Članki za dušo

15.007 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   13. aprila, 2021 at 18:00

   PRI BOGU JE VSE MOGOČE, PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE!
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   JEZUS , KOT DOBRI PASTIR TUDI DANES IŠČE NEPRESTANO SVOJE IZGUBLJENJE OTOČIČE, DA JIH OZDRAVI, OKREPI IN POSTAVI V NOVO ŽIVLJENJE.

   Večkrat sem že omenila Alana Amesa -karizmatika in njegovo knjigo ŽIVLJENJE IZ MILOSTI, v kateri opisuje, kako mu je Jezus popolnoma spremenil življenje.

   Za vse tiste, ki še ne veste o tem, niste še prebrali te knjige bom napisala, kdo je bil in kdo je ALAN AMES.

   ALAN AMES IMA ZA SEBOJ ZELO RAZGIBANO ŽIVLJENJE. UJET V HUDIČEV KROG REVŠČINE, NASILJA, ALOKOHOLA JE PRVIH 40 LET SVOJEGA ŽIVLJENJA PREŽIVEL BREZNA ČLOVEŠKEGA BIVANJA, DOKLER NISO L. 1993 V NJEGOVO ŽIVLJENJE PO VIZIJAH IN GLASOVIH NENADOMA STOPILI ANGEL, SVETNICA TER SAM BOG.

   V KNJIGI GOVORI ALAN TAKOLE: Mama je bila irska katoličanka, ki me je poskušala vzgajati v veri, mene pa to ni zanimalo. Nikoli nisem molil, za vero nisem pokazal niti najmanjšega zanimanja: Ko sem bil še mlad, sem ji gotovo prizadejal veliko hudega. Bil sem slab človek. Nisem verjel v Boga, Bog v mojem življenju ni imel kaj iskati. Bil sem ujetnik sveta, stremel sem za denarjem, se hotel ves čas zabavati. Odvisen sem bil od mnogih stvari. Bil sem tudi izjemno nasilen. Moje življenje ni bilo lepo in Bog v moje življenje ni stopil po moji svobodni odločitvi.

   Moj oče je bil nasilen alkoholik in hazarder. Mislim, da sem ga posnemal v alkoholizmu in nasilju, ne pa v igrah na srečo. Ker nisem zelo inteligenten in ker smo bili zelo revni, sem mislil, da si človek spoštovanje pridobi le z nasiljem in veliko denarja. Zato sem kradel. Postal sem izjemno nasilen.

   Tudi alkoholu sem podlegel, saj sem se zelo dobro počutil, ko sem začel popivati. Vse hudo, ki se je zgodilo, me sploh ni motilo. Toda vedno je sledil naslednji dan, ko sem se počutil huje. Zato sem spet pil, da bi se tistega občutja znebil.

   Denar sem kradel, kjerkoli sem mogel. Dva policista sta me prijela, ko sem kradel denar v cerkvi iz omarice za nabirke pri stojalu za sveče. Moral sem pred sodišče. Tedaj sem hodil v cerkve, ne da bi kdaj pomislil, da je tam Bog.

   Mama nas je poskušala pripraviti do tega, da bi šli v cerkev. Raje sem se igral, hodil ven, povzročal ogromno težav, molil pa nisem nikoli. Mislim, da je nazadnje odnehala, seveda pa ni nikoli prenehala moliti zame.

   Živeli smo v zelo nasilniškem predelu Londona in večina mojih prijateljev je pripadala tolpam in tatovom, tako kot jaz.

   Moj najboljši prijatelj je nekoga umoril. Nek drug moj prijatelj je bil umorjen pri 17 letih, še nek drugi prijatelj je hotel umoriti neko starejšo gospo.

   Začel sem z aikidom , ker sem spoznal, da sem z 1,70 m zelo majhne postave. Ko je bil človek, ki me je ščitil, zaradi umora obsojen na 12 let ječe, sem si rekel, da se moram sam zavarovati. Zato sem se odločil, da se lotim kakšnega borilnega športa. Prejel sem črni pas četrte stopnje, kasneje pa sem postal kapetan avstralskega moštva na svetovnem prvenstvu 1992 na Japonskem.

