Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   28. aprila, 2021 at 16:37

   SIMPTOM PREVELIKE AGANŽIRANOSTI

   AVTOR: p. Damjan Ristić

   Predgovor
   V karizmatični prenovi v Svetem Duhu se, tako kot
   na drugih področjih družbenega udejstvovanja,
   srečujemo s pojavom izgorelosti (»Burn out«), pre-
   obremenjenosti in naveličanosti za svoje udejstvo-
   vanje, zlasti če to ni povezano z vidnimi uspehi in
   napredkom. Enostavno izgubljamo voljo…, ker
   smo hoteli dobro, ker smo si prizadevali pomagati,
   ker smo se hoteli žrtvovati, … vendar na način, ki
   za nas ni (dovolj) primeren in končno, očitno ni v
   Božjem načrtu. Spodnji članek p. Damjana Rističa,
   ki govori o preveliki prizadevnosti v načelno dobrih
   stvareh, je tehten in večplasten ter nas opozarja…
   https://drive.google.com/file/d/1gKUe06kQEJ0Gg9LGhoMIE2UcX8MzxoDD/view
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Priloženo lahko v celoti preberete članek o izgorelosti. Strinjam se kot pravi p. Damjan Ristić, delamo, pojavlja se utrujenost, hoteli smo pomagati, vendar na način, ki za nas ni primeren in ni tudi v Božjem načrtu za nas. Večkrat sem že napisala, da je potrebno MOLITI K SVETEMU DUHU, DA NAM BO POKAZAL, KAJ JE ZA NAS BOŽJA VOLJA. Ljudje delamo načrte brez Boga. Po našem mišljenju bi to naredili, pa tam, pa bi tam pomagali , itd, veliko del, brez učinka, samo utrujenost in brezvoljnost.

   VEDNO JE POTREBNO DELATI TISTO, KAR JE BOŽJA VOLJA ZA NAS. ČE NAM GOSPOD NALOŽI NALOGE, NAM BO NALOŽIL TAKE, KI SO PRIMERNE ZA NAS IN NE BOMO PREGORELI , KAJTI CILJ JEZUSA NI , DA SMO UNIČENI Z DELOM, AMPAK DA UŽIVAMO V DELU, KI NAM GA JE ON DODELIL IN GA POSLUŠAMO, A TEM SLUŽIMO BRATOM IN SESTRAM.

   SAMOVOLJNIM ODLOČITVAM SE JE POTREBNO ODREČI, DA NAS BO LAHKO VODIL SVETI DUH, DA NE BOMO NEKORISTNI IZGORELI SLUŽABNIKI NA SVETU.

   Odgovori
2. Hvala says:

   28. aprila, 2021 at 16:13

   NISMO BOLNI ZATO, KER JE TO BOŽJA VOLJA,
   AMPAK, KER SE NISMO NAUČILI POSLUŠATI, PREBIRATI, PREMIŠLJEVATI,
   PONOTRANJITI BOŽJE BESEDE IN ŽIVETI PO NJEJ

   POSLUŠATI JEZUSA POMENI ISTO KOT UMIRATI SAMEMU SEBI

   Če se na primer težko bolni
   človek odloči, da bo molil, pa moli nekaj časa, in
   tudi če je molil in rotil Boga, naj mu pomaga, ne
   ozdravi, se je v njem utrdilo prepričanje, da je to pač
   Božja volja. »Bog hoče, da sem bolan!«

   Resnica pa je v tem, da nas poglabljanje v Božjo
   besedo, premišljevanje in molitev, ki izvira iz tega,
   vodi v drugo smer. Potem ko je Jezus povedal prili-
   ko o sejalcu Božje besede (prim. Mt 13,1–9), je žal
   moral obenem ponoviti tudi preroške besede Izaija,
   ki jih je povedal že šeststo let prej in jasno označuje-
   jo držo večine nas, ljudi, do konca časov: »Poslušali
   boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste,
   gledali – a ne boste videli. Otopelo je namreč srce
   temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si
   oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da
   ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz
   ne ozdravil« (Mt 13,14–15).

   Torej, kaj je Jezus rekel? Da je otopelo njihovo
   srce. In ker ga ne poslušajo z vsem srcem, se tudi
   ne spreobrnejo in jih On ne more ozdraviti. Božja
   volja gotovo ni, da smo bolni, ampak zdravi! Zato
   je potrebno, da poslušamo Njegovo besedo, da
   jo sprejmemo s srcem (jo premišljujemo, ob njej
   molimo), se tako spreobrnemo in posledično tudi
   ozdravimo. Tu torej najdemo odgovor, zakaj mnogi
   ne ozdravijo.
   Kaj ne pravi prerok Izaija: »V resnici je nosil naše
   bolezni, naložil si je naše bolečine« (Iz 53,4). Ali pa
   apostol Pavel, ko pravi: »Zato pa je med vami veliko
   slabotnih in bolehnih in precej jih je že zaspalo« (1 Kor
   11,30). TOREJ NISMO BOLNI ZATO, KER JE TO BOŽJA VOLJA,
   AMPAK, KER SE NISMO NAUČILI POSLUŠATI, PREBIRATI, PREMIŠLJEVATI,
   PONOTRANJITI BOŽJE BESEDE IN ŽIVETI PO NJEJ

   Kaj ne pomeni poslušati Jezusa isto kot umirati
   samemu sebi? Kaj ni sam Jezus umiral samemu sebi
   in bi pokoren do smrti? Čeprav je bil Božji Sin, se
   je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine in poslušnosti
   (prim. Heb 5,8). Torej, če hočem biti zdrav in živeti
   življenje, polno pravih in večnih sadov, je potrebno
   zgoraj omenjeno. »Kdor ima ušesa, naj posluša«
   (Mt 11,15).

   https://drive.google.com/file/d/1gKUe06kQEJ0Gg9LGhoMIE2UcX8MzxoDD/view

   Odgovori
3. Miro says:

   28. aprila, 2021 at 13:00

   NAJBOLJŠA MOLITEV JE TISTA, KI JE V NJEJ NAJVEČ LJUBEZNI! (Charles de Foucauld)

   – Naša ljubezen se nikoli ne bo mogla približati tisti ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Prosimo ga, da bi mu mogli dati vsaj vso tisto ljubezen, ki smo je sposobni.

   – Trpeti za tistega, ki ga ljubiš, je najbolj prepričljiva pot da dokažeš ljubezen … In večje ko je trpljenje, bolj prepričljiv je dokaz, bolj globoka je ljubezen, ki jo izpričujemo.

   – Ljudje vere bomo, če bomo v vsakem človeku, za vsemi zagrinjali in za videzom, videli nedopovedljivo sveto bitje – del Kristusovega telesa. Vsakega ubogega, vsakega bolnega, ki pride k nam, moramo imeti za sveto bitje, v katerem živi Jezus.

   – Naj se zgodi kar koli: če sem dober, bo moj mimohod po tej Zemlji za duše koristen. Če pa sem slab ali povprečen, bom morda veliko delal, toda po mojih rokah se ne bo izvršilo veliko dobrega.

   – Najboljša molitev je tista, ki je v njej največ ljubezni. Tem boljša je, čim bolj so pogledi duše prežeti z ljubeznijo, čim nežneje, čim bolj ljubeče se duša zadržuje pred svojim Bogom.

   – Ker si ti, o Bog, moj Oče, tako dober do mene, moram biti tudi jaz dober do drugih. Ker hočeš biti moj Oče in Oče vseh ljudi, moram biti vsakemu človeku kar najljubeznivejši brat.

   (Charles de Foucauld, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   28. aprila, 2021 at 10:21

   KDOR VIDI MENE, VIDI OČETA – KO JEZUS GOVORI O SEBI, GOVORI VEDNO V ODNOSU DO OČETA IN POSLANSTVA, KI GA JE PREJEL OD NJEGA – VSE, KAR JEZUS DELA, RAZODEVA OČETA IN NJEGOV NAČRT!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 12, 44-50):

   Jezus je zaklical in rekel: »Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal. Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal. Jaz sem prišel kot luč na svet, da nihče, kdor veruje vame, ne ostane v temi. Če kdo sliši moje besede in se po njih ne ravna, ga ne sodim jaz, ker nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil. Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; beseda, ki sem jo govoril, ta ga bo sodila poslednji dan. Kajti nisem govoril sam od sebe, temveč Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim, in vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je povedal Oče.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+12%2C44-50&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE:

   Očetje so ponosni na svoje sinove in matere na svoje hčere. V družbi radi govorijo o svojih otrocih in se postavljajo z njihovo modrostjo, sposobnostjo in pridnostjo. Žal se večkrat dogaja, da je treba veliko govoriti in prepričevati druge, ker je dejansko stanje daleč od pričakovanega. Največkrat so otroci vse kaj drugega od tega, kar govorijo njihovi starši. Eden od razlogov je ta, da so današnji otroci zelo premeteni igralci. Pred starši znajo krasno zaigrati pridne, nedolžne fantke in punčke, ko pa so daleč od doma, so velikokrat podobni nevzgojenim nasilnežem, ki ne pustijo nobene stvari na svojem mestu. Drugi razlog pa je ta, da je vzgoja na zatožni klopi: hiter tempo jemlje čas za razmišljanje in pogovor, zato je vzgoja bolj podobna gasilski cevi, ki jo vključimo, ko je treba pogasiti požar.

   Je bilo tako tudi v Jezusovem primeru? Slišali smo Očetov stavek ob njegovem spremenjenju na gori: »Ta je moj Sin, moj izvoljenec, njega poslušajte!« Isti stavek je zapisan ob dveh Jezusovih ključnih dogodkih: njegovem krstu v Jordanu, ko se je razodel kot odrešenik in spremenjenju, ko je izbranim apostolom razodel, od kod prihaja njegova moč in poslanstvo.

   Nebeški Oče le nekajkrat spregovori o svojem Sinu, a stavki, ki so zapisani, razodevajo Sina, ki je pokoren in sposoben izpeljati poslanstvo, ki mu je bilo zaupano. Oče se veseli Sina, mu zaupa in ne dvomi v odrešenjski načrt, ki ga bo Sin izpeljal od začetka do konca.

   Jezus pa, obratno, zaupa Očetu. Ko govori o sebi, govori vedno v odnosu do Očeta in poslanstva, ki ga je prejel od njega. Vse, kar Jezus dela, razodeva Očeta in njegov načrt, zato lahko svoje učence posvari: »Filip, toliko časa sem med vami in mi praviš: Pokaži nam Očeta in zadosti nam bo. Kdor vidi mene, vidi Očeta.«

   Je mogoče ta pristni odnos medsebojne ljubezni in zaupanja prenesti v naše družine, v odnose med starši in otroci? Ja, to je možno in mislim, da najdemo številne družine, kjer lahko to občutimo. Ustanovitelj salezijancev, sveti Janez Bosko je rad ponavljal: »Potrudi se, da te bodo imeli radi!« Ljubezen pa je tam, kjer je zaupanje, kjer niso na eni strani tisti, ki vedo vse in zato ne delajo napak, na drugi pa grešni kozli, ki nič ne znajo in vedno naredijo vse narobe. Pravi odnosi so lahko tam, kjer je prostor za Boga, ki gladi in ureja stvari z odpuščanjem in usmiljenjem. Kdor posnema Boga, ki nas ljubi in nam odpušča, ustvarja odnose, kjer se vsi čutijo sprejeti, spoštovani in cenjeni.

   »To je moj ljubljeni sin, ljubljena hči. Ponosni smo nanju, res sta nam v spodbudo, ker nas cenita, zato se ne bojimo, ampak smo vesela in srečna družina.« Kako lepo je poslušati starše, ki se na tak način pohvalijo pred drugimi in pred Bogom.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     28. aprila, 2021 at 11:12

     Ja, točno je tako, kot je zapisano.
     Ljudje pa smo tisti, ki kar naprej iščemo lažjo in krajšo pot, ki bi prinesla takojšne uspehe brez trpljenja. Priznam, da je težko izpolnjevati Božjo voljo, včasih se v človeku vse upira in trese, ne vem koliko med vami je morda že to doživelo.

