Članki za dušo

15.029 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   6. marca, 2021 at 11:19

   »DAJTE JEZUSA SVOJIM LJUDEM, NE Z BESEDAMI, AMPAK Z ZGLEDOM, S SVOJO LJUBEZNIJO DO NJEGA« (sv. Mati Terezija)

   »Največji greh je pomanjkanje ljubezni, brezbrižnost do bližnjega. Nobena bolezen, niti gobavost, ne more tako popačiti človeka, da v njem ne bi prepoznala brata in sestre – še več: trpečega Jezusa.«

   »Dajte Jezusa svojim ljudem, ne z besedami, ampak z zgledom, s svojo ljubeznijo do njega; z izžarevanjem njegove svetosti in s širjenjem vonjave njegove ljubezni.«

   »Bolečina in trpljenje morata priti v vaše življenje, vendar si zapomnite, da so bolečine, trpljenje in žalost samo Jezusov poljub – znamenje, da ste mu prišli tako blizu, da vas lahko poljubi.«

   »Če smo polni grehov, nas Bog ne more napolniti, kajti tudi Bog ne more napolniti nečesa, kar je polno. Zaradi tega potrebujemo odpuščanje, da bi postali prazni in bi nas Bog mogel napolniti s samim seboj.«

   (sv. Mati Terezija, izbor misli iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   6. marca, 2021 at 11:10

   VSI POTREBUJEMO BOŽJE USMILJENJE

   Usmili se me, o Bog, po svoji dobroti’
   »Dragi bratje in sestre, Božje odpuščanje je tisto, kar vsi potrebujemo. Je največje znamenje njegovega usmiljenja. Vsak grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, je poklican, da ta dar podeli z vsakim bratom in sestro, ki ju sreča. Vsi, ki jih je Gospod postavil ob nas, družinski člani, prijatelji, kolegi, župljani, vsi so kakor mi potrebni Božjega usmiljenja.

   Psalm 51, ki ima naslov Miserere, je spokorna molitev. Priznanju krivde sledi prošnja za odpuščanje. Molivec se pusti očistiti Gospodovi ljubezni in tako postane nova stvaritev, zmožen pokorščine, trdnosti duha in iskrenega slavljenja. Naslov Miserere, ki ga je psalmu dodelilo starodavno hebrejsko izročilo, se nanaša na kralja Davida in njegov greh, storjen z Batšebo, ženo Urije Hetita. Kralj David, ki ga je Bog poklical, da pase ljudstvo in ga vodi po poti pokorščine božji postavi, izda svoje poslanstvo. Zagreši prešuštvo z Batšebo in zatem dá umoriti njenega moža. Prerok Natan predrami njegovo krivdo in mu jo pomaga prepoznati. V tej izpovedi greha se nahaja trenutek sprave z Bogom. Kdor moli s tem psalmom je povabljen imeti enaka čustva skesanosti in zaupanja v Boga, kakor jih je imel David, ko se je pokesal in se, čeprav kralj, ponižal. Ni ga bilo strah izpovedati krivde in pokazati lastno nesrečo pred Gospodom; obenem pa je bil prepričan v njegovo usmiljenje.

   Psalm se začne z naslednjimi besedami:
   ‘Usmili se me, o Bog, po svoji dobroti,
   v svojem obilnem usmiljenju izbriši moje pregrehe!
   Popolnoma me operi moje krivde,
   mojega greha me očisti.’

   http://www.mirenski-grad.si/vsi-potrebujemo-bozje-usmiljenje

   Odgovori
3. Miro says:

   6. marca, 2021 at 10:42

   DA BI DOSEGLI RESNIČNO ODPUŠČANJE IN GLOBOKO SPRAVO, SPOZNAJTE PET NAČINOV OPRAVIČEVANJA – KATERI JEZIK ODPUŠČANJA JE VAŠ? (Aleteia)