   Dva človeka sem skoraj ubil, bil sem ljubosumen in besen na druge, sovražil sem jih, ker so imeli, česar sam nisem imel.

   Imeli so denar in družinsko ljubezen.

   Moja mama je vedno molila rožni venec in poskušala biti zgled.
   ………………………………………………………………………………………….
   V mojo glavo ji je uspelo vcepiti, DA JE ZAKON DOŽIVLJENSKA ZADEVA, IN KO SEM SE POROČIL, SEM AVTOMATSKO VEDEL, DA JE TAKO-NE LOČI SE, POROČEN SI DO SMRTI, VSEENO, KAJ SE ZGODI V TVOJEM ZAKONU. NA VSE NAČINE SE MORAŠ POTRUDITI, DA ZAKON OHRANIŠ. TO TRDIM ZDAJ, TODA V PRETEKLOSTI SE NISEM PRAV PREVEČ TRUDIL IN SKRBEL ZA SVOJ ZAKON. LOČITI PA SE NISEM HOTEL NIKOLI, SVOJE ŽENE NISEM HOTEL ZAUSTITI.

   Srečal sem svojo ženo in ji delno prikril, kdo sem. Videla je, da sem veliko pil, ni pa spoznala, da sem bil od alkohola odvisen.

   KO PA JE BOG VSTOPIL IN POSEGEL…PA SE JE ZAČELO DOGAJATI………………

   S pitjem alkohola sem takoj prenehal. DOPOLDNE SEM BIL ŠE ODVISNIK OD ALKOHOLA, NASLEDNJI DAN PA SEM PO BOŽJI MILOSTI PRENEHAL. VSAK, KI JE ODVISEN OD ALKOHOLA, VE, KAKO HUDA JE TA ODVISNOST. TODA, KO SEM ZAČEL MOLITI, SO ODPADLE VSE MOJE ODVISNOSTI.

   ZDAJ SEM ODVISEN OD BOŽJE LJUBEZNI IN TO JE NAJBOLJŠA ODVISNOST.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Tako na kratko opisuje Alan svoje življenje, polno nasilja, ljubosumnosti, kraje, nepriznavanje Boga, alkoholizma itd.

   Gospod ja Alana ozdravil, ima otroka, ženo, Gospod mu je podaril DAR JEZIKOV, MOČ OZDRAVLJANJA LJUDI, PREKO NJEGA IZVRŠUJE BOG ŠTEVILNA OZDRAVLJENJA VSEH VRST. HODI NA PREDAVNJA PO SVETU , NEKATERI LJUDJE OZDRAVIJO CELO MED SAMIM NJEGOVIM GOVOROM. BOD DELA ČUDEŽE.

   Mene je pri tej življenjski zgodbi najbolj nagovorilo sledeče. KAJ JE TOLIKO VPLIVALO, DA JE ALAN PREJEL OD BOGA TAKŠNE DAROVE?

   Prvič: NJEGOVA MATI NI NIKOLI PRENEHALA MOLITI ZA NJEGA, NI SE OBNAŠALA NASILNO DO NJEGA, LJUBILA GA JE, IN TO JI JE BOG BOGATO POPLAČAL. V SVOJEM TRPLJENJU NI OBUPALA IN JE DOČAKALA BOŽJO REŠITEV, O KAKRŠNI SE JI VERJETNO ŠE SANJALO NI.

   DRUGA ŽENSKA, KI NI BEŽALA OD NJEGA, KI JE TRPELA OB ALKOHOLIKU IN NASILNEŽU, DOKLER NI BOG POSEGEL PA JE BILA NJEGOVA ŽENA. NI TEKLA ZA ČLOVEŠKIMI REŠITVAMI, BOG JI JE BOGATO TO POPLAČAL. DANES SO DRUŽINA, KI MOLIJO ,GOSPOD ŠE KAR POSEGA V NJIHOVA ŽIVLJENJA, DA BODO IMELI TAKO KOT JE OBLJUBIL, ŽIVLJENJE V IZOBILJU.

