKLJUČEVALA NI LE KAJNOVE “KRIVDE”, TEMVEČ TUDI “KAZEN”, KI GA JE ZATO ZADELA.

   Avon ne pomeni samo krivde, TEMVEČ VSEBUJE TUDI VSE ZLE POSLEDICE, KI JIH BOŽJA SODBA PRINESE ZARADI KRIVDE.

   JEZUS SE NI IDENTIFICIRAL SAMO Z NAŠO KRIVDO, TRPEL JE TUDI VSE ZLE POSLEDICE TE KRIVDE.

   Resničen namen in pomen križa je. NA NJEM SE JE ZGODILA BOŽANSKO DOLOČENA ZAMENJAVA. Jezus je pretrpel namesto nas vse ZLE POSLEDICE, KI SO JIH POVZROČILE NAŠE KRIVICE, ZDAJ PA NAM BOG V ZAMENJAVO PONUJA VSE DOBRO, KI JE POSLEDICA JEZUSOVE BREZGREŠNE POSLUŠNOSTI.

   Nihče izmed nas nikoli ni napravil ničesar, s čimer bi si zaslužil tako ponudbo, in nihče od nas nikoli ne more narediti ničesar, da bi jo zaslužil (Iz knjige: Blagoslov ali prekletstvo- Prince Derek).
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

   Ljudje pozabljamo, da vsak najmanjši greh, ki ga naredimo pusti posledice, te posledice trpi posameznik kot družba.

   Zato Gospoda prosimo, da nas obvaruje greha in molimo , DA NAM ODPRAVI POSLEDICE NAŠIH GREHOV. Pri Sveti spovedi so nam grehi odpuščeni, posledice grehov pa ostajajo. Potrebno je delati pokoro (zadoščevanje) za grehe, ki smo jih storili in prositi Jezusa za pomoč pri odpravi posledic.

   Odgovori
2. Miro says:

   4. marca, 2021 at 7:38

   »KRŠČANSTVO PRAV GOTOVO NI MALODUŠNOST, NASPROTNO, JE VESELO OZNANILO ZA MALODUŠNE« (Soren Kierkegaard)

   »V nekem smislu je strašno, vendar je res, in vsakdo, ki vsaj malo pozna človekovo srce, bo čutil: nobene stvari se človek tako obupno ne oklene kakor svojega greha. In zato: popolnoma odkrito, globoko, do kraja iskreno, povsem neprizanesljivo priznanje grehov je popolna ljubezen.«

   »Farizej je bil v svoji ošabnosti zadovoljen, da je videl cestninarja; cestninar pa v ponižnosti ni videl nikogar, tudi farizeja ne; s posvečenim, navznoter obrnjenim pogledom je bil v resnici: pred Bogom.«

   »Prava molitev ni tedaj, ko Bog posluša, kar prosimo, temveč takrat, ko prosilec moli tako dolgo, da postane poslušalec: posluša, kaj hoče Bog od njega.«

   »Krščanstvo prav gotovo ni malodušnost, nasprotno, je veselo oznanilo za malodušne. Za lahkožive gotovo ni veselo oznanilo, kajti najprej jih hoče zresniti.«

   (Soren Kierkegaard, izbor misli iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   3. marca, 2021 at 22:49

   BOŽJA VOLJA
   :::::::::::::::::::::::

   Kako srečni bi bili, če bi radi , takoj in z veseljem sprejemali Božjo voljo. TAKO NAS NOBEN KRIŽ NE BI POTRL. Zato je potrebna PONIŽNA POTRPEŽLJIVOST. Sv. Bernard pravi, da je znamenje velike ponižnosti, če se naša volja popolnoma podreja Božji.

   Sveti Frančišek Saleški piše, da se mnogi popolnoma IZROČAJO BOGU Z BESEDAMI, MALO PA JIH TO STORI V SVOJEM ŽIVLJENJU. NAŠA VOLJA NAJ BI SE VEDNO RAVNALA PO BOŽJI .

   Pameten bolnik jemlje tudi GRENKA ZDRAVILA , ker ve, da so koristna za njegovo ozdravljenje.

   TAKO NAJ BI KRISTJANI SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO, ČEPRAV JE KDAJ PODOBNA GRENKIM ZDRAVILOM. Smo romarji na poti proti večni domovini. Tja ne moremo sami. PREPUSTITI SE MORAMO M VODITELJU KRISTUSU. To pomeni spolnjevanje Njegove volje, ki je hkrati O ČETOVA VOLJA Iz knjige : Anton Nadrah-Molite takole).
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Res je potrebna ponižna potrpežljivost, da sprejemamo Božjo voljo. Problem je v nas ljudeh, ki hočemo takoj doseči rešitev, ker se hočemo izogniti trpljenju. Zato se velikokrat dogodi, da se človek OBRNE NA NASPROTNO STRAN, ČEPRAV MISLI, DA JE NA PRAVI STRANI, KER GA JE NASPROTNIK (hudobec) PREPRIČAL, DA JE ODLOČITEV PRAVA, DOBRA IN KORISTNA . Ko izvrši dejanje po mamljivem narekovanju, pa človek zapade v strašno tragedijo. Tak je tudi neka gospa opisala svoj primer, ko je naredila splav.

   LJUDJE IMAMO PREMALO POTRPLJENJA, IŠČEMO HITRE REŠITVE, NOČEMO PITI KELIH GRENČICE PO GOSPODOVI VOLJI, TAKO KOT JE TO STORIL JEZUS, ZATO TUDI NE ŽELIMO DOLGEGA ČAKANJA NA BOŽJE REŠITVE, AMPAK PRIMEMO VAJETI V SVOJE ROKE, KAR JE PROPAD.

   Bog je Abrahamu in njegovi ženi obljubil potomca kljub njihovi starosti, vendar, ker se jima je zdelo čakanje predolgo, oz, sta mislila, da morata sama poskrbeti za to, je Sara rekla Abrahamu, naj ima otroka z deklo. Po tem pa lahko razberemo v kakšne težave, probleme in trpljenje so padli vsi .

   Odgovori
4. Hvala says:

   3. marca, 2021 at 20:50

   NAŠE SPOLNJEVANJE OČETOVE VOLJE
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Vse nerazumno stvarstvo se nujno ravna po svojih zakonih in s tem po Božji volji. To velja za številne zvezde na nebu, za rastlinski in živalski svet, za vsako celico, za vsak atom. Človeka pa je Bog ustvaril svobodnega. More se odločati za dobro ali za zlo. Po padcu prvih staršev v greh je človekova volja nagnjena k hudemu, zato se človek pogosto odloča proti Božji volji, dela greh, greši.

   BOG PRIČAKUJE, DA SE SVOBODNO ODLOČAMO ZA ŽIVLJENJE PO BOŽJI VOLJI. Zato nam daje potrebno pomoč, ki ji rečemo POMAGAJOČA ALI DEJANSKA MILOST. V SVOJEM SRCU IMAMO ZAPISANO BOŽJO POSTAVO, KI NAM JO PODREJUJE NAŠA VEST.

   V očenašu prosimo, naj bi nam Nebeški oče pomagal, da bi se ravnali po njegovi volji, po njegovi postavi, kii je zapisana v našem srcu.

   RAVNANJE PO BOŽJI VOLJI IMA PREDNOST PRED MOLITVAMI IN DARITVAMI.

   SPOLNJEVANJE OČETOVE VOLJE JE ZA NAS NAJBOLJŠE, ČEPRAV NI VEDNO LAHKO. ČE SE UPIRAMO BOŽJI VOLJI , ŠKODUJEMO SAMI SEBI. AKO SPOLNJUJEMO BOŽJO VOLJO , SMO DELEŽNI BOŽJEGA BLAGOSLOVA.

   Kdor živi v zavesti, DA ŽIVI PO BOŽJI VOLJI, DOŽIVLJA V SEBI GLOBOK MIR.

   Nič nas ne doleti, če tega Bog ne želi ali dopusti. KAR PA BOG ŽELI ALI DOPUSTI, JE NAVSEZADNJE GOTOVO DOBRO, ČEPRAV SE NAM NA ZAČETKU ZDI RAVNO NASPROTNO (Iz knjige: Anton Nadrah-Molite takole).
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V življenju je že vsak izmed nas okusil, da izpolnjevanje Božje volje ni vedno lahko. Koliko solz prelitih, potrpljenja in trpljenja je včasih potrebno, preden dojamemo in zaživimo, tako kot Gospod zahteva, da se podredimo Njegovi volji. Nebeški oče na podlagi molitve očenaša ozdravlja v nas vse tisto, kar se upira NJEGOVI VOLJI in nam pomaga, DA BOŽJO VOLJO LAŽJE SPREJMEMO.

   Prednost pred molitvami in daritvami pa je-ČE IZPOLNJUJEMO BOŽJO VOLJO, ČE SMO SE PODREDILI NJEGOVI VOLJI IN NE GODRNJAMO IN VZDIHUJEMO IN SPRAŠUJEMO S TISTIM -ZAKAJ!.

   Odgovori
5. Hvala says:

   3. marca, 2021 at 20:23

   MOLITEV
   ::::::::::::::::::::::

   BOG ŽE VNAPREJ VE ZA VSE MOLITVE VSEH LJUDI DO KONCA SVETA.

   Te molitve že VNAPREJ UPOŠTEVA in jih vračuna v SVOJ NAČRT. Tako jih že vnaprej uslišuje. PRI BOGU NI ČASA. Pri njem je VEČNI SEDAJ, VEČNI DANES.

   Če danes molim za svoje pokojne starše , JE BOG MOJO MOLITEV LAHKO ŽE VNAPREJ UPOŠTEVAL in na podlagi te molitve NJIM DELIL DAROVE v času njihovega zemeljskega življenja, TUDI MILOST SREČNE SMRTI.

   Nobena dobra prosilna molitev NI IZGUBLJENA, čeprav morda ni uslišana tako, kakor smo želeli. V VEČNOSTI BOMO SPOZNALI, KOMU VSE SMO S SVOJIMI MOLITVAMI POMAGALI.

   Božji načrti se ne uravnavajo po naših sebičnih željah, ampak se mi PRILAGAJAMO BOŽJIM NAČRTOM IN SPREJEMAMO BOŽJO VOLJO (Iz knjige: Anton Nadrah- Molite takole ).
   ;:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Vidite, kako Gospod upošteva naše molitve. Za ljudi, za katere danes molimo in prosimo, tudi za pokojne, je Gospod mogoče to našo molitev upošteval že pred 50 leti itd…mi smo samo ustvarjena bitja, Bog pa je Vsemogočni.

   Razmislite za koga in koliko časa molite, pa boste morda dobili spoznanje, kako je Gospod vaše sedanje molitve mogoče že upošteval.

   Odgovori
6. Miro says:

   3. marca, 2021 at 11:55

   »SPOMNI SE, KAKO SEM STAL PRED TEBOJ, DA BI GOVORIL V NJIHOV PRID, DA BI ODVRNIL TVOJ SRD OD NJIH« (Jer 18,20) – OSTAL BOM ZVEST GOSPODOVI BESEDI, TUDI ČE MI BO TO PRINESLO NASPROTOVANJE!

   BERILO IZ KNJIGE PREROKA JEREMIJA (Jer 18,18-20)

   Tedaj so rekli: »Dajte, skujmo naklepe proti Jeremiju, kajti duhovnikov pouk ne bo propadel ne modrečev nasvet ne prerokova beseda. Dajte, udarimo ga z jezikom in ne menimo se za njegove besede!«

   Zmeni se zame, GOSPOD,
   in poslušaj glas mojih tožnikov!
   Mar se dobro vrača s hudim,
   ker mi kopljejo jamo!
   Spomni se, kako sem stal pred teboj,
   da bi govoril v njihov prid,
   da bi odvrnil tvoj srd od njih.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jer+18%2C18-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Jeremija preganjajo duhovniki in lažni preroki, ki imajo v rokah javno mnenje. Ker nimajo kakšnih obremenilnih razlogov, si izmišljajo, v čem bi ga očrnili in mu vzeli dobro ime. Ostal bom zvest Gospodovi besedi, tudi če mi bo to prineslo nasprotovanje. Gospod, daj mi preroškega duha in poguma, da bom branil tvojo resnico in zaupljivo upal na rešitev, ki mi jo boš ti prinesel. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   3. marca, 2021 at 8:15

   BLAISE PASCAL O TEM, KAM PELJE POZNANJE BOGA BREZ POZNAVANJA SVOJE BEDE, KAM SILI POZNAVANJE SVOJE BEDE BREZ POZNANJA BOGA, KAM PA VODI POZNANJE JEZUSA KRISTUSA

   »Čudim se in strah me prevzema zaradi ravnodušnosti ob vprašanju, kjer gre v celoti za nas: večnost, ki jo nosi smrt s seboj, je tako pomembna in nas prizadeva tako globoko, da je izgubil vsako pametno razsodnost, kdor bi hotel ostati ravnodušen ob tem vprašanju.«

   »Poznanje Boga brez poznavanja svoje bede pelje v napuh. Poznavanje svoje bede brez poznanja Boga sili v obup. Poznanje Jezusa Kristusa vodi v sredo, saj v njem najdemo Boga in svojo bedo.«

   »Brez Jezusa Kristusa ne vemo, ne kaj je naše življenje, ne kaj je naša smrt, ne kaj je Bog, ne kaj smo sami.«

   (Blaise Pascal, izbor misli iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   3. marca, 2021 at 7:04

   TUDI, ČE V ŽIVLJENJU PRIDEJO HUDI PROBLEMI IN ČLOVEK NE VIDI IZHODA, NAJ NE OBRNE HRBTA ŽIVLJENJU, DA BI IZBRAL SMRT. Priloženo preberite pričevanje neke gospe, ki je namesto življenja izbrala smrt. Kakšno strašno trpljenje je ostalo.

   RANA, KI MI JO JE PUSTIL SPLAV pričevanje gospe A. A.

   Resnica je kruta, vendar se moram soočati z njo in živeti naprej z bolečino

   Začelo se je, ko sem pred trinajstimi leti »nenačr­tovano« (po moji takratni vednosti) zanosila. Pred tem sem dvakrat rodila. Otroka sta bila stara šest let in petnajst mesecev.

   Življenju sem obrnila hrbet

   Še vedno se živo spominjam besed, ko sem možu, ne da bi prej opravila testiranje, dejala: »Noseča sem.« Z možem takrat »nisva bila na mestu«, pomislila sem na umetni splav. Že sama misel me je pripeljala do najstrašnejšega dejanja v mojem življenju. Mož je odločitev »za življenje« prepustil meni. Kakšno naključje, mar res? Vedno se o vsem pogovoriva, preden sprejmeva skupno odločitev, a v tej stiski sem ostala popolnoma sama. Lahko bi se odločila prav, vendar se, žal, nisem. Obrnila sem hrbet Družini, Življenju, Bogu, Ljubezni … Na misel mi prihaja prošnja, ko sem tistega usodnega majskega dne v joku prosila: »Bog, če res ob­stajaš, kje si zdaj, reši me …« V sebi sem še tik pred posegom čutila, in to čutim še danes, kako močno si želim povedati medicinski sestri, da sem si premislila, in oditi domov, ob tem sem se vsa tresla in jokala… Vendar nisem zmogla spre­govoriti … O grozljivem dejanju z možem nisva dosti govorila, bilo je težko govoriti o splavu.

   Na mojo napačno odločitev so vplivale misli, kot so: ob dveh majhnih otrocih ne zmorem skrbeti še za dojenčka, zahtevna služba, strah pred tem, kaj bodo rekli v službi, ko bom spet »težila« za porodniško, skratka, obšla me je po­polna groza in strah pred naporom po rojstvu, pred tem, da fizično in psihično ne bom zmogla treh otrok … skratka neživljenjske misli. Čeprav smo se ravno devet mesecev prej preselili v lastno hišo. Imela sem idealne pogoje za veliko družino… In tako sedaj vsak dan znova gledam resnični obraz dejanja, ki se mi je takrat zdel edina logična izbira.

   Hude posledice

   Dolgo časa sem dolžila ljudi okoli sebe, ki so vedeli za moje stanje, vendar mi ni nihče rekel: »Ne delaj splava,« ali mi povedal o čustvenih posledicah takšnega dejanja. Nihče mi ni povedal za bolečino, ki jo pusti umetni splav, sama se tega nisem zavedala, dokler ni bilo že prepozno. Sedaj vem, kriva sem sama. V svoji nemoči sem se potopila v depresijo, sovraštvo do sebe, ženski čuti so popolnoma zaspali v meni, ko sem spoznala, da sem uničila lastnega otroka. Od takrat naprej me spremlja obup, sindrom popolne mame (otrokom težko rečem ne), občutek krivde, razne bojazni, nezmožna sem se sprostiti, živim v večnih dvomih, v velikem strahu pred prihodnostjo, pred neznanim, bojim se sama sprejemati odločitve o kakršni koli stvari, pri svojih opravilih sem zelo počasna, misli mi uhajajo, slišano preslišim, imam telesne in čustvene rane, ki se nikoli ne bodo zacelile, zaradi čustvene blokade sem do nedavnega zavračala možev dotik, objem, najino intimnost, v srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino, ko prihajam v šolo po otroke, iščem generacijo nedolžnega otročička, ker vem, da bi morala še enega odpeljati domov, družinski prazniki so zame ena sama velika žalost, da o času obletnice umetnega splava in obletnice, ko naj bi se otročiček rodil, ne govorim, takrat je zelo hudo, splav mi je zlomil srce … ja, vse to, in še mnogo več hudega je meni pustil splav. Zavedam se, da je umetni splav pustil mnogo žrtev: ubitega otroka, ranjeno žensko, ženo, mamo, sestro in prijateljico, očeta, ranjene otroke, tete, strice, stare starše, prijatelje …

   Zato imam v mislih vse ženske, ki so v stiski in razmišljajo o umetnem splavu in bi jim rada pomagala po svojih najboljših močeh. O božiču se veselim svojih treh otrok (tri leta po umetnem splavu mi je bilo dano še enkrat roditi – Bogu hvala), hkrati pa doživljam in čutim strašno bolečino ob izgubi otroka, za katero sem kriva sama. Resnični obraz tega dejanja ni konec, temveč začetek velike nočne more. Hudo trpljenje spremljajo tihe. nevidne solze strašne bolečine, ki tečejo po ranjeni in neutolažljivi duši. Zaradi tega dejanja preživljam živi pekel. V tej globoki ranjenosti nisem sama, saj z menoj hudo trpi moj mož in oče mojih otrok. Trudiva se, da bi z božjo pomočjo zmogla odpustiti drug drugemu in skupaj stopiti na pot zdravilne pokore, da bi tako pripomogla k duhovnemu uravnoteženju. Za to dejanje ni nikakršnega opravičila.

   Resnica in odpuščanje

   Priznam, v vseh teh letih sem srečala veliko dobrih ljudi, tako duhovnikov kot prijateljev v raznih skupinah znotraj Cerkve, a povedati tega nisem zmogla nikomur. Sem že mislila pred leti, da bom lahko spregovorila o tem z duhovnim voditeljem naše zakonske skupine, a žal ni šlo. Prava tresavica se me je polastila, ko sem želela o tem spregovoriti. Ker o dejanju nisem zmogla spregovoriti, razen s spovednikom tistega usodnega leta, se je v meni začelo prebujati hrepenenje po globoki resnici o tem, kdo v resnici sem in kaj potrebujem. To hrepenenje sem dolgo le tlačila v sebi, bala sem se že, da bom duhovno omrtvela, ali pa me bo to nekega dne uničilo. Osebno sem spoznala, da potlačitev čustev in bolečine, ni prava pot, saj prinaša dodatno trpljenje in umiranje na obroke. Božja previdnost pa je ves čas delovala. Začela mi je usmerjati pogled vase, in sicer v to, kaj potrebujem in kaj si res želim. V letu 2008 me je Gospod povabil na duhovne vaje s priznanim voditeljem. Med drugim se je tema duhovnih vaj dotikala moje lastne grešnosti v vsej globini. Dano mi je bilo krstiti otročička s krstom želja in ga izročiti v božje roke. Pred kratkim pa mi je Gospod na mojo pot križa poslal svojega duhovnika, ki se mi je na njemu lasten način približal tako, da sem zmogla spregovoriti o svoji težki rani, in je v meni prebudil željo po izražanju najglobljih čutenj. Z njegovo pomočjo sem začela zdrav proces žalovanja in notranjega ozdravljenja. Čutim potrebo po vse večjem medsebojnem zaupanju in posledično preseganje najglobljega človeškega hrepenenja po odnosu, po stiku, po bližini. Spoznala sem, da resnica in (samo) odpuščanje sebi omogočata osvoboditev. Danes, ko gledam nazaj, vidim, da je bilo zaradi moje oddaljenosti od Boga zlo močnejše od želje sprejeti življenje. Vem, da bi mi Bog takrat dal dovolj moči, da bi se z Njegovo pomočjo zmogla odločiti za življenje, če bi se le obrnila Nanj. Sedaj vidim, da je šlo za veliko prevaro hudega duha, ki mi je obljubljal odrešenje, deležna pa sem hujšega trpljenja, kot sem si ga lahko kdajkoli predstavljala. Vse, česar naj bi bila odrešena, sedaj doživljam v najstrašnejši obliki trpljenja. Spoznala sem, daje Bog edini pravi zdravnik moje duše in srca, žal tega pred trinajstimi leti nisem vedela. S svojo zgodbo želim povedati vsem, ki tole berete (in prosim, povejte še drugim): nikoli, res nikoli ne naredite splava. Resnica o splavu je zelo kruta, vendar jaz se moram soočati z njo in živeti naprej z grozljivim dosmrtnim trpljenjem.

   Dragi prijatelj duhovnik, če bereš te vrstice, se ti po tej poti zahvaljujem za zaupanje. Prepričana sem, če ne bi bilo tebe, še dolgo ne bi spregovorila o tem. Bogu hvala, da si njegov duhovnik in iskren prijatelj.
   A. A.

   Vir: Božje okolje; Revija za kriščansko duhovnost; Leto 37.

   Odgovori
9. Miro says:

   2. marca, 2021 at 20:59

   »ČE SO VAŠI GREHI RDEČI KAKOR ŠKRLAT, BODO BELI KAKOR SNEG, ČE SO RDEČI KAKOR BAGRENINA, BODO BELI KAKOR VOLNA« (Izaija)

   BERILO IZ KNJIGE PREROKA IZAIJA (Iz 1,10.16-20)

   Pridite, pravdajmo se
   Poslušajte GOSPODOVO besedo,
   knezi sódomski,
   prisluhni nauku našega Boga,
   ljudstvo gomórsko!
   Umijte se, očistite se!
   Odstranite svoja hudobna dejanja
   izpred mojih oči,
   nehajte delati húdo.
   Naučite se delati dobro,
   skrbite za pravico.
   Pomagajte zatiranemu,
   zagovarjajte siroto,
   branite vdovo.

   Pridite, pravdajmo se,
   govori GOSPOD:
   Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
   bodo beli kakor sneg,
   če so rdeči kakor bagrenina,
   bodo beli kakor volna.
   Če me boste radi poslušali,
   boste uživali dobrine dežele.
   Če pa nočete in se upirate,
   vas meč požre,
   kajti GOSPODOVA usta so govorila.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+1%2C10.16-20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Prerok Izaija se spominja uničenja Sodome in Gomore ter se obrača na Jeruzalem, kjer se je razpaslo razuzdano življenje, površinska vera in socialne krivice. Svari jih, naj se kesajo in spreobrnejo. V moralno pokvarjenem okolju bom poglabljal zvestobo Gospodu in zaupal v njegovo rešitev. Gospod, pomagaj mi, da ne bom popuščal in s svojimi grehi pripomogel, da bi še drugi odpadli od tebe. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    2. marca, 2021 at 18:06

    SLEP ZA LJUBEZEN

    Pogovor z mariborskim nadškofom Marjanom Turnškom,
    poznavalcem demonologije.

    OD KOD ZLO?

    ZAKAJ ZLO NAVIDEZNO ZMERAJ ZMAGUJE?

    KAKO JE DIMENZIJA ZLA POVEZANA S SKRIVNOSTJO TRPLJENJA?

    KAKO POJASNITI SKRIVNOST ZLA? ZAKAJ OBSTAJA, ČE PA JEBOG SAMO DOBER?

    KAKO PA TO RAZLOŽIMO V PRIMERU BOLEZNI

    Vsaka bolezen je posledica greha. Seveda ni vsaka
    bolezen posledica osebnega greha bolnika, ampak
    gledano na celotno zgodovino človeštva. Zlo je nekaj duhovnega
    in v krščanskem videnju duhovno
    ni nematerialno, ampak je resničnost, ki vpliva na
    vso resničnost, na fizikalne, kemične, psihološke in
    duhovne procese ter jih ovira. Če vzamemo primer:
    ekološka onesnaženost in ogroženost narave je izraz
    človekovega greha, izraz zla, ki ga je sprožil človekov
    greh. Nekdo zboli za rakom zaradi okolja, zastrupljenega ozračja,
    v katerem mora živeti, in ni sam za to
    kriv ne odgovoren. Nosi pa posledice greha nekoga

    https://druzina.si/icd/spletnastran.nsf/0/E17836214C95AB3DC1257A3D004467C3/$FILE/BOZJE%20OKOLJE02,%20VZORCNA.PDF

    Odgovori