   1. Izraženje obžalovanja: »Žal mi je.«
   2. Sprejemanje odgovornosti: »Napak sem ravnal.«
   3. Povračilo: »Kako lahko popravim?«
   4. Iskreno kesanje: »Potrudil se bom, da tega ne bom več storil.«
   5. Prošnja za odpuščanje: »Odpusti mi, prosim.«

   Več o navedenih načinih opravičevanja na:
   https://si.aleteia.org/2021/01/17/5-jezikov-odpuscanja-kateri-je-vas

   Odgovori
   • Miro says:

     6. marca, 2021 at 11:17

     MOLITEV: RAD BI ODPUSTIL SEBI IN DRUGIM, KI SO ME PRIZADELI (operando.org)

     Moj oče,

     Slavim te in častim te. Z vsem mojim srcem in z vso mojo dušo.

     Zaradi tebe, Gospod, lahko ljubim in čutim ljubezen. Zaradi tebe lahko uživam to življenje v vsem, kar mi ponuja.

     Ti si tisti, ki vodiš moje korake, hodiš pred menoj, ko mi kažeš pot, in za menoj, ko popravljaš moje napake.

     Ti veš, kako šibek sem včasih, kako sopiham, ko se vzpenjam skupaj s teboj. Vidiš v moje srce in poznaš moja hrepenenja.

     Včasih te odrinem, ker mislim, da te ne potrebujem več in da bo pot brez Tebe lažja. Takrat stopiš ob stran in pustiš, da kakšen korak naredim sam…le toliko, da spoznam, kako zelo izgubljen sem brez Tebe.

     Ampak ko sem sam, delam napake, vrtim se okrog svoje osi, prizadanem sebe in druge in dopustim da tudi drugi ranijo mene.

     In šele ko sem zagrenjen in malodušen, se spomnim, da sem se odločil hoditi brez Tebe. Takrat pritečem nazaj, poln jeze, zamer in neodpuščanja.

     Dobro vem, moj Gospod, da svoje srce lahko umijem le pri Tebi. Zato te danes prosim za milost in dar odpuščanja.

     Rad bi odpustil samemu sebi za vse, s čimer sem prizadel druge ljudi. Vem, da si do mene mnogo bolj milosten in prizanesljiv, kot sem sam do sebe. Daj, da bom na sebe zmogel gledati s Tvojimi očmi.

     In Bog, prosim te, da bi zmogel odpustiti vsem ljudem, ki so me ranili in prizadeli. Tudi na vse te ljudi bi rad gledal s Tvojimi očmi.

     Ti poznaš njihova srca, poznaš njihovo življenje, veš od kod prihajajo in veš zakaj ravnajo tako kot ravnajo. Tako kot si milostljv do mene, tako milostljiv si tudi do njih. Rad bi ti bil podoben v tem!

     Odpuščam (ime) _______________ za __________________ in se osvobajam grenkobe, jeze, zamere in malodušja, ki ga čutim do njega (nje). S tem osvobajam sebe in osvobajam njega (njo). Nakloni mu mir, ljubezen in usmiljenje, kot si vse to naklonil meni.

     Hvala ti za ta dar, Gospod, hvala! Amen. (vir: operando.org)

     Ob tej odlični molitvi spomnimo še na prejem zakramenta, ki se imenuje:

     SPRAVA – SVETA SPOVED

     Spoved je zdravilišče in okrevališče, je srečanje ranjenega in Zdravnika, grešnega in Svetega, prizadetega in tolažnika, ponižnega in tistega, ki dviga ponižne, lačnega in tistega, ki nasičuje lačne, izgubljenega in tistega, ki pokaže pravo pot. Tistega v temi in tistega, ki je rekel, da je Luč. Tistega, ki je rekel, da je Pot. Pobitega in tistega, ki je rekel, da je Življenje. Osamljenega in tistega, ki se želi družiti s človeškimi sinovi. Po zakramentu sprave ali spovedi, se spravimo z Bogom, s katerim smo zaradi svojega greha prekinili odnos ter lahko zaživimo svoje življenje znova …

     Več o zakramentu svete spovedi na:
     https://zupnija-mozirje.si/zakrament-sprave-sv-spoved/

     Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
     Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
     Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

     Odgovori
4. Miro says:

   6. marca, 2021 at 8:20

   »KDOR NE ŽIVI V KRISTUSU IN NIMA NJEGOVE MILOSTI, GA NE BO MOGEL POSNEMATI …« (Tomaš Špidlik)

   »Sveto pismo uči, da je Bog skupaj s svojimi skrivnostmi onkraj vsega. S svojim razumom spoznavamo Boga kot prvi vzrok vsega. Bog kot Oče pa se razodeva samo tistim, ki so čistega srca.«

   »Kdor ne živi v Kristusu in nima njegove milosti, ga ne bo mogel posnemati; tisti pa, ki si prizadeva hoditi po njegovih stopinjah, bo prejel njegovo milost.«

   »Ošabnež pripisuje svoje kvalitete samemu sebi, pozablja na Darovalca. Božja podoba je, pa se spremeni v malika.«

   »Napredek v duhovnem življenju predpostavlja rast v svobodi, v samozavesti; človeška dejanja postanejo vedno bolj vredna odgovornega človeka.«

   (Tomaš Špidlik, izbor misli iz Ognjišča)

   Vedno znova se priporočajmo Preblaženi Devici Mariji za duha ponižnosti, preprostosti, skromnosti … po zgledu Njenega DA božji volji. O potrebnosti “spuščanja z višin” nas molče uči vse stvarstvo, narava, stvari, reke … Ena od znamenih rek je denimo Soča, ki se z gore “ponižno” spušča v dolino, po prehojeni poti pa se izliva v morje.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     6. marca, 2021 at 8:23

     Popravek v zadnjem stavku: Ena od znamenitih rek je …

     Odgovori
5. Hvala says:

   5. marca, 2021 at 20:16

   GREH ŽIVOTARJENJA IN PRITOŽEVANJA NAD DRUGIMI, GREH ŽALOSTI

   Papeževa homilija je slonela na današnjem odlomku iz Janezovega evangelija (Jn 5, 1-16). Priča smo prizoru, ko Jezus ozdravi bolnega moža v kopeli Betsata. Bolan je bil že 38 let, a kot je v homiliji izpostavil papež Frančišek, je dejansko bil bolan v duši, v srcu, bolan je bil za pesimizmom, žalostjo, acedio, ki jo je sveti oče opredelil kot greh nevtralnosti.

   Današnje bogoslužje nas spodbuja k razmisleku o vodi. Voda kot simbol odrešenja in sredstvo odrešenja. A voda je tudi sredstvo uničenja, pomislimo samo na poplave. V današnjih bogoslužnih branjih pa je voda za rešitev. Berilo govori o vodi, ki vodi v življenje, ki ozdravlja vode morja. Gre za novo vodo, ki ozdravlja. V evangeliju pa imamo kopel, tisto kopel, kamor so prihajali bolniki. Bila je polna zdravilne vode. Kajti govorilo se je, da se voda občasno premakne, kakor da bi bila reka, saj z neba sestopi angel, ki jo zaplivka. In prvi, eden ali več, ki so takrat stopili v vodo, so bili ozdravljeni. Kot pravi Jezus, je tam ležalo mnogo bolnikov, slepih, hromih, sušičnih, in čakali so na ozdravitev, da bi voda zaplivkala. Tam se je nahajal tudi mož, ki je že 38 let bil bolan. 38 let je bil tam in je čakal ozdravljenje. To nam dá misliti. Je kar malo preveč. Kajti nekdo, ki hoče ozdraveti, se znajde, da dobi nekoga, ki mu pomaga, premakne se, je nekoliko urnejši, tudi zvit. Tale pa je tam 38 let. Tako da se na koncu ne ve, ali je bolan ali mrtev. Jezus ga vidi tam ležati in, ker je vedel, da je že dolgo časa tam, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?« Odgovor je zanimiv. Ne reče ‘da’, ampak se pritožuje. O bolezni? Ne. Bolnik odgovori: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me dal v vodo, kadar voda zaplivka; medtem ko se jaz tja pomikam – medtem ko se odločam –, pa vstopi pred menoj kdo drug.« Človek, ki zmeraj pride z zamudo. Jezus mu pravi: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« In ta mož je v hipu ozdravel.

   Drža tega človeka nam da misliti. Je bil bolna? Ja, verjetno je imel kakšno paralizo, a zdi se, da je malo lahko hodil. Bil je bolan v srcu, bil je bolan v duši, bil je bolan za pesimizmom, bil je bolan za žalostjo, bil je bolan za acedio [naveličanostjo, duhovno lenobo, brezbrižnostjo]. To je bolezen tega človeka: »Ja, želim živeti, ampak …« Ostajal je tam. Je bil odgovor: »Ja, hočem biti ozdravljen!«? Ne, odgovor je bil pritoževanje: »Drugi pridejo prvi, vedno drugi.« Odgovor na Jezusovo ponudbo ozdravitve je pritoževanje nad drugimi. In tako se 38 let pritožuje nad drugimi. In ne stori ničesar za ozdravitev.

   Bila je sobota. Slišali smo, kaj so storili učitelji Postave. Ključ pa je srečanje z Jezusom. Pozneje ga je našel v templju in mu je rekel: »Glej, ozdravel si, ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega.« Tisti človek je bil v grehu, a ne zato, ker bi storil nekaj velikega, ne. Greh životarjenja in pritoževanja nad drugimi. Greh žalosti, ki je hudičevo seme, tiste nesposobnosti, da bi se odločili o svojem življenju. Druge bi gledal in se pritoževal. Niti ne da bi jih kritiziral, temveč da bi se pritoževal nad njimi. »Oni pridejo prvi, jaz sem žrtev tega življenja.« Pritoževanja, te osebe dihajo pritoževanja.

   https://www.vaticannews.va/sl/papez-francisek/masa-v-sv-marti/2020-03/papez-molil-za-umrle-zdravnike-in-duhovnike-homilija-greh.html

   Odgovori
6. Miro says:

   5. marca, 2021 at 16:57

   PRILIKA O VINOGRADU IN VINIČARJIH – GOSPOD, ZAUPAM VATE, KER SI DAL ŽIVLJENJE ZAME. HVALA, KER ME REŠUJEŠ IZ VSAKRŠNE TEME!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 21,33-43.45-46)

   »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali. Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh. Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+21%2C33-43.45-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Gospodar ima najete delavce v vinogradu. Ti se v njegovi odsotnosti polastijo vinograda in pobijejo vse poslance, nazadnje še sina. Tako je človeštvo zavrglo in umorilo Božjega Sina. V postu se bom trudil obnoviti svojo vero v Gospoda in sprejeti vse njegove poslance. Gospod, zaupam vate, ker si dal življenje zame. Hvala, ker me rešuješ iz vsakršne teme. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   5. marca, 2021 at 16:28

   »NOČI SE SPREMENIJO V DAN, ČE JE BOG V NAŠEM SRCU …« (sv. Frančišek Asiški)

   »Blagor služabniku, ki enako ljubi in spoštuje svojega brata, kadar je daleč, kakor takrat, ko je z njim skupaj, in ne govori o njem za njegovim hrbtom nič takega, česar ne bi z ljubeznijo mogel povedati v njegovi navzočnosti.«

   »Noči se spremenijo v dan, če je Bog v našem srcu, in dnevi postanejo noč, če Boga v srcu ni.«

   »Blagor človeku, ki podpira svojega bližnjega v skladu s svojo slabostjo toliko, kot bi v podobnem primeru sam želel, da bi ga bližnji podpiral.«

   »Ko mi je Gospod naložil skrb za brate, mi ni nihče pokazal, kaj moram storiti. Toda sam Najvišji mi je razodel, da moram živeti po vzoru svetega evangelija.«

   (sv. Frančišek Asiški, izbor misli iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   5. marca, 2021 at 15:48

   RANE, KI JIH V PRIMERU OPRAVLJANJA IN OBREKOVANJA POVZROČIMO DRUGI OSEBI, PA TUDI SEBI, SO VELIKE
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   Kaj lahko storimo?

   Jason in Crystalina Evert v knjigi Kako najti pravo ljubezen ponujata nekaj rešitev.

   NE OBREKUJTE

   Vsi se pritožujemo nad RAZŠIRJENIM ZLOM OBREKOVANJA. Gotovo smo že bili žrtve obrekovanja in/ali obrekovalci. Vir takšnih govoric sta NAPUH IN POMANJKANJE USMILJENJA, ki povzročita zagrenjenost in trpljenje. Slednje lahko premagamo z ljubeznijo, ponižnostjo in odpuščanjem.
   Ni dovolj, da se le izogibamo širjenju govoric. Ne smemo jih NITI POSLUŠATI, zato se varujmo pred nenasitno radovednostjo. Pomembno je, da ostanemo ponižni. Takšni ljudje namreč ne čutijo potrebe po obrekovanju, saj se zavedajo svojih napak.

   NE PODŽIGAJTE GOVORIC

   Prej ali slej se bomo morali spopadati z govoricami. Tudi Jezus je prestajal nenehno obrekovanje.

   ODPUSTITE

   Apostol Pavel pravi, naj tiste, ki nas preganjajo, blagoslavljamo in jih ne preklinjamo, nikomur naj ne vračamo hudega s hudim in naj skušamo skrbeti za dobro pred vsemi ljudmi.

   Namesto da bi se predajali jezi, odpustite. To je največje dejanje ljubezni, ki ga lahko namenite človeku, ki vas je prizadel. Čeprav je posebej težko odpustiti drugemu, medtem ko še trpite, ne odlašajte. Tudi Jezus je odpustil tistim, ki so ga križali, ko je še visel na križu.

   Vprašajmo se tudi, s kakšno utemeljitvijo lahko prosimo Boga odpuščanja, če nočemo odpustiti tistim, ki so nas prizadeli.

   Če boste tratili solze in moč, da bi popravili sleherno laž in skušali pojasniti vse govorice, se boste izčrpali. Vprašajte se, ali si oseba, ki o vas grdo govori, zasluži imeti nadzor nad vašim dnevom.

   Čeprav ste morda prizadeti zaradi njenih besed, se lahko še vedno odločite, da boste ohranili mir. Ne dopustite, da bi govorice vplivale na to, kako gledate nase. Kdor o vas govori škodljive stvari, v resnici skriva svojo bolečino. Sočustvujte z osebo, ki vas obrekuje. Zmolite kaj zanjo.

   Najboljše maščevanje je lepo življenje

   Mnenja drugih o vas ne morete spremeniti čez noč. Ne obupajte, če vaše usmiljenje in molitve ne morejo pomiriti viharja obrekovanja. Govorice spodbijajte s svojim pričevanjem.

   https://si.aleteia.org/2020/03/18/namesto-opravljanja-in-obrekovanja-raje-storite-tole/
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   ZAPOMNIMO SI TA STAVEK: Ni dovolj, da se le izogibamo širjenju govoric. Ne smemo jih niti poslušati, zato se varujmo pred nenasitno radovednostjo.

   Odgovori
   • Hvala says:

     5. marca, 2021 at 15:54

     https://obrekovanje.si/pravni-vidik/

     Odgovori
9. Hvala says:

   5. marca, 2021 at 15:19

   KAKO LAHKO PRIDEMO DO POMOČI SVETEGA DUHA?
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Samo molitve, ki jih molimo v SVETEM DUHU, lahko ljudem , za katere molimo, prinesejo pomoč in ohrabritev, ki ju potrebujejo.

   Kako torej lahko pridemo do POMOČI SVETEGA DUHA? Dve osnovni zahtevi sta PONIŽNOST IN ČISTOST NAMENA. Najprej se moramo ponižati pred Svetim Duhom in priznati, da ga potrebujemo. Potem Mu moramo dopustiti, da nas očisti vseh napačnih motivov in sebičnih stališč in da nas navdihne z iskreno ljubeznijo in skrbjo za ljudi, za katere želimo moliti.

   Molitve, ki jih navdihne SVETI DUH, NISO NUJNO DOLGE ALI LEPO ZVENEČE. NA BOGA NE NAPRAVIJO VTISA LEPE FRAZE ALI RESEN TON GLASU. Nekatere najbolj učinkovite molitve v Svetem Pismu so bile osupljivo PREPROSTE. Ko je Mojzes molil za svojo sestro Mirjam, ki je bila kaznovana z gobavostjo, je preprosto zavpil: “O BOG, OZDRAVI JO VENDAR! ” (4. Mojzesova knjiga 12,13).

   Če pa se ne podredimo SVETEMU DUHU in ne iščemo NJEGOVE USMERITVE, ampak naše molitve motivirajo nevoščljivost ali prepirljivost (omenja jo Jakobovo pismo 3,14), sebičnost ali kakšna druga mesena naravnanost, kot je užaljenost, jeza, kriticizem, ali samopravičnost, TAKŠNIH MOLITEV SVETI DUH NE BO ODOBRIL IN JIH NE BO PRINESEL PRED BOGA OČETA.

   Takšne molitve se neizogibno degenerirajo po “sindromu ” iz Jakobovega pisma 3,15: “zemske, duševne, demonske”. Učinek takšnih molitev je enak duševnemu govorjenju in je negativen, ne pozitiven. Takšne molitve sproščajo nevidne in nerazložljive pritiske proti ljudem, za katere molimo. TOREJ NE LAJŠAJO NJIHOVIH BREMEN, AMPAK JIH ŠE POVEČUJEJO.

   Še posebno ko molimo za svoje sovernike, se moramo varovati dveh duševnih naravnanosti: NE SMEMO OBSOJATI IN NE SMEMO ISKATI NADZORA NAD LJUDMI.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.

   VSE PREVEČ ENOSTAVNO JE VIDETI NAPAKE DRUGIH KRISTJANOV. Moliti je prav, toda pazljivi moramo biti, kako molimo.
   PRED BOGA NE SMEMO PRITI S SPISKOM NJIHOVIH NAPAK.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ko si privzamemo vlogo tožnika, posnemamo satana in ne KRISTUSA.

   Satanov glavni naziv- hudič- pomeni “obrekovalec” ali “tožnik”.
   _:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Sveti Pavel skoraj vse svoje molitve za druge kristjane , pa naj gre za posameznike ali za skupnosti, ZAČENJA Z ZAHVALJEVANJEM BOGU ZANJE .

   SKORAJ NE OBSTAJA MOLITEV , KI NI UČINKOVITA. Vprašanje ni v tem, ali so naše molitve učinkovite. VPRAŠANJE JE, ALI JE NJIHOV UČINEK POZITIVEN ALI NEGATIVEN. O TEM ODLOČA MOČ, KI DELUJE PREK NJIH. SO ZARES OD SVETEGA DUHA ALI SO DUŠEVNI PONAREDEK. ?

   Kristus vidi naše napake BOLJ JASNO, KOT MI VIDIMO NAPAKE DRUGIH.
   Vendar njegovo zastopanje za nas ne povzroči naše obsodbe, temveč naše opravičenje. ON NE DOKAZUJE NAŠE KRIVDE, TEMVEČ NAŠO PRAVIČNOST.