   ZATO VEDNO POUDARJAM, NE BEŽATI PRED TRPLJENJEM, MOLITI, VZDRŽATI Z GOSPODOVO MOČJO IN KO BO ČAS BO GOSPOD POSEGEL IN VSE BOGATO POPLAČAL. ALAN SI JE ZAPOMNIL BESEDE SVOJE MATERE, KI JE REKLA: “NIKOLI SE NE LOČI, PA NAJ SE ZGODI KARKOLI. GOSPOD JE S SVOJO MILOSTJO ALANA TAKOJ OZDRAVIL ALKOHOLIZMA, KAR NE MORE STORITI NOBEDEN ČLOVEK NA SVETU. “

   Odgovori
2. Miro says:

   13. aprila, 2021 at 17:06

   KAKO NAJTI NOTRANJI MIR V MOLITVI – ČE STE POD STRESOM ALI ZASKRBLJENI, PREIZKUSITE TE KORISTNE NASVETE, DA BOSTE LAHKO V MIRU MOLILI (Aleteia)

   Oče Jacques Philippe v svoji knjigi z naslovom Išči mir in mu sledi (Searching for and Maintaining Peace: A Small Treatise on Peace of Heart) ponuja nekaj koristnih nasvetov, kako doseči mir. Pojasnjuje tudi, kako ohraniti srčni mir, ki duši dopušča, da odkrije Božjo voljo v vseh stvareh in ostane zvesta tudi sredi preizkušenj. Knjiga se začne z analogijo:

   Predstavljajte si površino jezera, nad katero sije sonce. Če je površina mirna, bo v jezeru videti sončni odsev; bolj ko je površina mirna, popolnejši bo odsev. Če pa je površina jezera razburkana, vzvalovana, potem odsev sonca ne bo mogoč … Bolj ko je naša duša umirjena, bolj v njej odseva Bog, bolj se v nas izraža Njegova podoba in bolj preko nas deluje Njegova milost.

   O zanimivi meditativni molitvi več v prispevku na:
   https://si.aleteia.org/2018/09/14/kako-najti-notranji-mir-v-molitvi/

   Odgovori
3. Miro says:

   13. aprila, 2021 at 14:30

   NAZORNA, POUČNA ZGODBA, KI SI JO VELJA ZAPOMNITI IN JO TUDI UPOŠTEVATI – NIKOLI NE BOMO MOGLI VEDNO VSEM UGAJATI – TUDI CERKEV SE MORA ZAVEDATI, DA NE BO NIKOLI VSEM UGAJALA, PA NAJ DELA KARKOLI!

   Oče in sin sta se odpravila z oslom na trg. Oče se je usedel na sedlo, fant pa je šel peš. Ljudje, ki so ju srečevali, so govorili: »Grozno! Močan mož jaše osla, fant pa mora hoditi.« Zato je oče sestopil s sedla, sin pa se je usedel na njegovo mesto. Toda kmalu so ljudje govorili: »Kaj ni grozno? Star človek mora hoditi, tak mladenič pa sedi!« Ko pa sta oba, oče in sin, zajahala osla, so se zgražali: »Poglejte, kaj ni to trpinčenje živali? Dva človeka na ubogem živinčetu!« Oče in sin sta sestopila in šla peš ob oslu. Ljudje, ki so ju videli, pa so modrovali: »Kako neumno! Osel nič ne nosi, človeka pa hodita ob njem.« In nikoli več nista šla z oslom na trg.

   Ob tej zgodbi je Božo Rustja zapisal: »Nikoli ne bomo mogli vedno vsem ugajati. Tudi Cerkev se mora zavedati, da ne bo nikoli vsem ugajala, pa naj dela karkoli. Ne sme se preveč ozirati na to, da bi stregla željam ljudi, ker ne bo nikoli vseh zadovoljila. Pomembno je, da se ravna po evangeliju.

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Odgovori
   • Hvala says:

     13. aprila, 2021 at 14:49

     Se popolnoma strinjam, da nikoli ne bomo mogli vsem ugajati, ker smo vsi različni, ustvarjeni smo od Boga kot unikati. Zato pa je največja poanta tega življenja na zemlji, da se prilagajamo, V SRCE ČLOVEKA PA VIDI SAMO BOG. Nekateri ljudje dajo vse na zunanjost, notranjost srca jim pa je tuja. Za nekatere je pomembno, da je za praznike stanovanje očiščeno do nule, za dušo, ki je potrebna nenehna čiščenja, pa prezrejo.

     JEZUS JE POKAZAL V PRILIKI: Obisk pri Marti in Mariji (Luka 10,38-42)

     38 Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. 39 Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, 40 Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« 41 Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, 42 a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«

     Odgovori
4. Miro says:

   13. aprila, 2021 at 12:40

   KAKO NAJ BOMO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU ZARES USMILJENI? – USMILJENJE NI ZGOLJ ODPUŠČANJE. JE TUDI STRPNOST, DOBROTLJIVOST, SOČUTJE … DELA USMILJENJA SO IZRAZ LJUBEZNI, V KATERI ODSEVA BOŽJA LJUBEZEN (Aleteia)

   USMILJENJA NE MOREMO PREJETI, ČE SAMI NISMO USMILJENI

   Najhuje ni grešiti, najhuje je dvomiti o usmiljenju. Da bi se o tem prepričali, je dovolj, če primerjamo Judežev obup s Petrovimi solzami potem, ko sta Jezusa oba izdala. Prvi se je obesil, drugi je postal velik svetnik, ki ga vsi dobro poznamo.

   Ne moremo sprejeti usmiljenja, če sami nismo usmiljeni. “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo,” rečemo v očenašu. “Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!” (Lk 6,36), poudarja Jezus v priliki o neusmiljenem dolžniku (Mt 18,23-35), ki je trdega srca, kakršni smo mi vsi, ko nočemo odpustiti svojim bratom, medtem ko Bog nam odpušča.

   USMILJENJE JE ZVESTA DOBROTA IN SOČUTJE

   Usmiljenje nas razoroži. Namesto, da bi v nas vzbudilo obsodbo ali da bi v naša usta položilo besedo zavračanja, odpre naše srce, da začutimo stisko svojih bratov. “Bogu lahko darujemo le skozi veličastvo”, je rekla Martha Robin. Usmiljenje lahko izrazimo le tako, da ga vsakodnevno živimo tam, kjer smo.

   Usmiljenje ni le odpuščanje, je tudi zvesta dobrota, sočutje, ki človeka gleda v globini njegove biti, v vsakršni stiski: greha, lakote, žeje, osamljenosti, obupa, odvzema prostosti, telesne bolečine, družbenega propada …

   Več na temo o usmiljenju na:
   https://si.aleteia.org/2021/04/11/kako-naj-bomo-v-vsakdanjem-zivljenju-zares-usmiljeni/

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     13. aprila, 2021 at 14:37

     Kako resnično, da usmiljenje ni samo odpuščanje nekomu, niso le opravljena potrebna dela za nekoga, ampak konkretno življenje tam kjer je Bog vsakega postavil. To je doma, v službi, itd…

     Meni se dozdeva, da nam danes primanjkuje v družbi največ strpnosti drug do drugega in pa sočutja. Opažam, da je najbolj pereč problem v tem, ker je danes nekako moderno, da naj bi človek rekel samo tiste besede, ki jih sogovornik pričakuje, (se pravi tako rekoč vsiljene) ne pa besede, ki bi prihajale iz srca, pravične, potrebne in sočutne.

     Drugi problem , ki se meni zdi zelo pereč je ta, da nekateri tudi če govorijo sočutno in tolažilno nekomu, govorijo to samo z usti. VAŽNA PA JE GOVORICA SRCA. JEZUS JE REKEL, DA VSE PRIHAJA IZ SRCA. NI POMEMBNO KOLIKO IN KAJ SMO DRUGIM TOLAŽILNO POVEDALI, BILI SOČUTNI DO NJIH, POMEMBNO JE, ČE SMO TO NAREDILI RES IZ LJUBEZNI-IZ SRCA, ne pa navidezno, da zadostimo zahtevi po usmiljenju.
     ČISTI NAGIB BREZ KORISTI JE TISTI, KI NEKAJ VELJA. Vse ostalo ( pohvale ljudi, koristi razne itd…) ne dosega v pravem pomenu tudi ne same besede USMILJENJE.

     Odgovori
     • Miro says:

       13. aprila, 2021 at 14:59

       Super! Hvala za vašo dopolnitev, saj to temo, dokaj občutljivo za medosebne odnose, še dodatno osvetljuje. V zvezi s tem se mi zdi zelo posrečen izraz “čustvena inteligenca”, kar je tudi tesno povezano z Jezusovim gledanjem v odnosu do bližnjega. Res je, vse prihaja iz srca … In prav tu se stvari najbolj zapletajo, na srečo pa po Njegovi milosti tudi razpletajo, če smo le dovolj odprti za Gospodovo delovanje.

       Odgovori
5. Miro says:

   13. aprila, 2021 at 10:29

   VETER VEJE, KODER HOČE, NJEGOV GLAS SLIŠIŠ, PA NE VEŠ, OD KOD PRIHAJA IN KAM GRE (Jn 3,8) – OB JEZUSOVI DARITVI BOM SPREJEL, DA JE VSAKO NOVO ROJSTVO ZAZNAMOVANO Z UMIRANJEM SEBI IN GREHU

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 3,7-15)

   Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj.Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« Nikodém je odgovoril in mu rekel: »Kako se more to zgoditi?« Jezus mu je odvrnil: »Ti si učitelj v Izraelu in tega ne veš? Resnično, resnično, povem ti: Govorimo o tem, kar vemo, in pričujemo o tem, kar smo videli, toda našega pričevanja ne sprejemate. Če ne verjamete, kar sem vam govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verjeli, če vam bom govoril o nebeških? Nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega. In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+3%2C7-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus pove Nikodemu, da je on Sin človekov, ki razodeva Očeta. Novo rojstvo iz Duha je povezano s križem. Tu se razodeva moč Božje ljubezni in njegova pokorščina do Očeta. Ob Jezusovi daritvi bom sprejel, da je vsako novo rojstvo zaznamovano z umiranjem sebi in grehu. Gospod, pomagaj mi doumeti, da si podaril življenje zame in mi pokazal, kako me imaš rad. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Molimo:

   O presveta Trojica, Oče, Sin in Sveti Duh, molim Te iz dna srca in Ti darujem predragoceno Telo in Kri, Dušo in božanstvo Jezusa Kristusa, navzočega v vseh tabernakljih sveta, v zadoščenje za žalitve, bogoskrunstva in brezbrižnosti, s katerimi ga žalijo ljudje. Po neskončnem zasluženju presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega Te prosimo za spreobrnjenje ubogih grešnikov. (fatimska molitev, ki jo je angel zaupal otrokom)

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   13. aprila, 2021 at 10:26

   MNOŽICA TEH, KI SO SPREJELI VERO, JE BILA KAKOR ENO SRCE IN ENA DUŠA (Apd 4,32) – GOSPOD, HVALA ZA TOLIKO LEPIH IZKUŠENJ KRŠČANSKE LJUBEZNI!

   BERILO (Apd 4,32-37)

   Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno. Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi. Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja. Lastniki, ki so prodajali zemljišča ali hiše, so prinašali izkupiček ter ga polagali k nogam apostolov; in sleherni je od tega dobil, kar je potreboval. Tudi Jožef, levit, po rodu s Cipra, ki so ga apostoli klicali Barnaba (to v prevodu pomeni »Sin tolažbe«), je prodal svojo njivo in prinesel denar ter ga položil k nogam apostolov.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Apd+4%2C32-37&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Krščansko pričevanje se razodeva v življenju v slogi in solidarnosti, še posebno v sprejemanju ubogih in bolnih v Jezusovem Duhu. Ob življenju prvih kristjanov so se drugi navdušili in se jim pridružili. Trudil se bom povezati vero v vstalega Kristusa s skrbjo za bližnje in bratsko skupnost. Gospod, hvala za toliko lepih izkušenj krščanske ljubezni. Naj se ta krog sprejemanja in darovanja ne ustavi. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Slavilna molitev iz psalma:

   Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela,
   pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke.
   Slavite Gospoda, nebesa,
   pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke,
   Slavite Gospoda, Gospodovi angeli,
   pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke.
   Slavite Gospoda, vse vode nad nebom,
   pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke.
   Slavite Gospoda, vse moči,
   pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke.
   Slavita Gospoda, sonce in luna,
   pojta mu hvalnico, nadvse ga poveličujta na veke.
   Slavite Gospoda, zvezde neba,
   pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke.
   (Dan 3, 57-63)

   Božje usmiljenje, neskončno vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. aprila, 2021 at 13:13

     Popravek v naslovu slavilne molitve: ta navedek ni iz psalma, ampak iz Danielove knjige.

     Odgovori
7. Janez says:

   13. aprila, 2021 at 10:22

   Molitev za to, da bi poglobili zavest o Božjem usmiljenju in v svoji notranjosti prišli do korenin grešnosti.

   MOLITEV ZA USMILJENJE
   Gospod Jezus, spremeni me v svoje usmiljenje! Daj, da bodo moje oči usmiljene, da ne bi nikoli sodil po videzu in nikogar sumničil, temveč da bi v vseh dušah videl lepo. Daj, da bodo moja ušesa usmiljena, vedno pozorna na potrebe bratov in nikoli zaprta za njihov klic. Daj, da bo moj jezik usmiljen, da ne bi nikoli rekel nič slabega o nikomer, temveč da bi imel za vse besede odpuščanja in tolažbe. Daj, da bodo moje roke usmiljene in polne ljubezni, tako da bi vzel nase vse, kar je težko in neprijetno in s tem olajšal breme drugim. Daj, da bodo moje noge usmiljenein vedno pripravljene priskočiti na pomoč bližnjemu kljub utrujenosti in izčrpanosti. Daj, da bo moje srce usmiljeno in odprto vsakemu trpljenju. Amen.

   Sveta Favstina Kowalska

   Poglej se v ogledalo, prenehaj soditi in obsojati, raje moli k Bogu in prispevaj k spreobrnitvi sebe in drugih
   »’Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo’ (Mt 7,1-2).

   Papež Frančišek o sodbi
   Sodba pripada samo Bogu. Zatorej, če ne želimo, da bi se nam sodilo, tudi mi ne smemo soditi drugih. Vsi si želimo, da bi nas Gospod na dan sodbe gledal s prizanesljivostjo in pozabil mnogo slabih stvari, ki smo jih storili v življenju. Zato, če ti stalno sodiš druge, boš sojen z enako mero, s kakršno sam sodiš. Poglej se v ogledalo. A ne zato, da bi se našminkal, da se ne bi videle gube … Poglej se v ogledalo, da boš videl sebe, kakšen si ti. Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ‘Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa‘, in glej, bruno je v tvojem očesu? Kako nas ocenjuje Gospod, kadar delamo tako? Samo ena beseda je: ‘Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.’

   Ne soditi, ampak moliti za druge
   Vidi se, da se Gospod nekoliko razjezi. Pravi nam hinavci, kadar se postavljamo na mesto Boga. To je tisto, v kar je kača prepričala Adama in Evo, ko je rekla, da če bosta jedla z drevesa, bosta kakor on. Želela sta se postaviti na mesto Boga. Zato je zelo slabo soditi. Sodba pripada smo Bogu, samo Njemu! Za nas pa so ljubezen, sočutje, molitev za druge, kadar vidimo stvari, ki niso dobre, tudi povedati o tem drugemu … A nikoli soditi. Nikoli. To je hinavščina, če sodimo.