     Zato je potreben res oseben odnos, tako kot je med OČETOM IN JEZUSOM IN SVETIM DUHOM, ODNOS ZAUPANJA IN NE STRAHU. DA SE ČLOVEK PODREDI GOSPODOVI VOLJI JE POTREBNO POPOLNO ZAUPANJE V NJEGA IN MU ODKRITO POVEDATI, KAJ ŽELIMO. ŽELIMO DELATI DOBRO, ŽELIMO HODITI PO JEZUSOVI POTI ALI NE!? KO SE ENKRAT ODLOČIMO ZA GOSPODA ,PA JE POTREBNO ŽIVETI TAKO KOT ON UČI, PROSITI ZA MILOSTI.

     Nobeden človek ne more sam odpustiti nekomu, ki ga je prizadel, brez da bi za to prejel milost. To je težak boj, povem vam tudi iz svoje izkušnje. Človek že reče: mu odpuščam; ampak dokler v srcu to boli, poteka bitka med dobrim in zlim, rana ni zaceljena:_ POMAGA IN NAREDI LAHKO SAMO GOSPOD. GOSPOD SE BOJUJE ZA NAŠO PRAVDO, ČE MU JO IZROČIMO. Samo Gospod nas lahko potegne iz hudobije in ozdravi.

     Zato je potrebno vedno moliti in prositi, pa prejemati Jezusovo telo v ta namen. Sami nismo sposobni ničesar.
     Če pogledamo Jezusove učence, ki so hodili vsak dan z Njim, kako so bila njihova srca otrdela, nepripravljena še za milosti, na nek način so razmišljali še posvetno. Potem, ko so prejeli Jezusovo milost, so postali drugačni in drugače so razmišljali.

     Kar se pa tiče otrok v današnjem času je moje mnenje in tudi še nekaterih drugih, da otroke preveč “zavijamo v vato”, to pomeni, da mora dobiti vse kar želi in da ne okusi nobenega trpljenja. Največji problem je pa ta, da se ne moli za njih in se jih ne izroča GOSPODU, DA JIH ON VZGOJI IN VARUJE IN VODI SKUPAJ Z MARIJO, KI JE EDINA PRAVA MATI. Zemeljska mati ne more narediti tisto, kar lahko naredi NEBEŠKA NAŠA MATI.

     Problem pri vzgoji je tudi ta, ker si starši ne vzamejo časa za otroke. ZA TO JE POTREBEN TRUD. Bolj pomembne so za nekatere ljudi druge posvetne dejavnosti in uspehi. Premalo se zavedamo, da uspeh daje samo GOSPOD.

     Zato pa je res potrebno vse narediti za sodelovanje z Bogom. Če bomo samo prosili, pa nič sodelovali z Bogom in nič poslušali Njegovih navdihov, ne bo šlo. Gospod želi OSEBEN ODNOS Z NAMI, TUDI OČE , SIN IN SVETI DUH IMAJO OSEBEN ODNOS MED SEBOJ.

     Najlaže je res obsojati drugega, ko nekaj naredi narobe, mogoče zelo narobe. Jaz pa pravim, če mu z Božjo pomočjo človek odpusti, mu pomaga, ga tolaži, je nekako tako kot bi daroval življenje za njega. Vse oživi, ni mrtvo, tudi Jezus je odpustil in dal življenje za nas.

     Odgovori
     • Miro says:

       28. aprila, 2021 at 12:25

       Ga. Hvala, dobrodošel tudi vaš pogled, hvala zanj. Naj nas pričujoča Božja beseda, ob njej pa tudi razlage, izvirajoče iz odrešenjskih studencev Božjega usmiljenja, tako močno pretresejo v srcu, da se bomo zbudili iz lagodnega spanja, z veseljem zaživeli v dejavni moči Svetega Duha, ter z usmiljenjem po Jezusovem zgledu objemali trpeče ljudi. Naj nam živa Beseda podari pravo misel in besedo, srce naj se v globini vname v ognju Svetega Duha, z molitvami in deli naših rok pa Božje usmiljenje približujmo trpečim sestram in bratom!

       Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

       Odgovori
       • Miro says:

         28. aprila, 2021 at 15:02

         ŽIVA BOŽJA BESEDA NAS VEDNO SPODBUJA K MOLITVI IN DELOM LJUBEZNI V MOČI SVETEGA DUHA!

         Kaj lahko storimo glede zgoraj omenjene problematike odnosov med starši in otroci? Kot starši se velikokrat znajdemo v zapleteni situaciji, ko ne vemo, kako naprej pri vzgoji otrok. Potrebna je vztrajna molitev, da nas v prizadevanjih za odgovorno starševstvo razsvetli Sveti Duh.

         MOLITEV STARŠEV ZA OTROKE

         Gospod, zaupal si nama otroke. Vsakega od njih si ustvaril po svoje in vsak naju na svoj način potrebuje.

         Toda, Gospod, imava vsak svoj poklic in po napornem delu se jim je težko posvetiti. Čutiva nevarnost, da bi nanje stresala najino slabo voljo, ali da bi jih pustila brezbrižno letati okoli in bi se potem jezila, če bi zašli na kriva pota.

         Veva, Gospod, da naju najini otroci potrebujejo sproščena in odločna obenem. Potrebujejo očeta in mater, ki imata čas zanje in potrpljenje za vsakogar izmed njih, ki jih jemljeta resno tudi v malenkostih.

         Pokaži nama, Gospod, kdaj morava biti samo njim na voljo. Nočeva pozabiti, kaj sva kot otroka midva zahtevala od svojih staršev. Obvaruj naju oblastnosti. Daj, da močna roka, ki jo potrebujejo, ne postane trda.

         Gospod, ti veš, da jim pogosto dajeva slab zgled. Obvaruj naju domišljavosti, da bi hotela vedno veljati za nepogrešljiv vzor. Daj nama poguma, da bova vedno odkrito priznala svoje napake. Daj, da v naši družini beseda »odpuščanje« ne bo nekaj neznanega. Pomagaj otrokom, da se bodo naučili odpuščati tudi svojim staršem. (vir: zakonci.net)

         Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

         Odgovori
5. Miro says:

   27. aprila, 2021 at 15:58

   MESECA MAJA V SVETIŠČIH MOLITEV ROŽNEGA VENCA ZA KONEC PANDEMIJE

   Na željo papeža Frančiška bo v mesecu maju v romarskih svetiščih po vsem svetu ob 18. uri po srednjeevropskem času potekala molitev rožnega venca, v prošnji za prenehanje pandemije.

   Molitveni maraton, ki ga organizira Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije, bo potekal pod geslom »Vsa Cerkev je neprenehoma molila k Bogu«, ki je vzeto iz Apostolskih del. Neposredni prenos molitve iz tridesetih romarskih svetišč bo mogoče spremljati preko vatikanskih medijev. Prvi dan in zadnji dan, torej 1. in 31. maja, bo molitev vodil sveti oče.

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-04/meseca-maja-v-svetiscih-po-vsem-svetu-rozni-venec-za-konec-pande.html

   Marija, kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   27. aprila, 2021 at 13:21

   ŽUPNIK MARTIN GOLOB POHVALNO O GOSPODINJAH: »OBVARUJEJO NAS, DA BI POSTALI ČUDAKI!« (Aleteia)

   »Ženska v župnišče prinese ognjišče, toplino, vonj po domačnosti, red. Če smo v župnišču le moški, to deluje kot nek samski dom. Gospodinje nas obvarujejo, da bi postali čudaki! Včasih se prija tudi skregati in slišati o sebi iskreno mnenje,« pravi priljubljeni župnik Martin Golob.

   https://si.aleteia.org/2021/04/23/spoznajte-zdajsnjo-in-vse-moje-bivse-farovske-kuharice/

   Odgovori
7. Miro says:

   27. aprila, 2021 at 12:47

   BLAŽENA HOZANA KOTORSKA JE S STROGOSTJO DO SEBE ZDRUŽEVALA RAHLOČUTNO LJUBEZEN DO LJUDI, KI SO SE K NJEJ ZATEKALI V DUŠNIH ALI TELESNIH STISKAH

   Blaženi Hozani Kotorski je zibka tekla v kotorski škofiji, kjer je bil doma tudi sv. Leopold Mandić. Njen rojstni kraj ni zanesljivo znan, vsekakor pa se je rodila nekje okoli Kotora. Luč sveta je zagledala 25. novembra 1493. Starši so bili pravoslavne vere in pri krstu so ji dali ime Kata (Katarina). Tako starši kot sosedje so občudovali bistroumnost, nedolžno veselost, blago srce in očarljivo prijaznost te deklice. Bila je pesniško nadarjena in je na paši najraje prepevala pesmi, ki jih je sama zlagala: o cvetkah, o nebu in soncu, najraje pa o ljubem, dobrem Bogu. Mati ji je pripovedovala, da Bog, ki je postal človek in je več kot trideset let živel na zemlji, še naprej živi med nami po podobo kruha. Poslej Kata ni nehala nadlegovati svoje mame: »Pokaži mi, kje je dom ljubega Boga, da ga poiščem in bom srečna ob njem!«

   Več o življenju blažene Hozane Kotorske na:
   https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/C1227301DB0CB2AAC125705800373AE3

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Blažena Hozana Kotorska, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   27. aprila, 2021 at 12:26

   DANAŠNJI ČLOVEK RAJE POSLUŠA PRIČEVALCE KAKOR PA UČITELJE, ČE PA POSLUŠA UČITELJE, JIH ZATO, KER SO PRIČEVALCI (papež Pavel VI.)

   – Če je naša dolžnost ljubezen do bližnjega, moramo dobro vedeti, da je tudi Cerkev bližnji, celo naš najbolj bližnji.

   – Kristus vas čaka, Kristus vas sprejema, Kristus vas združuje, Kristus vas krepi in posvečuje.

   – Današnji človek raje posluša pričevalce kakor pa učitelje, če pa posluša učitelje, jih zato, ker so pričevalci.

   – Kristus je za nas ustanavljal novo kraljestvo, v katerem uživajo srečo ubožni, v katerem je mir načelo skupnega življenja, v katerem tisti, ki so čistega srca, veselo vzklikajo, in žalostni dobivajo tolažbo, grešniki prejmejo odpuščanje in vsi se počutijo kot bratje.

   – Naj nam Nazaret da razumeti, kaj je družina, kaj je njeno občestvo ljubezni, njena resnobna in sijoča lepota, njena posvečenost in nedotakljivost; naj se od Nazareta naučimo, kako blagodejna in kako povsem nenadomestljiva je vzgoja v družini.

   – Marija, nova Žena, stoji zraven Kristusa, novega Človeka, v čigar skrivnosti edinole res v jasni luči zažari skrivnost človeka.

   (papež Pavel VI., izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   27. aprila, 2021 at 12:18

   VERA NI IZHOD IZ ŽIVLJENJSKIH PROBLEMOV, TEMVEČ NAS PODPIRA NA POTI IN JI DAJE SMISEL
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   PETER HODI PO VODI, DOKLER ZAUPA JEZUSU

   Čoln je življenje vsakogar izmed nas in je tudi življenje Cerkve; nasproten veter predstavlja težave in preizkušnje. Petrova prošnja ‘Gospod, ukaži mi, da pridem k tebi’ in njegov krik ‘Gospod, reši me’ sta zelo podobna naši želji, da bi čutili Gospodovo bližino, pa tudi strahu in tesnobi, ki spremljata težje trenutke našega življenja in življenja naših skupnosti, zaznamovanega z notranjimi šibkostmi in zunanjimi težavami.