   SI UPAMO OBTOŽEVATI TISTE, KI JIH JE BOG IZBRAL? ALI OBSOJATI TISTE, KI JIH JE BOG OPRAVIČIL?
   PRAV GOTOVO BI BILA TO PREDRZNOST NAJVIŠJE STOPNJE!
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   Sporočilo Svetega Pisma je nedvoumno. Našim molitvam ne daje nobenega prostora za obtoževanje naših sovernikov.

   Vendar obstaja še druga skušnjava , da bi zlorabili moč molitve, ki je bolj zahrbtna in jo je teže odkriti. Nadene si krinko molitve z namenom, da bi nadzirali ljudi za katere molimo (Iz knjige- Blagoslov ali prekletstvo: Prince Derek).

   Odgovori
10. Hvala says:

    5. marca, 2021 at 13:35

    UGAJANJE DUŠI RAST IN ODNOSE

    problem ugajanja pa je ignoriranje. Kakor pravi papež Frančišek, da se za lepimi in zlaganimi manirami skriva suhota duha in nezanimanje za drugega. Mogoče pozabimo, kaj pomeni biti v odnosu, kaj pomeni ljubiti?

    – Biti v odnosu, pomeni biti brez maske, dovoliti drugemu, da te vidi takšnega, kakršen si.
    – Pomeni tudi srečati se. Srečati sebe in srečati drugega.
    – Pomeni tudi sprejeti tako svoje rane in nepopolnosti kot rane bližnjega in njegovo omejenost.
    – Pomeni biti skupaj na poti spreobrnjenja.

    Vse to pa ovira ugajanje. Če se delamo lepe in ugajamo, ni stika ne s seboj ne z bližnjim. Življenje postaja dolgočasno in za vse so krivi drugi. Vrtimo se okrog sebe in nazadnje so okrog nas le še sovražniki.

    Jezus se zaveda, da smo grešni in nas kot take sprejema in vabi na gostijo življenja. Ne zgraža se nad našo nepopolnostjo in grešnostjo. Veseli se naše rasti in je z nami potrpežljiv, kot oče v čakanju na izgubljenega sina. On ne obupa, zato ni razloga, da bi se zatekali v ugajanje ali obupovali, ker še nismo na cilju.

    JEZUS JE REKEL: “PRENAŠAJTE DRUG DRUGEGA IN ODPUŠČAJTE DRUG DRUGEMU, ČE SE IMA KATERI KAJ PRITOŽITI PROTI KATEREMU. KAKOR JE GOSPOD ODPUSTIL VAM, TAKO TUDI VI ODPUŠČAJTE” (Kol 3,13).

    http://www.mirenski-grad.si/n26-ugajanje-dusi-rast-odnose

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    V življenju je potrebno, da sprejmemo svoje rane in nepopolnost in rane bližnjih oz. ljudi, ki jih srečujemo in njihovo nepopolnost.

    Vsi smo grešniki, zato prosimo Gospoda za pomoč in Mu izročimo naše slabosti.
    Ne godrnjamo nad ljudmi in pa nad dogodki, Brez Gospodovega dovoljenja se ničesar ne zgodi.

    Prebivalci Reykjavika so navajeni potresov. Sedaj pa se Zemlja trese pri njih dejansko 24 ur.

    Prebudijo se v tresenje, ko gredo spat se Zemlja trese, je povedal neki prebivalec od tam. Pravi: “TEŽKO JE, VENDAR SE MORAŠ NAUČITI ŽIVETI S TEM”.

    Ko sem to prebrala, sem takoj pomislila, kako je dejansko sprejel stanje oz. so nekateri sprejeli , kar jim pošilja Bog.

    Ne bodo se pritoževali dan in noč in tarnali nad vsem kar se dogaja.

    O, ko bi znali živeti z ljudmi okoli nas in s dogodki, ki nam jih pošilja Bog!. Da ne bi se pritoževali kar naprej, kaj ni dobro, kaj je ta rekel, kako se obnaša ta in tisti…itd.

    Zavpijmo Gospodu naj nam pride pomagat, naj nam da moč, da bomo živeli, tako kot je On naročil.

    Odgovori