   Našim sodbam manjka usmiljenje
   Kadar sodimo, se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo, ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem. Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ‘ne sodite, da ne boste sojeni’; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je usmiljenje. O, da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari!«

   Papež Frančišek

   Molitev h Gospodu, da ne bi sodili in obsojali temveč molili za svojo spreobrnitev
   Gospod Tvoja Večnost in Enost, Tvoja omniprezentna vsenavzočnost med nami,
   ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih in po Božji besedi.
   Odločno in modro prosim vodi moje korake in me Uči, da ne zaidem.
   Naj uvidim Tvoje Evangeljske nauke, ko stopam med ljudmi
   in se veselim vsakega diha življenja, ki je Tvoje darilo meni in drugim ljudem.
   Naj častim Skrivnostni namen vseh stvari, Stvarnika, Naravo in naj bom dober do ljudi.
   Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam, kjerkoli sem in kar počnem.
   Da vedno govorim izza oči iskreno in pošteno in da sem pred Bogom in ljudmi skromen in ponižen.
   Naj bom orodje Božje Miru in Ljubezni, naj bom Jezusova Luč,
   ki prinaša ljudem Božji Mir, Dobroto in Nauke iz Jezusovega Evangelija,
   po katerih naj se vsi poboljšamo in spreobrnemo,
   začenši z menoj, ki bom dal tihi zgled vsem drugim!
   Naj pride k nam Božje kraljestvo Miru, Ljubezni in Usmiljenja!
   Amen.

   Božje Usmiljenje, Božja Dobrota in Božja Ljubezen vate zaupamo in Te Slavimo!

   Odgovori
8. Hvala says:

   13. aprila, 2021 at 8:20

   VOJNA HUDOBCA ZOPER GOSPODA JE VOJNA ZOPER DRUŽINO

   HUDIČ SI OD STVARJENJA TEGA VESOLJSTVA NA VSE PRETEGE PRIZADEVA UNIČITI DRUŽINO, KI JE TEMELJ BOŽJEGA NAČRTA
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   VSAKA DRUŽINA JE SVETA DRUŽINA

   Človekova družina na zemlji je podoba božje družine v nebesih. Ona je, ki iz roda v rod posreduje Božji načrt. Ona je, ki iz roda v rod širi Božjo ljubezen in njegovo besedo.

   Propad družine pomeni razpad Božjega načrt v človeštvu, to je prelom odrešenja in svetosti pri ljudeh.

   Vsaka družina je sveta družina, kajti vsaka družina je ustvarjena po podobi troedinega Boga. Družina prenaša plamenico in Knjigo iz roda v rod, da bi svet še naprej osvetljevala Gospodova luč. Družina je vrv, ki skozi zgodovino povezuje ljudi med seboj, da bi človeštvo raslo in se množilo. Če to vrv presekamo, se človeštvo loči od svoje zgodovine; rodovi se bodo brez zgodovine in istovetnosti izgubili.

   Družina daje človeštvu njegovo človeško istovetnost in ji vtisne Božjo podobo. Družina ohranja spomin človeštva. Ljudje brez družine so človeštvo brez spomina. Človek brez spomina se vrti v krogu. Človeštvo brez spomina zastane v zgodovini in izumre.

   Družina je temelj Božjega načrta in vse sile zla si jo prizadevajo razdejati; vedno namreč z uničenjem družine omajejo temelje Božjega načrta.

   Vojna Hudobca zoper Gospoda je vojna zoper družino. Ta vojna je bistvo njegove vojne zoper Gospoda, kajti družina je podoba Boga. Hudič si od stvarjenja tega vesoljstva na vse pretega prizadeva uničiti družino, ki je temelj Božjega načrta.

   Družina je kraj, kjer človek občuje z Bogom in brati soljudmi. Brez nje je ta odnos uničen in ga nič ne more odtehtati. Če ga človek poskusi popraviti s človeškimi sredstvi, bo postal krhek in iztirjen; vse človeštvo bo utrpelo zlo, ki ga bo poslalo v neizogibno smrt.

   Ohranjajte svojo družino in jo z Božjo navzočnostjo varujte pred hudičevo zlobo. Varujte jo in jo ohranjajte z molitvijo in dialogom, s sporazumevanjem in odpuščanjem, z iskrenostjo in zvestobo, predvsem pa, kar je najpomembnejše, s posluhom.

   Poslušajte drug drugega z ušesi, s srcem, z usti in dlanmi. Dvignite roke od kravala tega sveta, ker pokvari in uniči vse, kot besnenje viharja in divji valovi uničijo hišo. Obvarujte toplino družine, kajti ves svet je ne odtehta. (Hanna Skandar; Izreki svetega Šarbela)

   https://www.sv-marko.net/

   Odgovori
   • Hvala says:

     13. aprila, 2021 at 8:26

     ODLOČILNO V ŽIVLJENJU!
     :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
     Družina je kraj, kjer človek občuje z Bogom in brati soljudmi. Brez nje je ta odnos uničen in ga nič ne more odtehtati. Če ga človek poskusi popraviti s človeškimi sredstvi, bo postal krhek in iztirjen; vse človeštvo bo utrpelo ZLO , KI GA BO POSLALO V NEIZOGIBNO SMRT.

     Odgovori
9. Hvala says:

   13. aprila, 2021 at 8:04

   TRPLJENJE-ZAVRŽENOST, KI JE DOLETELA JEZUSA
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Človek, ki ljubi Jezusa, trpi, kadar se srečuje s plitvo vero in kadar ne najde gorečnosti v srcu drugih. Posebno bolečino povzroča plitva vera družinskih članov: matere, očeta, bratov in sester, sorodnikov, saj so prav ti ljudje človeku, ki ljubi Gospoda, najbližji. Želi jim dobro. Rad bi jim povedal, da je Kristus pravi, živi in edini Bog, a ga preslišijo. Njegovi kriki obnemijo v notranjosti duše. Izzvenijo v oholost napuha brezbrižnih. V srcu se gorečnež zjoče, a ostaja nerazumljen, nepotolažen. Znajde se v primežu zavrženosti, ki je doletela Jezusa.

   Kako naj torej ljudem, ki jih imamo radi, dopovemo, naj ne zavračajo Božjih resnic, krščanske vere, Jezusove veličine, njegove Cerkve?

   Ni zdravila za tovrstno neodzivnost, brezčutnost, kajti vsak sam gospoduje svojemu srcu. In če v njem ni Boga ali je odrinjen, se Gospodar življenja ne vsiljuje. Čeprav človeka neizmerno ljubi, spoštuje njegovo svobodo. Tudi če to pomeni, da ostane človek v zemeljski minljivosti materialnega in ne more iskati tistega, kar je zgoraj, ker se ves čas peha za tem, kar je spodaj.

   Toda Gospodar življenja vedno znova nagovarja človeka, saj je nad njim Božje usmiljenje. Peter Millonig, Zasidran v veri

   https://www.sv-marko.net/

   Odgovori
10. Hvala says:

    13. aprila, 2021 at 7:17

    MISEL TEDNA
    :::::::::::::::::::::::::

    Ne moremo v resnici obhajati velikonočnih praznikov in velikonočnega časa, če ne umremo tistemu delu samega sebe, kjer smo preveč živi: svoji nečimrnosti, svojim bojaznim, svoji žalosti, svoji sebičnosti, in ako ne vstanemo v tistemu delu samega sebe, kjer smo preveč mrtvi: v veri, upanju, odpuščanju, v ljubezni, v veselju …

    Kristus je vstal! Nepopisno je naše veselje zaradi velike odrešitve. Vzklikajmo v veselju in se radujmo. Aleluja!

    https://www.sv-marko.net/

    O tihoti kot šoli umiranja sem razmišljal pred leti ob mislih p. Grčarja (Mirenski grad)

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI
    ——————————————-
    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI
    ————————————–
    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU
    ………………………………………………………………………………………………
    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI
    ……………………………………………………………………..
    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI
    …………………………………………………………
    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU
    …………………………………………………………..
    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

    Odgovori