   Petru v tistem trenutku ni zadostovala Jezusova varna beseda, ki je bila kakor napeta vrv, katere se lahko oklene, da bi se spopadli s sovražnimi in nemirnimi vodami. Enako se lahko zgodi tudi nam. Kadar se ne oklenemo Gospodove besede, ampak – da bi imeli več gotovosti – vprašamo za nasvet horoskope in vedeževalce, se začnemo potapljati. To pomeni, da vera ni ravno močna. Današnji evangelij nas spominja, da nam vera v Gospoda in njegovo besedo ne odpira poti, kjer je vse enostavno in mirno; ne reši nas pred nevihtami življenja. Vera nam da gotovost neke Navzočnosti. Ne pozabite tega! In sicer Jezusove navzočnosti, ki nas spodbuja, da gremo preko bivanjskih viharjev, gotovost neke roke, ki nas prestreže, da nam pomaga spopasti se s težavami, ko nam kaže pot tudi takrat, ko je temno. Skratka, vera ni izhod iz življenjskih problemov, temveč nas podpira na poti in ji daje smisel.

   Ta dogodek je čudovita podoba resničnosti Cerkve v vseh časih: čoln, ki se mora med svojim plutjem spopasti tudi z nasprotnim vetrom in nevihtami, ki grozijo, da ga prevrnejo. Tisto, kar ga rešuje, niso pogum in vrline njegovih mož: jamstvo, da ne bo potonil, je vera v Kristusa in njegovo besedo. Jamstvo je vera v Jezusa in njegovo besedo. V tem čolnu smo na varnem, navkljub naši bedi in šibkostim, predvsem kadar pokleknemo in častimo Gospoda, kakor učenci, ki so se mu na koncu poklonili do tal in rekli: ‘Resnično si Božji Sin.’ Kako lepo je Jezusu reči te besede: ‘Resnično si Božji Sin.’ Recimo vsi skupaj: ‘Resnično si Božji Sin.’

   Devica Marija naj nam pomaga vztrajati trdni v veri, da bi vzdržali med nevihtami življenja, da bi ostali v čolnu Cerkve in se izognili skušnjavi, da bi stopili na zapeljive, a negotove ladje ideologij, mode in sloganov.« (Papež Frančišek pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 13.8.2017).

   http://www.mirenski-grad.si/peter-hodi-po-vodi-dokler-zaupa-jezusu

   Odgovori
10. Miro says:

    27. aprila, 2021 at 12:13

    VSE SVOJE ZAUPANJE OPRI NA BOGA, LE NJEGA SE BOJ IN NJEGA LJUBI! (Tomaž Kempčan)

    – Gorje njim, ki radovedno sprašujejo po vseh mogočih rečeh, a jim je poti, kako se k meni pride, tako malo mar!

    – Ko bi vsako leto le eno napako iztrebili, bi bili kmalu popolni.

    – Kadar nebeška milost in prava ljubezen pride v srce, ni več v srcu ne zavisti in ne tesnobe, tudi ga ne prevzema samoljubje.

    – Ako se znebiš enega križa, najdeš gotovo drugega in morebiti še težjega. Ali mar misliš, da boš ti ubežal, čemur doslej še nihče ni mogel ubežati?

    – Ne išči svojega miru v besedah ljudi! Naj namreč o tebi dobro ali slabo govore, zaradi tega ne boš nič drugačen človek.

    – Vse svoje zaupanje opri na Boga, le njega se boj in njega ljubi. Bog bo zate odgovarjal in bo vse uravnal, kakor bo bolje.

    – Z dvojnim obiskujem svoje izvoljene: s skušnjavo in tolažbo. In dvojno branje jim berem vsak dan: v enem grajam njih napake, v drugem jih nagovarjam, naj rastejo v krepostih.

    – Sodba ljudi mnogokrat vara (govori Bog), a moja sodba je resnična, stala bo in nihče je ne ovrže.

    – Kristus je imel nasprotnike in obrekovalce, in ti hočeš imeti samo prijatelje in dobrotnike? S čim naj se venča tvoja potrpežljivost, če ne boš naletel na nobeno zoprnost?

    (Tomaž Kempčan, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori