Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   24. aprila, 2021 at 20:22

   KRISTUS IMA BESEDE VEČNEGA ŽIVLJENJA – PETER V IMENU VSEH IZPOVE OPREDELITEV ZANJ, SAJ NE POZNA VEČJE GOTOVOSTI, KAKOR JE ON, KI JE SVETI OD BOGA!

   Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,60-69):

   Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govoril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.«

   Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, Božji.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C60-69&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Po Jezusovem govoru nastopi med učenci kriza. Mnogi odidejo, dvanajstere pa povabi, naj se jasno odločijo. Peter v imenu vseh izpove opredelitev zanj, saj ne pozna večje gotovosti, kakor je on, ki je Sveti od Boga. Vedno znova se moram opredeliti za Jezusa, njegovo besedo in dar večnega življenja. Gospod, čeprav me kdaj prime skušnjava, da bi te zapustil, te prosim za Svetega Duha, da me bo krepil in mi pomagal v zvestobi. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Molimo za duhovne poklice:

   Gospod Jezus, dobri pastir!
   daroval si svoje življenje,
   da bi ga vsi imeli v izobilju.
   podari bogastvo svojega življenja vsem ljudem,
   posebno fantom in dekletom,
   ki jih kličeš v svojo službo.
   razsvetljuj jih pri odločitvi,
   pomagaj jim v težavah,
   ohranjaj njihovo zvestobo,
   da bodo velikodušno in pogumno kakor ti
   darovali svoje življenje.
   (povzeto po: skofija-novomesto.si)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   24. aprila, 2021 at 11:44

   DAN, KO NE BO VEČ REVŠČINE BO TISTEGA DNE, KO BOD VSI SPOZNALI, DA JE NAŠ TRPEČI SOSED SAM BOG
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   Na svetu je veliko trpljenja — zelo veliko. In materialno trpljenje je zaradi lakote, zaradi brezdomstva, zaradi vseh vrst bolezni. Še vedno pa mislim, da je največje trpljenje osamljenost, občutek, da nisi ljubljen, da nimaš nikogar. Vedno bolj sem spoznavala, da je najhujša bolezen, ki jo kdorkoli kdaj koli lahko občuti, biti nezaželen.

   Ko bodo vsi spoznali, da je naš trpeči sosed sam Bog, boste spoz­nali tudi posledice — tistega dne ne bo več revščine in me — misijonarke ljubezni — ne bomo več imele dela.

   TRPLJENJA ENIH MORE BITI KRIV POHLEP DRUGIH
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   Zakaj so morali ljudje umirati od sestradanosti?
   Če so ubogi morali kdaj umreti zaradi lakote, niso umrli zato, ker Bog ni poskrbel zanje, pač pa zato, ker jim vi in jaz nismo dali, ker nismo bili orodje ljubezni v božjih rokah, da bi jim dali kruha, da bi jim dali obleko; ker ga nismo prepoznali, ko je Kristus spet prišel v bedni preobleki — v lačnem človeku, v osamljenem človeku, v brezdomnem otroku in iskal zavetja… Trpljenja enih more biti kriv pohlep drugih.

   TRPLJENJE ZARADI POMANJKANJA MIRU V DRUŽINI
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   Danes je po svetu toliko trpljenja in mislim, da se velik del le-tega začenja doma. Svet tako trpi, ker ni miru. Miru pa ni, ker ga ni v dru­žini in imamo na tisoče in tisoče razbitih domov. Iz naših domov moramo narediti središča sočutja, neprenehoma moramo odpuš­čati in tako prinašati mir.

   ČLOVEKOV NAJLEPŠI DAR JE, DA MORE BITI DELEŽEN KRISTUSOVEGA TRPLJENJA
   TRPLJENJE, DELJENO S KRISTUSOVIM TRPLJENJEM
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   Trpljenja je po svetu vedno več. Ljudje so lačni nečesa, kar je lepše, nečesa, kar je večje od tistega, kar jim drugi ljudje lahko dajo. Danes vlada na svetu velika lakota po Bogu. Povsod je veliko trpljenja, velika pa je tudi lakota po Bogu in medsebojni ljubezni. Trpljenje samo ni nič; toda trpljenje, ki je deljeno s Kristusovim trpljenjem, je čudovit dar. Človekov najlepši dar je, da more biti deležen Kristusovega trpljenja( mati Terezija).
   http://www.mirenski-grad.si/taxonomy/term/44/0?page=28

   Odgovori
3. Hvala says:

   24. aprila, 2021 at 8:14

   KAKO MORE USMILJENI BOG DOPUSTITI TAKŠNO TRPLJENJE? ( Misli matere Terezije)

   (»Kako more usmiljeni Bog dopustiti takšno trpljenje, umiranje otrok zaradi lakote, umiranje ljudi v potresih,« je vprašal časnikar. »Kaj rečete na to?«) Kaj bi bil svet brez vsega tega trpljenja? To je trpljenje nedolžnih prav tako kakor je bilo Jezusovo. Za nas je trpel in vse nedolžno trp­ljenje je pridruženo njegovemu odrešenju. To je so-odrešenje. To pomaga reševati svet pred še hujšimi stvarmi.

   BREZ NAŠEGA TRPLJENJA BI BILO NAŠE DELO ZGOLJ SOCIALNO DELO
   TRPLJENJE KOT DEL ODREŠENJA

   Brez našega trpljenja bi bilo naše delo zgolj socialno delo, zelo dobro in koristno, vendar pa ne bi bilo delo Jezusa Kristusa, ne bi bilo delo odrešenja. Jezus nam je hotel pomagati, tako da je z nami delil naše življenje, našo osamljenost, našo agonijo in smrt. Vse to je vzel nase in odnesel v najtemnejšo noč. Odrešil nas je samo s tem, da je postal eno z nami. Mi smemo narediti isto; vsa beda ubogih, ne samo njihova materialna revščina, temveč tudi duhovna beda, mora biti odrešena.

   NOSILEC LJUBEZNI JE NOSILEC KRIŽA

   Ne poskušajmo pobegniti pred križem ponižanj, pač pa izrabimo pri­ložnost, da bi bili kot Jezus. Pustimo mu, da svoje trpljenje živi v nas. Biti nosilec ljubezni pomeni biti nosilec križa. Morda pademo, ko nosimo križ. Prosite Simona, naj vam pomaga… Na križu nam je Jezus pokazal najgloblje uboštvo; popolno pre­danost in vdanost svojemu Očetu. Nadenimo si torej danes uboštvo njegovega trpljenja. Naredite nekaj, s čimer bi trpeli z njim. Morda vas Jezus kaj prosi na poseben način, morda nekaj malega.

   PRIPROŠNJA IN NEDOLŽNO TRPLJENJE

   KAJ BI SE ZGODILO S SVETOM, ČE NEDOLŽNI LJUDJE NE BI TOLIKO TRPELI?

   Kaj bi se zgodilo s svetom, če nedolžni ljudje ne bi toliko trpeli? Oni so tisti, ki ves čas prosijo za nas. Njihova nedolžnost Bogu ugaja. Ko sprejemajo trpljenje, posredujejo za nas.

   http://www.mirenski-grad.si/taxonomy/term/44/0&page=27

   Odgovori
4. Hvala says:

   24. aprila, 2021 at 7:54

   BOG SE RAZODEVA V USMILJENJU

   KAKO BOG PREMAGA ZLO NA SVETU

   Poglejte, kako Bog premaga zlo na svetu, da se poniža in si ga naloži. To je tudi način, kako lahko mi dvignemo druge. Ne tako, da jih obsojamo, da jim zaukazujemo, kaj naj počnejo, ampak, da jim postanemo bližnji, z njimi trpimo ter z njimi podelimo Božjo ljubezen. Bližina je stil Boga do nas. To je rekel on sam Mojzesu: ‘Pomislite, katero ljudstvo ima bogove tako blizu sebi, kot imate vi mene’. Bližina je stil Boga v odnosu do nas.

   http://mirenski-grad.si/jezusov-krst-bog-se-razodeva-v-usmiljenju

   Odgovori
5. Hvala says:

   24. aprila, 2021 at 6:44

   LJUBEZEN DO SOVRAŽNIKOV

   Jezus zelo dobro ve, da je ljubezen do sovražnikov onkraj naših zmožnosti, vendar pa je zato postal človek: ne zato, da bi nas pustil takšne, kakršni smo, ampak da bi nas preoblikoval v može in žene, ki so sposobni večje ljubezni, ljubezni njegovega in našega Očeta. To je ljubezen, ki jo Jezus podari tistemu, ki ‘ga posluša’. In tako postane mogoče! Z Njim, zahvaljujoč njegovi ljubezni, njegovemu Duhu, moremo tudi mi ljubiti tistega, ki nas ne ljubi, tudi tistega, ki nam dela hudo.

   ZLO JE MOGOČE PREMAGATI Z DOBRIM

   Zlo je mogoče premagati premagati z dobrim. Včasih se lažje spominjamo krivic in slabega, ki so nam ga storili in ne dobrih stvari. Nekateri ljudje imajo to navado in postane bolezen. To so ‘zbiralci krivic’: spominjajo se le slabih stvari, ki so jim jih storili. To ni pot. Jezus nam pravi, da moramo storiti nasprotno. Spominjati se dobrih stvari in ko pride kdo, ki obrekuje, ki govori slabo o drugem, reči: ‘Ja, morda, vendar pa ima to dobro lastnost…’ Obrniti na glavo besede. To je revolucija usmiljenja.

   USMILJENJE PREMAGA ČLOVEŠKO LOGIKO

   Na ta način Jezus želi, da v vsakem srcu Božja ljubezen zmaga nad sovraštvom in zamero. Logika ljubezni, ki doseže najvišjo točko v Kristusovem križu, je to, kar je značilno za kristjana in nas spodbuja, da bi šli naproti vsem z bratskim srcem. Vendar pa kako je mogoče premagati človeško nagnjenje in posvetni zakon povračila? Odgovor poda Jezus v istem evangeljskem odlomku: ‘Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče!’ (v. 36). Kdor posluša Jezusa, kdor se trudi, da bi mu sledil, tudi če ga to stane, postane Božji sin in začenja biti resnično podoben Očetu, ki je v nebesih. Postanemo zmožni stvari, za katere nikoli ne bi mislili, da bi jih lahko rekli ali storili, oziroma bi se jih prej sramovali, ki pa nam zdaj dajo veselje in mir. Ni nam potrebno biti več nasilni, z besedami in dejanji; odkrijemo, da smo sposobni nežnosti in dobrote; in čutimo, da vse to ne prihaja od nas, ampak od Njega! – in se torej s tem ne ponašamo, ampak smo za to samo hvaležni.

   LJUBEZEN PODELI OSEBI DOSTOJANSTVO

   Ne obstaja nič večjega in rodovitnejšega od ljubezni: ta podeli osebi vse njeno dostojanstvo, medtem ko jo, nasprotno, sovraštvo in maščevanje razvrednotita, s tem ko iznakazita lepoto bitja, ki je ustvarjeno po Božji podobi.

   http://www.mirenski-grad.si/it/node/6638

   Odgovori
6. Miro says:

   23. aprila, 2021 at 20:05

   JEZUS: »KDOR JÉ MOJE MESO IN PIJE MOJO KRI, OSTAJA V MENI IN JAZ V NJEM« (Jn 6,56) – GOSPOD, DAJ, DA BOM PO DARU EVHARISTIJE POGLABLJAL ODNOS S TEBOJ!

   Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6, 52-59):

   Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C52-59&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Judje ne razumejo, kako jim more Jezus dati jesti svoje telo. Spregovori jim še o daru svoje krvi, ker je evharistija udeleženost pri njegovi žrtvi na križu. Dar, ki ga je prejel od Očeta, daje ljudem za hrano življenja. Po evharistiji bom vedno bolj vstopal v Jezusovo ljubezen in njegov odnos z Očetom. Gospod, daj, da bom po daru evharistije poglabljal odnos s teboj. Naj v tej moči prenašam žrtve in preizkušnje, zlasti pa naj me ne premaga površnost, da ne bi živel iz tebe. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Molimo za duhovne poklice:

   Dobri Jezus, poslušaj nas. Večkrat smo žalostni,
   ko ugotavljamo, da vedno manj fantov in deklet
   pokličeš v redovniški in duhovniški poklic. Ali
   nočeš imeti naslednikov? Znižuje se število redovnic,
   duhovnikov in redovnikov. Postajamo malodušni.
   Hvaležni in začudeni smo. Dvatisoč let spremljaš
   Cerkev in kljub slabostim in preizkušnjam še vedno
   živi. Gospod Jezus, povej nam, kaj naj storimo!
   Gospod, ali ne kličeš več? Ustavim se, prisluhnem
   in te slišim. Nisi utihnil. Govoriš. Vsak dan deluješ
   na mnogotere načine. Vsak dan vabiš, trkaš na vrata.
   Razodevaš se na veliko načinov. V vseh nas prebujaš
   dobroto in ljubezen. Ne slišimo te, nočemo te slišati.
   Gluhi smo. Vabiš nežno in čuteče, nisi nasilen in trd.
   Povabiš in čakaš. Gospod, naj bo naša prošnja, da bi te
   slišali. Gospod, glasneje pokliči tiste, ki jih je strah
   slišati tvoj glas. S svojimi besedami ne bojte se, Gospod,
   pokliči po imenu fante in dekleta. Naj premagajo strah
   in začutijo, da je Božja ljubezen, ki daje moč in upanje.
   Dobri in plemeniti so, vsejal si vanje darove. Naj jih
   vsemu svetu delijo po duhovništvu ali redovništvu.
   Gospod, ne smeš ostati sam. Poskrbi, da se bo tvoja
   ljubezen uresničevala, saj jo svet tako zelo potrebuje.
   Svet je lačen tvoje ljubezni. Naši zgledi duhovniškega in
   redovniškega poklica so skromni. Gospod, pomagaj nam
   na poti poklica, da bi izžarevali tvojo ljubezen in veselje.
   To naj privlači in kliče mlade na pot za teboj. Gospod,
   le eno prosimo, da bi te slišali, poslušali in šli za teboj.
   (povzeto po: jezuiti.si)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   22. aprila, 2021 at 13:54

   PAPEŽEVA KATEHEZA O USTNI MOLITVI: BESEDE, KI NAS ZA ROKO VODIJO K BOGU – USTNA MOLITEV NAJVARNEJŠA IN JO JE VEDNO MOGOČE PRAKTICIRATI!

   Čeprav vsi vemo, da molitev ne pomeni ponavljanja besed, je ustna molitev najvarnejša in jo je vedno mogoče prakticirati, je dejal papež Frančišek. Izpostavil je, da je ustna molitev v krščanskem življenju nekaj nujnega. Jezus je učence, ki jih je privlačevala molčeča molitev, naučil ustno molitev: Oče naš. Ustne molitve ne smemo zaničevati. To je namreč molitev preprostih, ki nas jo uči Jezus. Besede, ki jih izgovarjamo, nas držijo za roko; včasih nam povrnejo okus, prebudijo tudi najbolj zaspano srce; ponovno obudijo čustva, ki smo jih izgubili iz spomina. Te besede nas za roko vodijo v izkušnjo Boga, je poudaril sveti oče in spomnil tudi na znano molitev ruskega romarja, ki je kar naprej ponavljal isti vzklik: »Jezus Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se nas, grešnikov!«

   Svetopisemski odlomek: Ps 130,1-5

   »Iz globočine, o Gospod, kličem k tebi,
   Gospod, usliši moje klice.
   Tvoja ušesa naj prisluhnejo
   glasu moje ponižne prošnje.
   Če boš gledal, o Gospod, na krivdo,
   Gospod, kdo bo mogel obstati?
   Toda pri tebi je odpuščanje,
   da bi ti v spoštovanju služili.
   Upam v Gospoda, moja duša upa,
   čakam na njegovo besedo.«

   Več o papeževi katehezi o ustni molitvi na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-04/papezeva-kateheza-o-ustni-molitvi-besede-ki-nas-za-roko-vodijo.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   21. aprila, 2021 at 20:05

   JEZUS: »JAZ SEM KRUH ŽIVLJENJA. KDOR PRIDE K MENI, GOTOVO NE BO LAČEN, IN KDOR VAME VERUJE, GOTOVO NIKOLI NE BO ŽEJEN« (Jn 6,35) – GOSPOD JEZUS, PROSIM TE, ODPRI MI OČI, DA BOM VIDEL IN SPREJEL DAR TVOJE LJUBEZNI!

   Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,35-40):
   Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. Toda rekel sem vam, da ste me celo videli, in vendar ne verujete. Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C35-40&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Judje vidijo čudež, toda ne verujejo v Jezusa. On jim pokaže, da ga je Oče poslal, da bi vernikom podaril »večno življenje«. Jezusova žrtev iz ljubezni prinaša novo moč za življenja ljudi. Za svojega duha ne bom iskal nadomestkov, ampak Jezusovo ljubezen v besedi in evharistiji. Gospod, s svojim darom okrepi mojo občutljivost. Odpri mi oči, da bom videl in sprejel dar tvoje ljubezni. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Vztrajno molimo sveti rožni venec in Gospoda Jezusa prosimo za milost, da bi z Njegovo pomočjo mogli odkriti in sprejeti njegov neizmerni dar svete evharistije ter v Njegovi moči ljubiti Boga in bližnjega. V evharističnem duhu ga prosimo tudi za nove duhovne poklice.

   MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE

   Gospod Jezus Kristus,
   veliki in večni Duhovnik,
   žalostno je tvoje srce,
   ko gledaš ovce brez pastirja.
   Zato v tvojem imenu in po tebi
   prosimo nebeškega Očeta,
   naj pošlje delavcev na svojo žetev.
   Jezus, ljubitelj čistosti,
   pomagaj krščanskim staršem vzgajati
   njihove otroke v duhu požrtvovalnosti.
   Daj, da bodo velikodušno darovali
   za tvojo službo tiste, ki jih ti kličeš.
   Učitelj apostolov,
   izberi med našo mladino tiste,
   ki nam bodo darovali daritev svete maše,
   delili svete zakramente,
   molili in se za nas žrtvovali.
   Dobri pastir, varuj jih pred
   zunanjimi in notranjimi nevarnostmi.
   Daj jim stanovitnost v svetem poklicu,
   da postanejo duhovniki po tvojem srcu.
   Naj polni vere in ljubezni do tebe
   in tvoje svete Cerkve
   nesebično posvetijo vse svoje moči
   ohranjanju in širjenju tvojega kraljestva
   v neumrljivih dušah.
   Mati Marija, varuj naša semenišča,
   da pride iz njih mnogo svetih duhovnikov,
   ki bodo ohranili našemu narodu zaklad svete vere.
   Amen.

   Gospod, pošlji delavce na svojo žetev!

   Odgovori
9. Miro says:

   21. aprila, 2021 at 10:04

   VPRAŠAJMO SE, KAKO JE Z NAMI KOT BOŽJIMI SODELAVCI – ALI TUDI JAZ TAKOLE RAZMIŠLJAM, KO JE TREBA, KAJ NAREDITI: »ZAKAJ JAZ? NAJ KDO DRUG!«

   Enkrat smo o tej zgodbi že pisali, ker pa gre za zelo pomembno stvar, ne bo odveč, če ponovno razmislimo o tem sporočilu.

   Nekoč je živel kralj, ki je povabil svoje podložnike na gostijo. Povabljencem je naročil, naj vsak prinese s seboj steklenico vina. Rekel je, da bodo to vino zlili v velik sod. Ljudje so si mislili: »Kaj pa pomeni ena steklenica vina? Nesel bom steklenico vode in nihče ne bo niti opazil.« Ko so bili gostje že zbrani, je kralj ukazal služabnikom, naj postrežejo ljudem s tem, kar je v sodu. Dobili so vodo, kajti vsi so mislili: »Kaj pomeni moja steklenica vina? Nesel bom steklenico vode in nihče ne bo niti opazil.«

   V razmislek: »Zakaj jaz? Naj kdo drug,« slišijo večkrat duhovniki, ko koga nagovorijo, naj naredi to ali ono stvar. Največkrat se niti ne zmenijo za povabilo, misleč: »Se bo že kdo odzval.« Ali kolikokrat slišimo: »Bo že kdo drug to naredil!« ali: »Bo že kdo to opravil!«. Težava je v tem, da ne misliš tako samo ti…

   (Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja)

   Odgovori
10. Miro says:

    21. aprila, 2021 at 8:56

    SVET MINE IN NJEGOVI VIHARJI NJEGOVE KRIVICE IN HUDOBIJE; SAMO BOG JE VEČEN (sv. Leopold Mandić)

    – Vedno izkazujmo ljubezen, da jo bomo našli tudi pri nebeškem Očetu! Samo z ljubeznijo in po ljubezni smo v miru z Bogom, z bližnjim in s seboj.

    – Navdušenje je vsekakor nekaj dobrega, toda pri pretiravanju se kaj rado sprevrže v zanesenost, ki je pravzaprav pomanjkljivost. Pretiranost namreč nikoli ni dobra.

    – Nismo mi umrli za duše, ampak Jezus; on je prelil zanje svojo božjo kri. Kakor nas je učil s svojim zgledom, taki moramo biti do duš.

    – Pogum! Zaupajte v Gospoda! Jezus je zdravnik in zdravilo.

    – Vedno moramo biti združeni s Kristusom in z njegovim evangelijem po veri, ki deluje po ljubezni. Tako bo Kristusova milost v naših srcih vedno obilna.

    – Svet mine in njegovi viharji, njegove krivice in hudobije. Samo Bog je večen. Vsakogar bo poplačal, kakor zasluži, zato je vredno ostati z njim v prijateljstvu.

    (sv. Leopold Mandić, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori